KRONIKA LOVSTVO V MARIBORSKI OKOLICI Plaribor kot križišče važnih prometnih žil je tudi v lovskem pogledu središče širše okolice. Iz Maribora popelje železnica ali ena od številnih avtobusnih prog v revir in zopet nazaj, ne da bi se lovec mnogo mučil s pešačenjem in tako izgubil preveč dragocenega časa; tako morejo imeti lovci iz Maribora in okolice tudi precej oddaljena lovišča v najemu. Na drugi strani pa se koncentrira trgovina z divjačino in kožami v Mariboru in lovci vse širše okolice kupujejo tukaj vse, kar potrebujejo za lov. V lovskem pogledu gravi tirajo v Mariboru razen obeh mariborskih okrajev tudi prevaljski, severni del slovenjgraškega (sodni okraj Slovenjgradec), ptujski in ljutomerski okraj. Na tem ozemlju so dani divjadi od narave vsi pogoji za obstoj in razmnoževanje. Še ugodnejše so pa bile te prilike v preteklih stoletjih, ko kmetsko ljudstvo še ni prišlo do svobodnega razmaha. Takrat so bila kultivirana le najrodovitnejša tla, vse drugo pa so pokrivali gozdovi, ki so nudili divjadi obilo zaklona. Zato je bila fauna teh krajev mnogo bogatejša kakor dandanes. Jelenjad in divje svinje so bile razširjene povsod ter so delale občutno škodo. Saj kmet in na vadno tudi meščan v tistih časih nista smela loviti in kmetu je bilo dovoljeno ograditi samo njive, dočim je bilo vse drugo divjadi odprto. Ne smemo se torej čuditi, če čitamo v neki listini iz 1533, da je imela graščina Gornji Maribor pravico, ustreliti vsako leto 2 jelena in 4 divje svinje.1 Visoke divjadi je bilo v širši mariborski okolici dovolj, posebno pa na Po horju in Boču, v nekaterih krajih pa celo toliko, da so morali prebivalci zapustiti svoja selišča ter si po iskati nova, kakor je razvidno iz ponovnih pritožb v štajerskem deželnem zboru, šele 1766 je bila vpeljana odškodnina za škodo divjačine na kulturah, 1786 pa je izšla naredba, da smejo posestniki lova imeti divje svinje samo v oborah, povsod drugod pa jih morajo uničiti. Zmanjšanje jelenjadi pa je nastopilo šele po lovskem patentu 1849, s katerim je bil dovoljen lov tudi meščanom in kmetom, ki so ga izvajali v takem obsegu, da smemo smatrati jelene danes za popolnoma iztrebi j ene. V preteklih stoletjih so živeli ob Muri in Dravi tudi bobri. Graščina Ravno polje je imela 1686 pravico loviti bobre, graščina Gornji Cmurek 1767, graščina Vurberg prepoveduje 1662 sekanje drevja v bližini bobrskih brlogov in iz tega leta datira poravnava med graščinama Ravnim poljem in Vurbergom v sporu zaradi lova bobrov. Volkovi, medvedi, divje mačke in risi so delali ve liko škodo. Zato so to zverjad, ki je spadala prvotno 1 Bachofen v. Echt-Hoffer, Geschichte der steirischen Jagdgebiete, str. 447. Iz te knjige posnemam bistvene zgodovinske podatke. med visoki lov, 1618 dovolili loviti tudi nižjemu plem stvu, ki je imelo sicer samo pravico nizkega lova, ven dar so se morale kože oddajati lastnikom visokega lova. Medvedi niso bili na Pohorju nič redkega in je n. pr. vuzeniška graščina plačevala 1586 za oddano kožo 4 šilinge strelnine. 1788 se je dovolilo tudi pod- ložnikom streljati medvede. Mnogo dalje kakor med ved so se držali v naših krajih volkovi, in sicer v ve likih množinah, saj imamo povsod mnogo krajev, kjer so hile stalne volčje jame, in je to ime še danes ohranjeno. 