nKTUALNO v* kašanje Pred nami je 4. julij — Dan borca, dan, ko se spominjamo vseh žrtev za svobodo, vseh padlih, interniranih, zaprtih in strtih, ko se spominjamo vseh naših naporov, gorja in trpljenja v dobi okupacije, v dobi skupnega boja za boljše življenje. Temu prazniku daje letos še posebno obeležje 15. obletnica proslav na Sutjeski. Po vseh občinah so začeli z lokalnimi proslavami. V Kranju so pripravili slovesno akademijo, ki bo v Prešernovem gledališču zvečer pred praznikom ob 20. uri. V Stražišču bo 4. julija dopoldne rokometni turnir. V Naklem pa se bodo srečala mladinska nogometna moštva iz Predoselj, Železnikov in Naklega. V Strahinju pri Kranju pripravljajo spominsko svečanost pred spomenikom padlih na Pan borca ob 11. uri. Ob 9. uri dopoldne bodo odkrili spominsko ploščo zverinsko ubiti Tatjani Cdar v istoimenskem otroškem vrtcu na Hujah pri Kranju. Na Cc-gelnici pri Naklem pripravljajo za praznik popoldne veliko partizansko srečanje s tekmovanjem strelcev. Naslednji večer, v soboto 5. julija, bodo na Titovem trgu v Kranju predvajali jugo- slovanski film »-Naša pota se razidejo«. V Cerkljah bo v nedeljo ob 9. uri odkritje spomenika žrtvam v NOV. V parku pred Predilnico v Tržiču pripravljajo veliko akademijo 3. julija zvečer, po zaključku pa bo partizansko rajanje. Zjutraj, 4. julija, bo odšla patrulja članov predvojaške vzgoje, ZB in pripadnikov JLA v partizanske kraje pod Storžec. V nedeljo, 6. julija ob 9. uri bodo v Pristavi odkrili spominsko ploščo padlim prvoborcem. Podobne proslave bodo te dni tudi v drugih gorenjskih krajih. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE OLA3ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO lETO XT.( ŠT. 51 — CENA DIN 10.- ___^. L ____ . „ _^_____ KRANJ, 3. JULIJA 1958 V Tjentištu bo jutri veličastna proslav.. I5-letnice proboja sovražnih obročev na Sutjeski med Peto ofenzivo. Na to proslavo v Sutjesko prihajajo delegacije bivših borcev iz vseh krajev države, da se oddolžijo spominu žrtvam te veličastne borbe. Na sliki borci na Zelengori junija 1943. leta. Turizem se razširja Razgovor s predsednikom GTP, tov. Dušanom Horjakom Letos bržkone najugodnejša povojna turistična sezona -V prihodnjem letu ureditev socialno zdravstvenega turizma - Turistična sezona naj bi se podaljšala na vsa leto Predsednika Gorenjske turistične fcttdzveze, tov. Dušana Horjaka, ""o naprosili za naslednji raz-Oovor: Kako ocenjujete dosedanja Prizadevanja za razvoj gorenjskega turizma? Ali se turizmu že posveča zadostna pozornost tJlede na njegov družbeni in gospodarski pomen. ^a je Gorenjska izrazito turi-^l'čno področje, je bilo poznano e v preteklem stoletju, ko so za- " zahajati prvi domači in tuji ^°stje v Gornjesavsko dolino, na ed in v Bohinj. Po prvi svetovni vojni se je turistična dejavnost na tem področju,še povečala in je bil turizem skoraj glavni vir dohodkov prebivalstva. Šele z razvojem industrije je turistična dejavnost nekoliko izgubila na svojem pomenu, vendar je še vedno v nekaterih področjih Gorenjske ostal turizem najvažnejša gospodarska panoga. Predvsem se je turistična dejavnost zelo ugodno razvijala na Bledu in v Bohinju, delno tudi v Gornjesavski dolini in je postal Bled že tik pred II. svetovno vojno pomemben turistični kraj celo v evropskem merilu. Spričo močnega vpliva takratnih kapitalistič- Pred odkritjem spomenika Padlim borcem v Strahinju Najbolj svečana proslava ob »Dnevu borca« na Gorenjskem bo 2 đan P'aznovanja, 4. julija v Strahinju pri Kranju. Med drugim 0 'udi odkritje spomenika padlim borcem, ki ga prikazuje slika. nih krogov na razvoj Bleda se je tam sestajala v glavnem domača in inozemska buržoazija in je bil ta zaradi visokih cen kot turističen kraj povprečnemu človeku skoraj nedostopen. Po II. svetovni vojni je inozemski turizem na Gorenjskem v prvih letih skoraj popolnoma prenehal, zelo pa se