Letnik I. (LVI.)
V Ljubljani, 31. julija 1903.
List 29.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Po Leona XIII. smrti.
Ponedeljek, 20. julija, je torej preselitveni dan velicega papeža Leona XIII. Agonija se mu je pričela ob 12. uri 25 minut. — Ko je osebni zdravnik dr. Lapponi ob 3. uri 40 minut naznanil papeževemu dvoru, da se bliža smrt, je jokal. Ob 4. uri popoludne je sv. oče na lahno nagnil svojo glavo v postelji; a ob tem umiranju ni prav več trpel; tudi se ni zavedel. Dr. Lapponi je položil roko na njegovo srce in izrekel, da je Leon XIII. ob 4. uri, 4 minute čez, jenjal živeti. Oči mu je zatisnil prav on, ki mu je toliko let krepil luč živenja ter mu prekrižal roke na prsih. Vrstili so se na to liicmo visokega mrtveca kardinali, papeževi sorodniki in odličnjaki — vsak mu roko poljubljajoč. Ni bilo veliko oči brez solza; a kard. Oreglia in pa francoski poslanik Nisard sta jokala kakor mala otroka. Nekteri trdijo, da so bile zadnie besede umirajočega Leona, predno je izdihnil: „L' ultimo vale . . . la chiesa — Moj zadnji pozdrav... cerkev!" Kard. Rampolla je po zakonih takoj odložil službo državnega tajnika. 10 minut po Leonovi smrti je pa kardinal-komornik ali kamerlengo Oreglia zavzel posest papeškega domovanja: vatikana. Švicarske garde so mu izkazale zato časti kakor vladarju ter ga slovesno spremile v njega vatikansko stanovanje. Koj po 4. uri so drdrali vozovi kardinalov od vatikana domu: da je vsak njih svojo škrlatovo barvo premenil v violetno. Isto tako velevajo vsakemu monsignoru doposlani dekreti: da naj nadomesti vijoletni ovratnik do izvolitve novega s črnim. Še pred 5. popoludanjo uro se je kard. Oreglia v velikem spremstvu Švicarjev in žlahne garde podal do umrlega Leona XIII., da službeno proglasi njegovo smrt. Mesto s kardinalskim škrlatovim bil je to pot, v znamenje žalosti, že vdet z vijoletnim plaščem. Pred papeževo smrtno sobo je na zaprta vrata 3krat potrkal in 3krat glasno zaklical: „Joakim, ali živiš?" Odgovora ni bilo. Nato so se odprla vrata in kardinal-kamerlengo je vstopil s spremstvom do papeževe mrtvaške postelje. Leon XIII. je ležal tu neizpremenjen. le obraz mu je bil kakor iz voska. Spremstvo je pokleknilo. Kardinal stopi do postelje ter 3krat srebrnim kladivom na lahno vdari na Leonovo čelo zopet
kličoč: „Joahim, ali živiš?* Smrtno spanje spečega Leona XIII. to ni prebudilo. Zato je sedaj službeno oznanil smrt papeža Leona XIII.
Kamerlengo Alojzij Oreglia je 9. t. m. dopolnil svoje 75. leto. Potomec je pie-monteške rodovine baronov di Santo Ste-phano. Mlad je vstopil v akademijo za plemenite duhovnike, v to isto, v kateri se je šolal tudi umrli Leon XIII. Vse sedaj živeče kardinale je povzdignil v to čast Leon XIII ; le sam Oreglia je še iz Pija IX. časov, ker je kardinal postal 1. 1873., star še le dobrih 45 let.
Vseh kardinalskih mest je po cerkvenih pravilih 70 ne več. Od zadnjega Leonovega konzistorija je zasedenih 64 kardina-latov. Italijanov je 37, kardinalov inozemcev 27. Ob papeževi volitvi se po zakonih zberejo v konklavu ali volitvenici vsi, ki so zdravi in sploh morejo priti. Če se volitev novega papeža izrši hitro, ne bo morda to pot o pravem času še v Rimu kardinal Moran iz Sidney-a v Avstraliji; odpotoval še le 15. t. m. od tod — kakor je tudi zadnjič ob tako izvanredno hitri izvolitvi Leona XIII. prepozno došel ameriški kardinal. Sedanji papež se mora voliti v Rimu po določilu: tam, kjer je prednik umrl.