1788 je bila izdana naredba, da se morajo popolnoma iztrebiti, kar je šele po dolgem času uspelo. O zadnjem velikem lovu na volkove, ki se je vršil 11. sept. 1852 na Pohorju s sodelovanjem občin celjskega in mariborskega okraja, poroča g. Josip Mravljak.2 O izidu ni nič znanega, najbrž so pa volkove takrat popolnoma zatrli, ker se niti naj starejši ljudje ne spominjajo, da bi kdo v teh krajih pozneje ustrelil volka. Tudi risi so imeli v ogromnih gozdovih dovolj zaklona. Zadnjega so ustrelili 1834 v Slomih pri Polenšaku. Fazani se prvič omenjajo 1514 pod imenom »faB- huener«. Deželni knezi so jih gojili ter imeli za nje posebne lovce. Fazane so šteli med visoki lov ter je bilo prepovedano loviti jih vsakomur razen deželnemu knezu. Razširili so se pa tudi izven lovišč deželnega kneza. 1595 se spominjajo v Pišecah, ki jih je kupil grof Moscon od salzburškega nadškofa, 1717 pa v Slov. Bistrici, ko je kupil grof Attems graščino, pri kateri je bila fazanerija s posebnim lovcem za fazane. Šele 1743 so dovolili loviti fazane vsakomur, ki jih goji; to pravico so obnovili 1786. V ostalem je živela v mariborski okolici v starejših časih vsa divjad, ki jo še danes tukaj nahajamo, se veda v množini, ki je odgovarjala tedanjim razme ram. Leti 1848. in 1849. sta važen mejnik v zgodovini na šega lovstva, ki se je z osvobojenjem kmetskega stanu in z dovoljenjem nošenja orožja popolnoma izpre- menilo. Prekomerno gojenje divjačine se je izpreme- nilo sprva v iztrebljanje, zato je n. pr. jelenov zmanj kalo že v najkrajšem času. Sicer prihajajo še danes vsako leto čez avstrijsko in ogrsko mejo, stalna pa je samo ena družina na Pohorju, ki jeseni, ko pada želod, preplava Dravo ter se nekaj časa zadržuje tudi na Kobanskem. Divje svinje so ostale stalna divjad le na Boču. Na Pohorju so se v povojnih časih tudi pojavljale, vendar so jih kmalu iztrebili. V zadnjem času so ustre lili skoraj vsako leto kak komad pri Kamnici. Bobri, medvedi, risi in volkovi so popolnoma zatrti. - ČZN 1927, XXII, 194 ss. 313 DR. IGNACIJ FLUDERNIK 314 V domovini srnjaka pri Plešivčniku pod Roglo 1400 m. (Primer višinskega lovišča) (Foto R. Hlavaček) Divja mačka je velika redkost. Kolikor je meni znano, je 1926 ulovil g. Schweiger, veleposestnik v Sv. Lovrencu na Pohorju, v svojem lovišču eno na past ter smo jo videli nagačeno na lovski razstavi ob priliki Mariborskega tedna 1933; drugače jih sledijo v zadnjih letih samo na Smolniku. Vidra, ki je bila v prejšnjih časih zelo razširjena, je znatno nazadovala. Uharice in orli so popolnoma zatrti, pač pa se opažajo na preletu vsako leto mr- harji (Aasgeier), ki so se že stalno naselili v koroških planinah. Med zverjadjo je najvažnejša lisica. Ko so se po vojni dvignile cene kožuhovine do neverjetne višine, so lisice povsod skoraj popolnoma zatrli, in sicer ve činoma: s strupom, ki se je prav lahko dobil, in se še danes dobiva preko meje. Posledica je bila v nekaterih krajih zelo občutljiva degeneracija srnjadi. Lisice so namreč gozdna zdravstvena policija, ki uni čuje, kar je slabotnega, bolnega ali za življenje ne sposobnega; kjer lisic zmanjka, prihajajo tudi fizično manj vredni komadi do razploda ter zapuščajo sla botno potomstvo. Danes je stanje lisic v naših loviščih že zopet normalno, KRONIKA Na Pohorju in Kobanskem je zelo mnogo kun zla tic, dočim je belica precej redka. Jazbeca ne prega njajo, razen če dela v koruzi preveč škode. Za pod lasico, najkrvoločnejšo našo roparico, se žalibog sko raj nikdo ne zmeni, zato je povsod zelo razširjena ter povzroča ogromno škodo. V gorskih loviščih je glavna divjad srnjad, ki so jo v povojnih letih malodane iztrebili. Potem so se pa na pobudo mariborske podružnice SLD napravila t. zv. zaokrožena lovišča, katerih lastniki oz. najem niki so se obvezali, določeno