je razvijal domači turizem. V tem času tudi ni bilo pogojev za razvoj turistične dejavnosti, ker so bile hotelske kapacitete bodisi zasedene ali pa je bila oprema gostinskih obratov v takem stanju, da se je lahko postreglo samo domačemu prehodnemu gostu. Sele po letu 1950 so se začeli sistematično obnavljati turistični objekti na Gorenjskem, vendar brez širše podpore oblastvenih organov. Zaradi prioritetne izgradnje v industriji tudi ni bilo materialnih pogojev za izboljšanje stanja v turizmu. Turistična dejavnost je pomembna gospodarska panoga predvsem v tem, da najhitreje in najdražje izvažamo naše kmetijske proizvode in razne usluge. Ta pomemben faktor je začel vplivati na razvoj turizma na Gorenjskem šele po letu 1955, ko smo prvič po vojni dosegli predvojno število gostov in nočitev. S tem je tudi prišlo do pomembne prelomnice v nadaljnjem razvoju te panoge, kar se je kazalo predvsem v boljših odnosih oblastvenih organov. Ti odnosi so se predvsem spremenili v tem, da so se občinski odbori lotili načrtnega razvoja te panoge in se je tudi ta dejavnost izdatno podprla z materialnimi sredstvi. Tako so se skoraj v celoti renovirali vsi gostinski obrati na Bledu in v Bohinju, zboljšala se je tudi trgovska mreža in zgrajenih je bilo več pomembnejših turističnih objektov, kot n. pr. žičnici na Krvavec in Vitranc. Tudi prometne zveze so se v tem času bistveno izboljšale, in lahko rečemo, da v glavnem zadoščajo skoraj vsem lokalnim potrebam. Ob takšnih prizadevanjih oblastvenih organov in turističnih delavcev so se že pokazali vidni uspehi, saj so že prvi rezultati v letošnji turistični sezoni boljši kot v najugodnejšem letu 1955. Nagli povojni razvoj socialno zdravstvenega turizma na Gorenjskem je bil v mnogočem tudi stihijen, tako da je ponekod postal že ovira splošnemu turizmu. Ali so se pristojni organi že lotili konkretnih ukrepov xa primerno ureditev tega problema? V načelih in smernicah, ki jih je sprejel OLO Kranj na začetku letošnjega leta o razvoju turistične dejavnosti, je tudi predvideno, da se naj takozvani socialno-zdravstveni turizem omeji na tista področja, kjer obstojajo naravni in drugi pogoji. Zaradi objektivnih težav ne moremo trditi, da smo na tem področju dosegli pomembnejše uspehe in tako so skoraj vse kapacitete, predvsem v Gornjesavski dolini, Preddvoru in na Jezerskem zasedene s socialnimi zavarovanci. Po našem predlogu naj bi se socialni zavarovanci posluževali predvsem prostih kapacitet v času mrtve sezone, medtem ko naj bi v glavni sezoni, tako pozimi kot poleti, bile vse gostinske kapacitete proste za domače in tuje goste. Sporazumno s pristojnimi organi se bo verjetno ta problem rešil v prihodnjem letu. Kakšni so, po vašem mnenju, izgledi za podaljšanje turistične sezone na Gorenjskem na vse leto? So tovrstna prizadevanja že rodila kake rezultate? Po temeljitih pripravah, predvsem z obširnopropagandno dejavnostjo in dobrim programom zimskih prireditev se predvideva, da bomo že v letošnjem letu prenehali z letnim sezonskim poslovanjem in podaljšali turistično sezono na vse leto. Tako bodo v letošnji zimi odprti na Bledu vsi hoteli, ki so za zimsko poslovanje opremljeni, kakor tudi v Bohinju in Gornjesavski dolini. Ali se bomo uspeli v zimski sezoni uveljaviti, pa je predvsem odvisno od vremenskih prilik. Kaj sodite, tovariš predsednik, o letošnji sezoni? Ali so se turistični kraji nanjo dovolj pripravili in v čem so se kazale te priprave? Kakor že omenjeno, pričakujemo, da bo letošnja turistična sezona dosti ugodnejša od preteklih let. Mislim, da še nikoli po osvoboditvi ni bilo izvršenih toliko priprav za turistično sezono, kakor v letošnjem letu. Skoraj v vseh kraj:h, kjer so pogoji za razvoj turizma, so se izvršile temeljite priprave, predvsem v tem, da se je zboljšala gostinska oprema, povečale kapacitete ter zgradili pomembni turistični objekti. Pri