Sedanjega 364tega papeža ima torej pravico voliti sedaj 64 kardinalov in eden njih tudi gotovo postane papež. Najštevil-neji vseh konklavov je bil zadnji, ko so izvolili Leona XIII. Od takrat živečih 64 kardinalov jih je bilo namreč kojkoj 60 v Rimu navzočih. Zelo bolna pa sta bila kardinala iz Dublina in Rennes; patrijarh iz Lizbone je došel 19. februarija zvečer in še vstopil v konklave, kjer se je 20. februarija mogel vdeležiti volitve; o ameriškem kardinalu Mac Closkev smo pa zgoraj zapisali.
Vsak izvoljeni papež si sme pridržati kakor papež svoje krstno ime; a redoma si izvoljenci privzemajo posebnih papeških imen: ker z izvolitvijo jenja papež biti sam svoj in tudi sam Izveličar je prvemu premeni! ime Simon — v Peter. Leon XIII. si je ime Joakini premenil v Leon zato, ker je koj v prvi mladosti mnogo dobrot prejemal od papeža Leona XI.
Maziljenje papeževega trupla se izvrši 24 ur po smrti. Drobovje, ki je morajo izvzeti, se pokoplje v papeški župni cerkvi sv. Vincencija in Anastazija v Trevi; Leonovo srce pa so po predpisih prenesli v podzemlje vatikanske bazilike ter so vazo s tem velikem srcem vzidali blizo posode, kjer počiva osrčje Gregorja XVI.
V torek, 21. t. in., so prenesli Leonovo truplo v tajno predsobo, kjer je bilo balza-movano. Ob 1 j8. zvečer je bilo v papeškem ornatu v prestolni sobi pod baldahinom dejano na mrtvaški oder. Ob odru so stražili gardisti-plemiči v veliki uniformi. Ob 8. tega istega večera pa so je veličastnem sprevodu prenesli v kapelo psv. zakramenta v vatikanu, kamor so ga hodili tri dni kropit.
Soboto, 25. t. m., so v večerni uri položili umrlega sv. očeta v začasni grob v vatikanu. Ko pa se izgotovi spomenik in grobišče — koje si je bil Leon odločil v cerkvi sv. Ivana Lateranskega — pokoplje se za stalno tje.
Petek popoludne, 31. t. m., se menda po izjavi kardinala — kamerlenga Oreglia zapre sv. kolegij v konklave.
Slovenci! prosimo Vas ponavljaje, ne pozabite nikdar velikega Leona XIlitega - molite pa sedaj za dobrega mu naslednika!
Višjepastirska odredba ob smrti sv. očeta Leona XIII.
I. Za ljubljansko mesto:
1.	Prihodnje tri dni, namreč v sredo, četrtek in petek (22., 23. in 24. julija), naj se zvoni po vseh cerkvah v mestu ob 7. uri zjutraj, opoludne, in ob 8. uri zvečer z vsemi zvonovi, vselej s trikratnim pre-nehljajem.
2.	Vse te tri dni bo v stolnici ob 10. dopoldne slovesna črna sv. maša z bi-Ijami in prvi dan se bodo pred sv. mašo ob 9. uri začele cerkvene molitve za mrtve (3 nokturni in Laudes).
3.	V vseh drugih mestnih župnih cerkvah se bo vršilo to opravilo le enkrat ob zgoraj omenjeni uri in sicer: v četrtek 23. julija v župni cerkvi sv. Jakoba in Marijinega Oznanjenja, v petek (24. julija) pa v župni cerkvi sv. Petra in v oni sv. Janeza Krst-nika v Trnovem.
4.	Razne redovne družine bodo imele tako opravilo ali vsaj tiho črno sv. mašo v svojih cerkvah ob prilični uri v četrtek dne 23. julija, samo čč. oo. frančiškani v petek (24. julija) zaradi enakega župnega opravila, ki bo v četrtek.
5.	Vsak duhovnik v Ljubljani, ki ne bo imel kakega spredaj omenjenega duhovnega opravila, bo daroval te dni eno tiho sv. mašo za dušni pokoj Njih. Svetosti papeža Leona XIII.