število srn popolnoma ščititi, oblasti pa so za ostala lovišča podaljšala lovopust. Posledica teh korakov je bila, da se je stanje srnjadi zopet dvignilo ter je danes vsaj kvalitativno na predvojni višini. Gamsi so stalno na Peci in obronkih Savinjskih planin, v zadnjih desetletjih se pa pojavljajo celo na Pohorju,1 čeprav nima značaja gamsovih lovišč. Prišli so in še vedno prihajajo s Plešivca ali Uršlje gore, kjer ima Thurnska graščina samosvoja lovišča. Prvega gamsa so ustrelili 1875 na Smolniku. Pozneje so se sporadično prikazovali in tudi razmnožili, ven dar so postrelili vse. Po vojni so se naselili v loviščih mislinjske graščine, katere lastnik g. ing. Berger jih je ščitil in jim zagotovil nadaljnji razvoj. Odtod so se razširili po Pohorju, kjer jih cenijo v graščinskih in večjih samosvojih loviščih na 150 komadov; izven teh lovišč pa zaradi brakad in odstrela ne pridejo do razvoja. Širjenja gamsov pa tudi Drava ni zadržala, saj so se v zadnjih letih začeli pojavljati tudi na Kobanskem, kjer jih pa neusmiljeno preganjajo, če prav so se naselili na težko pristopnih krajih, ki so sicer za lov skoro brezpomembni. Vsi nasveti tamoš- njim lovcem, da ščitijo to divjad, so ostali brez uspeha, ker mislijo, da gamsi iztiskujejo srne ter delajo s tem škodo, kajti gams nima na mariborskem trgu nobene cene. Podatke posnemam iz članka g. ing. Urbasa v jubi lejni številki »Lovca« 1932, str. 64. Ob rokavih, v inondacijskem ozemlln Drave. (NIZinsko lovISče pod TrCovo) (Foto Jože Kovačifl) KRONIKA Dravsko polje pod dlluvlalnlml terasami. (Nižinsko lovišče pod Zerkovci) (Foto Jože Kovačič) Na Pohorju in na Kobanskem je zelo mnogo ve likih petelinov, ki kažejo tendenco širjenja v nižje lege. V zadnjih letih so peli že v Rošpohu, na Pesni škem vrhu za Tremi ribniki in celo nad Betnavskim gradom. Lovski gostje, ki prihajajo k nam iz drugih krajev, kjer živijo petelini na oddaljenih planinah, se ne morejo dovolj načuditi, ko hodijo pri nas na pomladanskega trubadurja, gledajoč na razsvetljene mariborske ulice in ob trušču železniškega prometa. Na Pohorju poje v višjih legah tudi mali petelin, do- čim ga na Kobanskem razen v severozapadnem delu ni več najti. Povsod prebivajo v gorskih loviščih tudi jerebi, posebno mnogo jih je pa v dravograjskem okraju in na Kobanskem. Kotorne in bele jerebice so pa zelo redke. V nižinskih loviščih so glavna divjad zajci, fazani in jerebice. Zajci so kvalitativno precej slabi. Z osve žitvijo krvi, posebno pa z uvažanjem čeških zajcev, bi se dala kvaliteta znatno dvigniti; to bo pa danes zaradi krize le malokdo zmogel, pač pa bi se dali do seči precejšnji uspehi z izmenjavo divjadi. Stanje je rebic je zelo povoljno. Skoraj povsod prebivajo fa zani, izvzemši seveda taka lovišča, kjer se nespametno gospodari. Tudi pri fazanih je pričakovati degene- racije, če se ne bo pričelo s sistematičnim uvažanjem inostrane divjadi ali pa vsaj z izmenjavo domače. Zadnje bi se dalo prav lahko organizirati, ker pose duje mariborska podružnica SLD moderne mreže za lov žive perjadi. Tudi vodna perjad igra v nižinskih loviščih veliko vlogo; ob selitvi je Drava z večjimi pritoki polna vseh vrst teh gostov; race pa ostanejo pri nas vse leto. Kljunačev in prepelic sicer ne manjka, vendar so zadnje občutno nazadovale. V ob sežnejših nižinskih gozdovih se nahajajo tudi srne, ki kvalitativno prekašajo srnjad iz gorskih lovišč; saj so dobili ravno nižinski srnjaki na omenjeni lovski razstavi prve nagrade. 315 Izkaz o divjačini, uplenjeni v širši mariborski oko lici v 1. 