tem je razveseljivo predvsem to, da se turistična dejavnost že razširja na širšem področju Gorenjske in to predvsem v okolici Radovljice, Preddvora, Selške doline in deloma tudi Poljanske doline. Te ugotovitve nam samo potrjujejo dejstvo, da je res celotna Gorenjska Izrazito turistično področje. ■i NAŠ RAZGOVOR V jeseniški občini 124 hišnih svetov Na nedavnem občnem zboru Sveta stanovanjske skupnosti občine Jesenice, ki se ga je udeležilo okrog 100 delegatov iz 81 hišnih svetov, so razpravljali o številnih problemih upravljanja stanovanjskega fonda. Ob zaključku lanskega leta je bilo vključenih v družbeno upravljanje 240 stanovanjskih stavb, največ na Jesenicah, in sicer 187, upravljalo pa jih je 124 hišnih svetov s 662 člani. Pri tem naj omenimo, da se je v lanskem letu znatno povečalo število žena v HS. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da je lani 16 HS najelo dolgoročna posojila za obnovo streh, popravilo žlebov, pleskanje in podobno s povprečno 10-letno odplačilno dobo v skupnem znesku 5,061.000 din. Vsi najemniki še niso izkoristili posojil, ker primanjkuje strokovne delovne sile za izvršitev nekaterih del, predvsem zidarskih. Nekateri HS so organizirali tudi prostovoljno delo za nekvalificirana, pa tudi strokovna dela, kar je vsekakor prav, saj so s tem najbolj racionalno uporabili kredite. V novih stanovanjskih stavbah pa so hišni sveti poskrbeli tudi za razbreme-(Nadaljevanje na 2. strani) Čez viseči most nad Taro Tik pred odhodom na proslavo 15. obletnice zgodovinske epopeje na Sutjeski smo naleteli na tovariša Lazo Gorica. Udeleženec takratnih bojev upa, da bo pod šotori, ob žuboreči Sutjeski, ob tabornem ognju ali kjerkoli v Tjentištu našel nekdanje so-borce inženirske čete Vrhovnega štaba, s katerimi je v tistih težkih dneh kot 18-letni mladenič delil dobro in zlo. »Kateri dogodek iz pete ofenzive na Sutjeski vam je zapustil najgloblje vtise?« Na to vprašanje ni dolgo pomišljah Opisal je pot iz Sandžaka proti Durmitorju in potem dejal: »Viseči most preko Tare. To je bila naša največja naloga v tej ofenzivi in tega se tudi dobro spominjam,« je dejal po kratkem premolku. Mnoge enote z Vrhovnim štabom vred so se pomikale z Durmitorja proti dolini Su-tjeske, kjer je potem bila najhujša borba. Tam sta bila na izbiro samo dva izhoda: pasti ali zmagati. Na tej poti so morali prekoračiti tudi deročo, planinsko reko Taro v ozkem kanjonu. Poleg nekdanjega mosta, ki je bil že porušen, je bil viseči most na žicah. Podoben je bil mostu čez Kokro v Kranju; toliko širok, malo nižji, le da je bila Tara mnogo večja od Kokre, razpe-njena, deroča, divja, neprehodna. »Kot inženirska četa smo dobili nalogo, naj ta most še popravimo, ga zavarujemo in izboljšamo dohod do mesta, kajti tam preko je moralo na tisoče partizanov, mnogo mul, konj . . .« »Ali vam je uspelo?« srno ga morda prehitro vprašali in ga zmotili v pripovedovanju. »Da, uspelo nam je! Toda bilo je vroče, vroče,« je poudaril dobre volje. »Nemci so nas stalno spremljali z avioni in . .. V nekem gozdičku so nam iz aviona pobili vse konje, vso komoro.« »In most?« »Ta pa je bil stalna tarča. Na vsak način so ga skušali zrušiti. Vedeli so, da je bil to naš edini izhod. Avioni so se spuščali nizko, nizko v grapo in sekali z mitraljezi, metali bombe. Mi smo se vselej stisnili pod skale tam okrog, ko pa je avion odplul, smo bili spet na delu. Ena sama bomba je zadela most. Pretrganih je bilo nekaj žic, toda most je še stal. Kmalu smo ga spet popravili. V naši četi nismo imeli niti mrtvih niti ranjenih. Morila nas je le zavest pred odgovornostjo, pred mislijo, da je od naše sposobnosti in vestnosti odvisna usoda tolikih enot, življenje tisočerih borcev in da pri odhodu zadnjega aviona nismo vedeli, kaj bo spet čez 10 ali 20 minut. Vse to je vplivalo name huje, bilo je bolj mučno kot vse drugo. Zato se tega največkrat spominjam,« je dejal Lazo. »Kako mislite danes, po tolikih letih, ali bi še vzdržali take napore kot takrat?