6.	a) Prihodnjo nedeljo (dne 26. t. m.) bo v stolnici in v drugih župnih cerkvah v mestu duhovno opravilo za hitro in srečno izvolitev novega papeža. Zato se bo sv. Rešnje Telo izpostavilo dopoldne tri ure, popoldne pa eno uro, tako da se bo popoldanska urna molitev sklenila z blagoslovom in z litanijami.
b)	Pri drugem opravilu v nedeljo (26. t. m.) naj se najprej zapoje himna „Veni Creator", potem pa naj se služi slovesna sv. maša za srečno izvolitev novega papeža (Missa votiva solemnis pro eligendo sumnio Pontifice, in colore rubro cum Gloria et Čredo).
c)	Vsak mašnik naj pri sv. maši ves čas volitvenega zborovanja kardinalov (kon-klave) uvrsti kolekto iz maše pro eligendo sumnio Pontifice; kar naj se označi po ža-gradih s posebnim listkom. Ime papeža naj se v kanonu izpusti, dokler ne bo novi izvoljen.
d)	Pri litanijah vseh svetnikov naj se izpusti navadna molitev za papeža, mesto nje naj se :lo izvolitve novega papeža na koncu litanij moli molitev iz zgoraj omenjene maše in pet „očenašev.\
Ista molitev naj se moli tudi na leči po pridigi.
Glasi se tako-le:
„Ponižno, Gospod, Te prosimo, da sveti rimski cerkvi po svoji neskončni milosti takega višjega pastirja podeliš, ki bo po svoji pobožni gorečnosti za nas Tebi vedno dopadljiv, in ljudstvu Tvojemu zavoljo zveli-čalnega vladanja v slavo Tvojega imena vselej častitljiv. Po Gospodu našem Jezusu Kristu sinu Tvojem, kateri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen."
II. Za župne in samostanske cerkve zunaj glavnega mesta Ljubljane.
1.	Tri dni zapored naj se zvoni v tednu po prihodnji nedelji (26. julija) po trikrat v vseh cerkvah (kakor zgoraj I. 1.)
2.	Enkrat v teh treh dneh — kar naj se poprej oznani — bo slovesna črna sv. maša z biljami (Requiem cum absolutione ad tum-bam). Samostanske družine naj opravijo za-dušnico kak drug dan, kakor se to zgodi pri dotični župni cerkvi.
3.	Vsak mašnik naj enkrat v teh treh dneh daruje sv. mašo za dušo sv. Očeta.
4.	Cerkvena pobožnost za srečno izvolitev novega glavarja sv. Cerkve naj bo prvo nedeljo po opravljenih zadušnicah, to je v nedeljo, dne 2. avgusta, in sicer naj se eno uro pred glavno službo božjo izpostavi sv. Rešnje Telo, potem naj se služi maša za srečno izvolitev novega sv. Očeta pred izpostavljenim Najsvetejšim v rudeči barvi. Ako je mogoče to ljudstvu že poprej naznaniti, vrši se to opravilo lahko tako, kakor je zgoraj rečeno, že prihodnjo nedeljo (26. t. m.). Kjer sta dva duhovnika, more se to oznaniti pri jutranji službi božji.
5.	Sicer je pa v vsem ravnati se po tem, kar je zgoraj zaukazano pod št. 6. c, d.
III. Za vse župne in samostanske cerkve.
Brž ko se z gotovostjo izve izvolitev novega papeža, naj se vernikom takoj na-
znani in po možnosti prvo ali vsaj drugo potem sledečo nedeljo v vseh župnih in samostanskih cerkvah opravi slovesna zali valnica s himno .Te Deunr. Seveda se potem opusti kolekta pro eligendo pri maši, pri litanijah in po pridigi; v kanonu in pri drugih molitvah pa naj se uvrsti ime novega papeža. Ako bi se kje pripetilo, da se prej izve o končani izvolitvi novega papeža. pred 110 se je vršilo opravilo za srečno izolitev. to opravilo seveda izostane; pač pa naj se prvo nedeljo potem v zahvalo poje slovesna sv. maša in .Te Deunr.
Prečastiti gospodje duhovni pastirji naj ne pozabijo ljudstvu pojasniti, kako pomenljiva je zapovedana zadušnica po Rajniku, kako resno in važno tudi slovesno opravilo za srečno izvolitev novega papeža. Končno naj vernike prav živo opominjajo, da naj goreče molijo za srečno vladanje novega papeža.
Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, 21. julija 1903.
t Anton Bonaventura
knezškof.
Večerni zvonček.
Zvonček, čuj. večerni milo tam na hribčeku doni, zdi se mi kot bi zvonilo: .Zdrava si, Marija Ti!"
Ž njim se družijo zvonovi po dolini širni vsi. Spev pojo mi vedno novi: .Zdrava si. Marija Ti!"