1933. ^ jeleni . . . srnjad . . . gamsi . . . zajci . . . divji petelini ruševci . . jerebi . . . kotorne . . . bele jerebice . fazani . . . poljske jerebice prepelice . . sloke . . . vel. kožice divje gosi . . divje race . . divje svinje . jazbeci . . lisice . . . kune . . . podlasice . . dehorji . . vidre . . . . divje mačke . . veverice . . ujede . . . . vrane, srake . . Ljutome r — 1 — . 2099 — . 8 — 1057 2383 35 52 — 3 310 — 8 53 1 19 13 - — - 590 207 1483 Maribo r d . br . - - 246 6 2260 36 2 111 12 6 842 669 42 27 — 1 105 13 Ki 04 30 52 12 1 1 660 201 1076 Maribo r 1 . br . - 44 — 2218 6 — 58 — •— 1157 909 15 53 - - 128 - — 2 J 88 8 38 55 — — 1439 285 2057 Prevalj e 1 264 22 816 66 30 213 - - — 3 44 3 11 — • - 2 — 29 124 22 15 17 — — 607 109 222 Ptu j __ 17 — 3579 — - - 34 — — 2728 1844 124 170 (i 3 280 7 83 3 159 37 2 — 593 598 4951 Slovenjgrade c — 100 2 616 23 4 49 — — — - 69 3 — — — 19 — 3 44 7 1 2 — — 159 41 248 Skupa j 1 702 30 11588 131 36 473 12 6 5787 5918 222 316 6 135 716 13 87 456 71 284 136 3 1 4048 1441 10037 V prejšnjih letih se je izvozilo mnogo divjačine v inozemstvo. Odkar so pa meje skoro popolnoma za prte ter so zaradi tega cene občutno padle, jo lovci porabijo doma ali pa prodajo v neposredni bližini. Vendar je prihaja še vedno precej v Maribor, kjer je večje število delikatesnih in drugih trgovin, ki se pečajo tudi z nakupom in prodajo divjačine; med njimi je tudi tvrdka Abt, ki se bavi z izvozom ter ima moderno urejeno hladilnico. Mestna občina za hteva od oktobra 1930 pri vsakem komadu v mesto prinesene ali vpeljane divjačine oziroma kože po trdilo z navedbo lovišča ter imena njegovega lastnika ali najemnika, ki mora biti vidirano od pristojnega občinskega urada. Le za divjačino iz okrajev Maribo ra levi in desni breg zadostujejo kontrolni listki, ki jih je v borbi proti lovskim tatovom kot prva uvedla, ter jih vsem lovcem na svojem teritoriju izdaja ma riborska podružnica SLD. Kupci morajo kupljeno divjačino prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu, ki vodi o tem posebno knjigo ter ima pravico, ne prijavljeno divjačino zapleniti. S tem je omogočena 1 Podatki po g. ing. A. Šivicu v »Lovcu« 1934, str. 224/5. Ta izkaz se ne more smatrati za točnega, ker so marsikatere številke le približno navedene, mnogo plena pa je tudi zamolčanega. Gotovo so ustrelili mnogo več divjadi. 316 V kraljestvu ruševca pri Ribniškem (ezeru na Pohorju (1500 m). (Primer višinskega lovišča) (Foto R. Hlavaček) kontrola na veliko, težko pa se da kontrolirati pro daja brez prekupcev na drobno, ki konsumira dober del mariborskega trga z divjačino. V zgoraj navedenih okrajih imamo po podatkih g. ing. šivica 186 samosvojih lovišč v površini 51.155 ha in 425 občinskih lovišč s 315.830 ha. Zakupnine za ta občinska lovišča znašajo 552.671 Din na leto, od 1'23 (Slovenjgradec) do 2'80 Din (Maribor desni breg) za 1 ha, za vse ozemlje povprečno 174 Din na 1 ha. Občinske blagajne dobivajo torej od lova prav lepe tisočake, prav tako pa tudi banovina in država. Saj plačajo posestniki lastnih lovišč, če jih ne dajo v na jem, za vsak polni hektar 50 par banovinske davščine, zakupniki občinskih in lastnih lovišč pa 10% letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega polnega ha lovišča. Vrhu tega dobiva država od vsake lovske karte vsaj 20 Din, banovina pa 200 Din (od članov SLD 120 Din), če prištejemo še druge izdatke, ki jih ima lovec n. pr. za vožnje, puške, orožni list, muni- cijo, pse, odškodnino za škodo, ki jo povzroča