« Na to vprašanje očividno ni bil pripravljen. Bil je, kot je pravil, po ves mesec brez prave hrane, po dneve in dneve brez spanja, v dežju in snegu . . . Ob njegovi strani so padali ranjenci, umirali borci od tifusa . . . Njemu ni bilo, kot pravi, nikdar nič hudega, nobene hujše bolezni, rane. Nič! »Vsak misli, da ne bi vzdržal,« je dejal po kratkem premisleku. »Toda, če bi bilo spet tako, bi vzdržal. Človek prenese več kot misli.« Zaželeli smo mu srečno pot in veselo snidenje ob Sutjeski s preživelimi borci. K. M. 2 Glas Gorenjske KRANJ, 3. JULIJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel s soprogo Jovanko v ponedeljek v Dubrovnik. V dubrov-niški luki so ga sprejeli in pozdravili predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter prebivalci. Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je prispel v nedeljo v Pariz, kjer bo imel politične razgovore s predsednikom francoske vlade De Gaullom. Z Mac-millanom je prišel tudi zunanji minister Selwin LIoyd. V Tripoliju so se v nedeljo bili srditi boji med vladnimi četami in uporniki, ki so napadli vladne čete pod poveljstvom Rašida Karamija. V spopadu, v katerem sta obe strani uporabili tudi težko orožje, je padlo ■kakih 140 upornikov. Granate so razdejale okrog 100 hiš. Guverner Cipra Hugh Foot se je v nedeljo vrnil iz Londona na Ciper. Takoj po vrnitvi je spet odredil policijsko uro v vseh večjih mestih na otoku. Foot je napovedal tudi nov dekret, ki naj bi notranji upravi pripomogel, da napravi »konec incidentom in nasilju«. Na Pacifiku so napravili v nedeljo nov poskus z atomskim orožjem. Komisija za jedrsko energijo ameriškega obrambnega ministrstva ni hotela povedati nič točnega o teh eksplozijah. Po nedeljskih eksplozijah ameriških atomskih bomb na Enivetocu je glavni japonski observatorij objavil, da sta bili po podatkih, ki jih je zabeležilo hkrati 24 japonskih meteoroloških postaj, močnejši od vseh, kar so jih doslej registrirali na Japonskem. Strokovnjaki menijo, da je šlo za doslej največjo umetno sprostitev rušilne energije. Po dolgotrajnih prepirih so se v Avstriji končno sporazumeli, kje bodo postavili atomski reaktor. Sprva so ga nameravali postaviti v spodnje avstrijskem Gotzen-dorfu. Načrt pa so morali opustiti, ker so vaščani zagrozili, da bodo pregnali graditelje s koli in kosami. Nekdo je namreč razširil glas, da atomski reaktor izžareva »smrtne žarke« in da se bodo morali vsi ljudje daleč okrog izseliti. Vlada je naposled našla prostor 35 km daleč od Dunaja, v gradiščanskem Seibertsdorfu, kjer so vaščani menda manj bojazljivi. V Beogradu je bil v ponedeljek podpisan program kulturnega sodelovanja z Norveško za obdobje 1958-59. V evropskem centru za jedrske raziskave pri Ženevi se je danes začela mednarodna fizikalna konferenca za visoko energijo.Konferenca je pod pokroviteljstvom Mednarodne unije za teoretsko in uporabno fiziko, ter bo trajal 5 dni. Med fiziki — udeleženci iz 31 dežel — so tudi fiziki iz Jugoslavije. Predstavnik Alžirske fronte narodne osvoboditve je danes v zvezi s ponovnim potovanjem generala de Gaula v Alžir, izjavil, da »Alžirci zavračajo načrte predsednika francoske vlade in bodo nadaljevali boj za svojo neodvisnost«. Obtožil je tudi ameriškega zunanjega ministra Dullesa, da »bi rad dal Franciji finančno in vojaško pomoč ZDA in tako omogočil, da bi okrepila boj proti alžirskemu narodu«. Obrambno ministrstvo ZDA je naročilo ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu, naj zahteva od sovjetske vlade izpustitev devetih ameriških letalcev, ki so s transportnim letalom pretekli petek pristali na sovjetskem ozemlju pri kraju Erevan. Letalo sta prisilili k pristanku dve sovjetski lovski letali. Letalo je zgorelo. Dobrodošel Gamal Abdel Dober in