Slednjič sam mi iz daljave z hriba zvon sem v noč doni, sam mi poje zadnji „aveu: .Zdrava si, Marija Ti!"
Ko pa z hriba zvon ne peva več — in ko ta zaspi, v srcu žarno še odmeva: .Zdrava si, Marija Ti!"
O da vedno v pozdravilo spev se v srcu ta glasi, vedno pozdravilo milo: .Zdrava si, Marija Ti!"
o. Mirko Mirič.
Sv. Ignacij in ladiji.
(Za »1. julij.)
Sv. Ignacij Lojolanski je potoval v sveto deželo. Ko sc jc hotel vrniti v Evropo, našel je na obrežju morja dve ladiji, eno veliko nekega Benečana in eno le malo in slabotno. Ignacij je hotel iti na veliko ladijo, toda kapitan ga ni maral sprejeti. Še za^ramoval ga jc rekoč: .Svetniki ne potrebujejo ladije, ker lahko sedejo na svoj plašč in se prepeljejo čez morje.44 Ignacij ni ni na to zasramovanje ničesar odgovoril in šel na malo ladijo. Na tej je srečno dospel do itali-
janskega obrežja. Velika beneška ladija se je pa potopila pri otoku Cipru. Ž njo vred so poginili tudi vsi popotniki. — Tako si je sv. Ignacij po svoji miroljubnosti ohranil živenje. Miroljubne Bog varuje na poseben način. Kap. A Merkun.
Ne fakomen in ne trdosrčen.
V deželi Pernambuko in Ceara v severni Braziliji je bila huda suša. Vsled tega ni rodila zemlja nič in nastala jc lakota. Prebivalci so tru-
moma zapustili deželo ter iskali živeža v obmorskih pokrajinah, kjer ni bilo suše. Tolpa takih izseljencev pride nekega večera do hiše posestnika ter ga prosi za nekaj turšičnih storžev. Trdosrčni gospodar jih zaničljivo odžene. Pozneje pa mu pride misel, da bi se utegnili lačni ljudje po noči sami turšice nalomiti in zato pošlje nekaj s puškami oboroženih sužnjev na njive z naročilom, da naj takoj streljajo na vsako sumljivo prikazen. A tudi to še ne pomiri natolcljivega moža. Pride mu misel, da bi sužnji utegnili za denar sami prodati turšice in zato pošlje svojega sina na polje, češ: naj sužnjiin zabiči, da jili čaka stroga kazen, ako bi ne izpolnjevali gospodarjevega povelja. Ko so v turšici skriti sužnji zapazili, da se nekdo bliža njivi, ustrelili so in sin se zgrudi na tla, smrtno zadet. Gospodinja sliši strel in polasti se je neki nemir. Že prej je le z nejevoljo gledala, kako je trdosrčni mož odgnal lačne, pomoči proseče ljudi. Zdaj pa se vjunači, stopi pred moža in ga silno prosi, da naj sužnjiin prepove streljanje, kajti sicer bi kazen božja ne izostala. Mož se da omečiti ter se napoti proti njivi, da bi prepovedal streljanje; toda kakor sina, zadele so tudi njega smrtonosne kroglje. Žena boječ se, da bi mož ne preklical svojega povelja, gre sedaj sama proti njivi in že od daleč kliče sužnjiin, da naj ne streljajo več. A kako se je prestrašila, ko je našla kmalu potem moža in sina, oba v krvi in oba mrtva.
Župnik Josip Plnntarič.
Kje se nahajajo ostanki sv. Cirila in Metoda?
I.
Dne 14. svečana 1. 869. se je utrnila najžarnejša zvezda slovanska, naš veliki apostol, modrijan Ciril. Preminil je v Rimu, kamor sta nesla z bratom Metodom moči (ostanke) sv. papeža Klemena, svete slovenske bogoslužne knjige in v srcih neizkaljeno vero Kristovo. Komaj dvainštiridesetletnika posekala ga je smrtna kosa na njivi, ki jo je tako vspešno oral in sejal.