divjad na kulturah, plačo lovskim čuvajem itd., vidimo, da je lov pri nas važna panoga narodnega gospodarstva. Dohodki od lova so za lastnika oz. najemnika v primeru z izdatki zelo skromni. Prodajne možnosti in cene so se v zadnjih letih zmanjšale, medtem so pa po zadnji licitaciji davščine narasle, drugi izdatki pa so ostali neizpremenjeni. še vedno ni organizirana notranja trgovina z divjačino. Saj imamo v 2/a naše države regalni sistem, t. zv. »svobodni lov«, kjer je divjad skoro popolnoma uničena. In ravno v te kraje bi se dala usmeriti prodaja naše divjačine, če pa stopi naš novi lovski zakon neokrnjen v veljavo, se bo z lahkoto organizirala tudi prodaja žive divjadi, posebno fazanov, v kraje, ki imajo doslej regalni sistem. Največja pogibel za naše lovstvo so divji lovci. Ko renine tega zla leže v zakonu o nošenju orožja, ki dopušča lovsko orožje tudi nelovcem. Na področju mariborske podružnice SLD ima okrog 8000 ljudi orožni list za lovsko orožje, dočim ima podružnica samo 900 članov. Jasno je, da se večina tega orožja KRONIKA rabi za lov in da so lastniki in najemniki lovišč proti temu zlu brez moči, saj ne morejo pri ogromnih izdat kih za lov vzdrževati tolikega števila čuvajev, da bi lahko ob vsakem času kontrolirali v lovišču vsak vrh in vsako dolino, še večja šiba pa je zankarstvo, kajti zankarja ne izda niti puška niti strel, ker dela v maski izletnika, gobarja, nabiralca drv itd. ob času, ko ve, da ni čuvaja blizu, škodo v loviščih pa delajo tudi nedisciplinirani planinarji in izletniki, ki z divjim vpitjem plašijo divjad. Posebno poglavje so volčjaki, ki so po vojni prišli v modo in navadno tiho gonijo divjad ter jim je radi tega zelo težko priti do živega. Večina lovcev je v mariborskem okolišu organizi rana v SLD, ki ima na tem ozemlju tri podružnice: mariborsko, ptujsko in ljutomersko. Mariborska po družnica je bila osnovana 1921 za sodne okraje Ma ribor, Sv. Lenarta v Slov. goricah, Slov. Bistrico, Ma- renberg in Slovenjgradec. Danes šteje že nad 900 čla nov ter ima lovske odseke v Slovenjgradcu, Slov. Bi strici, Sv. Lenartu v Slov. goricah, Sv. Lovrencu na Pohorju, Prevaljah in Zgornji Kungoli. Ptujska po družnica obsega ptujski okraj. Ljutomerska podruž nica je bila osnovana 1924 za okraje Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo in Ljutomer. Sedež podružnice je bil prvotno v Murski Soboti, od 1930 pa je v Ljutomeru. Po vsej pravici lahko trdimo, da ni v naši državi pokrajine, ki bi v tako majhnem obsegu lovcu toliko nudila kakor ravno širša mariborska okolica. Saj imajo Slovenske gorice z Dravskim poljem bogata nižinska, Boč, Pohorje in Kobansko pa odlična gor ska lovišča. Po formiranju velikih občin so nastali celo taki občinski revirji, ki je v njih zastopana vsa naša divjad od jerebice pa do divjega petelina in celo gamsa. Vrednost lovišč pa še dvigajo zelo ugodne prometne zveze. V našem lovstvu leži torej ogromen kapital, ki se da še povečati, ne da bi imelo polje delstvo škodo od tega. Mnogo pričakujemo v tem oziru od novega lovskega zakona, ki predvideva med dru gim tudi za krivolovce občutne kazni. In občine, ki jim daje lov lepe dohodke, bodo naposled uvidele, da si samo škodujejo, če zavzemajo lovcu sovražno sta lišče in podpirajo celo elemente, ki lov uničujejo. Ka dar bodo vsi ti nedostatki odstranjeni, bo vrednost naših lovišč še večja ter bodo postala privlačno sred stvo za mariborski in podravski tujski promet. Dravsko polje nad diluvialnimi terasami. (Nižinsko lovisče pri Porezju) (Foto Jože Kovačič)