„Glej, dragi brate! — govoril je umi-raje Metodu — vedno sva vkupe bivala
krčeča edno brazdo, ali glej, jaz ti padam na njivi dovršivši dan svoj. Ti, brate, ljubiš zelo samoto, ali nikari zaradi nje ne zapuščaj svojega posla, zakaj po njem se laže zveličaš!44
Vse je vredil, za vse poskrbel. Bratu je naročil, naj čuva kakor zenico v očeh slovensko službo božjo; prosil ga je, naj se vrne v Slovane in naj dovrši zapo-četo veliko delo. Zažarel mu je obraz, ko je molil Trojedinega za svojo čredo. Sklenil je z besedami: „Blagoslovljen veliki Bog, ki naj nas ne da v plen nevidnim neprija-teljem našim, naj raztrga mreže njihove in naj nas izbavi od propasti!"
Papeža Adrijana II. je hudo zabolela smrt Cirilova. Pred petdesetimi dnevi ga je bil posvetil za škofa radostno priča ko vaje novih sadov njegove neumorne delalnosti, a sedaj je potrt izvedel, da mu je nenadoma pala iz rok pastirska palica. Ukazal je, naj slovanskega apostola pokopljejo tako slovesno, kakor se pokopujejo papeži. Sv. Cirila pogreb se je vršil po rimskem in grškem obredu.
Kam so ga pokopali? Metod je hitel poročat papežu materino željo, ki ju je odhajajoča v daljni svet prosila, naj brat preživelec prinese domov truplo rajnikovo, da se pokoplje v samostanu. Papež je pristal na to ukazavši, naj se shrani dragi mrlič v marmornati krsti zapečačeni z njegovim pečatom in naj se odnese iz Rima čez sedem dni.
Ali Rimljani, svetna in duhovska gospoda, vsi od kraja so oporekali. Izbrali so si odlične zastopnike, ki so javili papežu njihov sklep: „Po vsem nedostojno se nam zdi, sveti oče in gospodar naš, da dopuščaš na katerikoli način odnesti v tuje kraje takega in tako proslavljenega moža, ki je po njem naše mesto in naša cerkev prejela tolik neprecenljiv zaklad in ki ga je Bog iz tako daljnih in inostranskih pokrajin privel k nam in odtod sprejel v svoje cesarstvo; zato dovoli, da ga mi tu pokopljemo z vso častjo, ker je po vsem pravično, da ima tako slaven človek v slavnem mestu slaven pokop." Adrijan se je vdal in ukrenil, naj se zagrebe sv. Ciril v cerkvi sv. Petra.
Ta ukrep je izpodnesla prošnja Metodova, da naj bi se, ko ga ne puste v domovino. pokopal vsaj v cerkvi sv. Klemena, čegar telo je bil našel s tolikim trudom in semkaj prinesel. Zagrebli so torej sv. Cirila v imenovanem svetišču, stoječem na celijskem holmcu, na desni strani oltarja. Na njegovem grobu so se godili čudeži, ki so Rimljane vnemali k čim večjemu češčenju slavnega svetnika.
Tu je počival do 1. 1084. Tedaj so prihrule s severa nemške čete cesarja Henrika IV. in se polastile po dolgem obleganju dela rimskega mesta. V krutem boju med cesarjem in papežem Gregorijem VII. je propala marsikatera znamenitost večnega Rima. med drugimi tudi cerkev sv. Klemena.
Na njenih razvalinah so zgradili v začetku XII. stoletja sedanjo cerkev. Vanjo so prenesli vse dragocenosti, kar so jih mogli oteti iz starega svetišča. Rešene so bile tudi moči sv. Klemena in sv. Cirila. Prve so shranili poti veliki oltar nove cerkve, Ciri-love pa poti oltar neke kapelice na desni strani.
Pozneje so dobili v last to znamenito svetišče redovniki domini kanci, ki so po vsem obnovili kapelo sv. Cirila, obložili jo z marmorjem in posvetili svojemu začetniku sv. Dominiku pustivši pod oltarjem moči sv. Cirila. Tu so jih častili Rimljani hkrati z drugimi ondukaj shranjenimi sv. Krševana, papeža Stepana, Aleksandra, Kalista, Bonifacija. Pantelija, Prota, Hijacinta, Nereja, Ahileja in dr. Ker sta se vedno v k upe imenovala i .ša slovanska apostola, izcimila se je sčasoma celo trditev, da sta oba pokopana v cerkvi sv. Klemena. a ta domneva je popolnoma neosno-vana. ker je sv. Metod umrl daleč proč od Rima na Moravskem in nam noben zgodopisec ne poroča, da bi se bilo k tla j preneslo telo sv. Metoda ali čeloma ali deloma v Rim.
Za hancoske invazije 1. 17^8. se je šopirila gnusoba razdejanja v svetem mestu rimskem. Tuji vojaki so skrunili onih »tna svetišča in plenili svetniške grobove. Na plen so šli tudi v cerkev sv. Klemena. Na prednji strani oltarne mize. ki so bile
pod njo moči sv. Cirila, je bilo okroglo okence, zadelano z bakreno, pozlačeno rešetko. Grabežljivci, meneči, da najdejo notri zlata in srebra, so izsneli rešetko — mislili so, da je zlata — a v grobnici ni bilo ni zlatih križev, ni kolajn, ni prstanov, nego same kosti. Prevarjeni zlatoželjniki so jih jezno pometali venkaj in pomešali z drugimi po raznih oltarjih razgrabljenimi košči-cami. Tako so se za Nemci še Francozje znosili nad svetinjami sv. Cirila, ki so s Klemenovimi vred izgubljene za vselej.
Pred dobrimi štiridesetimi leti ob bližajoči se prvi tisočletnici sv. slovanskih apostolov je velel veliki olomuški škof Ftir-stenberg kopati v cerkvi sv. Klemena v Rimu. Vodila je blagega dostojanstvenika želja, da morda zasledi kje moči sv. Cirila. Kopanje je vodil slavni starinoslovec de Rossi. Našli so ostanke stare cerkve in na njih na presno slikane podobe iz življenja sv. Cirila in Metoda. Najstarejša je podoba v apsidi prikazujoča oba apostola, ki ju velika angela Mihael in Gabrijel na priprošnjo sv. Andreja in sv. Klemena priporočata Zveličal ju, delečemu blagoslov. Iz poznejše dobe. menda iz X. stoletja, sta podobi, katerih ena predočuje sv. Cirila, ko prejema od cesarja Mihaela ukaz, naj ide oznanovat sv. evangelije Moravanom. Pod to podobo so našli zabeleženo ime sv. Cirila. Na drugi krščuje sv. Metod mladega Slovana potapljaje ga v vodo. Še mlajše, baje iz XI. stoletja izhajajoče so tri večje podobe, namreč prenos Cirilovega trupla iz Vatikana v cerkev sv. Klemena in dva prizora iz življenja papeža sv. Klemena. Starodavnih, sedaj obnovljenih slik, se je po pravici razveselil ves slovanski svet. Pač dragocena najdba — ali Cirilov i h moči niso našli. Glagoljaš.
(Koih-c prihodnjič )
Mučenci.
Starokrši";in>ka povot .Milutina .M.i\vrj;i (Dalje.)
-Cuj. starce!" nadaljuje Valerij. »Ti si od legale hipa >vnhodeii; a po naših zakonih >i
dolžan skazovati dosmrtno hvaležnost iu ljubezen tistemu, ki ti je dal svobodo ..."
„Vse, vse hočem zate storiti. In ko bi mi sedaj, tale hip ukazal, naj ti darujem svoje življenje, pripravljen sem -činiti tudi to."
»Tega ne zahtevam od tebe, ali vendar želim, da pnslušaš moj svet in željo . . ."
„Reci, kaj želiš?"
„ Karo ne, odpovej se našim bedastim bogovom in oprimi se nauka, ki se prav za sužnje najbolj bori. Okleni se nauka Kristovega! ..
„Hočem, hočem, ker mi ti to veliš!"
„S tem mi skažeš največjo ljubezen in hvaležnost. Glej, jaz sam sem dosedaj mislil, da je naša rimska vera prava; jaz sem se strahotna in z vsem spoštovanjem klanjal našim zlatim in kamenitim bogovom . . . Sedaj pa sem spoznal, da sem se grozno motil. Spoznal sem, da je stara vera onemogla, da ne more potolažili človeka in ga osrečiti, kakor ona vera, ki jo goje Kristijani..."
„Zaklinjam ti se, gospodar, da vse storim, karkoli mi veliš!"
„Tako, Karone moj, tako! Oba iščiva istino in pravico! . . ."
VIII.
Po svojem slavju cesar Prob ni ostal v Rimu, nego je nekaj tednov pozneje krenil v Panonijo1, v svoje roj>tveno mesto Sirmij (današnjo Mitrovico) hote se pripraviti na vojno s Perzijanci. Ta čas njegova vojska ni smela lenariti, nego je po ukazu cesarjevem sadila po hruški gori vinograde, kopala prekope in osu-ševala posavska močvirja; gradila je široke ceste in urejevala reke in trdnjave. Ker pa je bila tistega leta velika vročina, razjarila se je vojska, pometala motike in cepine, zgrabila za orožje, napadla cesarja in ga ubila. Tako je končal Prob, ljubitelj dela, ki je ukrotil toliko divjih barbarskih narodov in neprijateljev rimske države — cesar, ki je bil sicer strog, a vsakemu pravičen. Vojska je takoj spoznala, kako sramotno delo je učiniia, a bilo je prepozno.
Za naslednika so mu izbrali bivšega poveljnika Kara, ki pa ni imel niti znanja niti sposobnosti za rimskega cesarja. Vladal je le malo časa, komaj leto dni. Ubil ga je pretori-janski načelnik Arij Aper, ki se je zavzel za njegovega sina Karina.
' Posavska Hrvatska.
Tolike zmešnjave in neredi bi bili skoro spravili rimsko državo na rob propasti, ako ne bi bil proglašen v zadnjem hipu za cesarja Duk-Ijan ali Dioklecijan, ki se je namenil uvesti red in spoštovanje do rimskih zakonov. Bil je sin nekega pisarja in osvobojenca, rodom Dalmatinec iz Duklje poleg Podgorice. Od prostega vojaka se je dvignil s svojim znanjem in hrabrostjo do najvišjih časti. Bil je premeten in bistroumen, iikrati pa jako delalen in razsoden.
Ko se je bil ogrnil s cesarskim plaščem, jel je ta preprosti človek takoj premišljati, kako bi uredil cesarsko oblast in si zagotovil to najvišje državno dostojanstvo. Spominjal se je dobro, koliko njegovih prednikov, zlasti cesarja Proba bi Kara, je zasegla kruta roka ubijalčeva. On, ki se je bil s težko muko popel od preprostega vojaka na cesarski prestol, prizadeval si je sedaj na vso moč, da si ga ohrani. Rimsko vojsko, ki je že precej časa po svoji volji ubijala cesarje in nameščala nove, moral je najprej pokoriti in jo prisiliti, da spoštuje cesarsko veličanstvo kakor nekaj vzvišenega in nadzeineljskega. Bistroumec je takoj spoznal, da on sam nikakor ne more vladati tako ogromne države, kakor je bila rimska. Treba je bilo najti človeka, tovariša, ki bi mu pomagal vladati, toda moral bi mu biti slepo udan in prav po sužnje ponižen. In našel ga je starega prijatelja in vojnega tovariša Maksi-mijana, ki je bil tudi sin nekega kmeta iz Sirmija, ali jako hraber vojak in izkušen vojskovodja, l a preprosti človek je bil z dušo in s telesom udan svojemu cesarju in očimu. Tako se je rimsko cesarstvo razdelilo na dvoje. Vzhodnjo polovico je upravljal Dijoklecijan, zapadno pa Maksimijan. Toda modri in oprezni Dijoklecijan si je pridržal v vseh rečeh neko vrhovno oblast nad svojim sovladarjem in posinov Ijencem.	i:ui<«n>kj
(Dalje prihodnjič,)
Iz domovine.
Vabilo k XVIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji četrtek,
dne avgusta 1903. leta. Vspored: I. Sv. maša ob 1 j K), uri v litijski cerkvi. II. Zborovanje ob 1 .'11. uri v salonu gosp. Oblaka: 1. Prvomest-nikov nagovor; 2. Tajtiikovo poročilo; 3. Bla-gajnikovo poročilo; 1. Nidzornisiva porm/ilo;
5. Votitev* jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. Martin Petelin, 3. Dr. Ivan Svetina, 4. Andrej Zamejic; (j. Volitev nadzorništva (5 članov); 7. Volitev razsod-ništva (5 članov). Ljubljana, dne 15. julija 1903. Prvomestnik: Tomo Zupan. Podpredsednik: Luka Svetec. Pristavek: 1. Dne C. avgusta odhod iz Ljubljane z mešancem ob (j. uri 14 min. Dohod v Litijo ob 7. uri 22. min. Na izvoljo je takoj po prihodu zajuterk na »Pošti44 tik kolodvora. 2. Po zborovanju skupni obed v gostilničnih prostorih gosp. Oblaka ob 1. uri. Kadi obeda se je udeležencem zglasiti do 4. avgusta z naslovom: Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert brez vina stane 3 krone. Po obedu «»b 1. uri i/prehod v Šmartno. 3. Odhod iz Litije proti Ljubljani z mešancem o!) 8. uri 12 min.
i/ $ li glavnih pra\il: \\ like >ku|»M.ine udele-/ij«. » |hix\i |<i\ «!:)<• in glasovalno pravico. <n pokro\iu-lji: /»; udji- lirtt/biti*-^a \<«M\a; •/ udje dnižbm.-ga n:id/ornišlva m uz«odiu>tYa in i It p«ilru/iiKni /.iMopmki. Število p«»druž-iiHtuh /.iMopmkm m- u>t.in.i\lj.i tako. d.i je na vs.ui!i "jO druž-U niko\ t tkn z.iMopmk: vendar pa nuna vsaka podružnica ti.ijiii.iiij ;h. «ih^.i imeti I/. * IV: hnlružnicnim zastopnikom je dovoljeno |xx»l»l.i>titi namesto ^Iv kogarkoli izmed druž-iH-mkov I/ * 1»» : \ viko k to i/^topt t na tretjina družbinega mhMv.i. \.:d/orn:ki in razsodniki p.i s«.- \«»iij<» vsako leto
i/l)o\ K
Zrnje.
Lutrov kes. „Ko bi bil vedel, koliko zla bo moje verstvo prizadelo cerkvi, ne bi bil nikdar začel. (Tischreden). Sam ne morem verovati tega, kar učim; ljudje pa so trdno prepričani, da v to živo verujem.44 (Tischreden, Kisi. 37 b.)
Kaj je torej reči o tem verstvu in njega privržencih, ko vender njegov početnik o njem tako govori?	L. P.
Ljubljanska škofijska kronika.
Za župnike gredo v č. g g.: Ivan Golob s Primskovega v Ihan; Mihael Trček iz Šmartna
pod Šmarno goro v Šm arije; Anton Ste novec s Sel nad Kamenikom v Duplje.
Kan o ničn o vmeščen je bil vč. g. Jurij Jaki i č na župnijo Reko ob Kočevju dne 26. majnika 1903.
C. g. Alfonz Levičnik, nam. gimnazijski učitelj v Kranju, je imenovan za veroučitelja na mestni nižji realki v Idriji.
Premeščeni so bili čč. gg.: Ignacij Nadrah, mestni kapelan sv. Jakoba v Ljubljani, za izpovednika uršulinkain v Škoiji Loki; Fran Žvan iz Kranja za kapelana do sv. Jakoba v Ljubljani; Ivan Klemen iz Starega trga ob Ložu za ekspozita na Ubeljsko.
Č. g. Fran Fik, ursulinski izpovednik v Loki, je obolel ter prosil začasne pokojnine.
I "mrla sla v. č. gg.: Lovro Mencinger, vpokojeni golski župnik, (>, junija t. I. v ljubljanskem Leonišču in Blazij Petrič, kš. duhovni svetnik ter župnik v Velesalem, 17. junija t. 1. Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim so-bratom.
Novomašniki ljubljanske škofije — ki so prejeli 14. julija subdiakonat, Hi. diakonat ter 18. presbiterat so: Iz IV. leta: Rudolf Capuder iz Šmarija, Leopold Črne od D. M. v Polju, Josip Gostiša iz Idrije, Ivan Jovan iz Št. Vida ob Ljubljani, Josip Krakar iz Starega loga na Kočevskem, Vincencij Marolt iz Krškega, Ivan Mikuš iz Črnega vrha nad Idrijo, Peter Natlačen z Goč ob Vipavi, Stanislav Premrl iz Št. Vida ob Vipavi, Fran Stržaj iz Cirknice, Fran Vovko iz Škocijana ob Dobravi. Iz III. leta: Valent Kajdiž z Breznice, Jernej Kovic od sv. Helene, Anton Kreč iz Men-geša, Ivan Lovšin iz Ribnice, Ivan Perko iz Poljan nad Škofjo Loko, Fran Vilfan iz Žabnice, Fran Zajec iz Sodražice, Pavel Zajec iz Sodražice ter Ivan Zupančič iz Črnomlja. — Razglašeni so bili v zmislu in po določbah sv. cerkve (Cone. Frid. sess. XXIII. cap. 5 de reformatione) po vseh župnijskih in redovniških cerkvah z lec 12. julija, t. j. VI. nedeljo po binkoštih.
Po »Ljub. škof. listu"; št. V. 17. julija 1903.
.Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono rA) vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej.
V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi, pred škofijo 12.