iskren prijatelj je vedno dobrodošel, kadarkoli se zglasi na obisk. To splošno ljudsko pravilo velja tudi v mednarodnih odnošajih. Prav zdaj ga lahko znova uveljavimo, ko prihaja v Jugoslavijo predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser. Predsednik Naser je zares naš stari znanec in dobri prijatelj. Pred dvema letoma smo ga z radostjo pozdravljali v naši sredi, ko se je njegov obisk spremenil v znameniti trojni sestanek na Brionih, sestanek med najvidnejšimi poborniki zamisli enakopravnega sodelovanja in mirnega sožitja med narodi, med Nehru-jem, Naserjem in Titom. Od tedaj sta minili komaj dve leti, toda dve leti, ki sta prinesli velikanske spremembe v madna-rodnih odnosih, dve leti, ki jima niso prizanesli viharji razburljivih dogodkov. Egipt je več ali manj nehote postal srednja os, okoli katere so se vrteli najpomembnejši dogodki v tej razmeroma kratki dobi. Najprej je prihitela novica iz Kaira o nacionalizaciji sueškega prekopa, ki je žolčno razburila zahodne kroge. Sledil ji je nezaslišan pritisk zahodnih velesil na Egipt in končno odkrit oborožen napad na majhno deželo ob Nilu. Čeprav je bil Egipt pravi David proti velikanskemu Golijatu — trem močno oboroženim silam — Izraelu, Veliki Britaniji in Franciji — od katerih se dve prištevata k velesilam, je vendar iz tega neenakega spopada izšel kot moralni zmagovalec. Pomagalo mu je svetovno javno mnenje in Združeni prijatelji, med njimi predvsem Jugoslavija. Jugoslovanski vojaki še danes v modrih čeladah in s trakom Združenih narodov varujejo mir na egiptovskih mejah. Nič čudnega"torej, če so takšna skupna doživetja iz najtežjih dni še poglobila prijateljstvo; to je že poprej pognalo globoke korenine zaradi skupne usode narodov, ki so si z največjimi težavami izborili neodvisnost, ki imajo podobne težave pri notranjem razvoju in napredku in ki imajo iste cilje v prihodnosti. Obe deželi ostajata dosledni svoji politiki miroljubnega sožitja, enakopravnega sodelovanja, spoštovanja neodvisnosti drugih dežela in nevmešavanja v notranje zadeve. Politika Egipta se ni spremenila v najtežjih dneh pritiska, niti pozneje, ko je združitev s Sirijo vzpostavila najmočnejšo državo Arabcev, pravi steber miru na Bližnjem vzhodu. Prav spričo takšne politike danes Združena arabska država pomirjevalno vpliva na nemirne in razgrete razmere v tem delu sveta. Sestanek med predsednikom Naserjem in Titom prihaja v času ko politiko aktivnega sožitja spet skušajo zasenčiti nekateri temni oblaki ponovne mednarodne napetosti, zaostritve odnosov in prvin hladne vojne. Prav zato pa je sestanek naj-zvestejših in najdoslednejših glasnikov politike prihodnosti, politike miroljubnega sožitja tem pomembnejši in koristnejši. Oba državnika sta sklenila opustiti vse običajne ceremonijale in bosta dragoceni čas skupnega bivanja kar najbolje izkoristila za medsebojno izmenjavo mnenj, za razpravo o najvažnejših mednarodnih problemih in o medsebojnem sodelovanju. Zato ima obisk predsednika Naserja zaseben značaj, kar pa mu daje v resnici še večji pomen in tehtnost. Ni mogoče predvidevati, kaj bo prinesla nedvomno prisrčna in prijateljska menjava mnenj ob ponovnem srečanju obeh državnikov, lahko pa smo prepričani, da bo končni izid le znova potrdil neomajno vero obeh držav v pravilnost, koristnost in potrebo krepitve ideje miroljubnega sožitja in enakopravnega sodelovanja med vsemi narodi sveta. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN RAZGOVOR S TOV. BORISOM ZIHERLOM V ponedeljek popoldne je v Kranju odgovarjal na vprašanja komunistov našega okraja član CK ZKJ Boris Ziherl. Vprašanja, ki so jih stavili udeleženci razgovora, so se nanašala na nekatera aktualna vprašanja, predvsem pa na odnose med nami in SZ ter ostalimi vzhodnoevropskimi državami in Kitajsko. Razgovora se je udeležilo okrog 200 komunistov kranjskega okraja, -k ZA ZDRAVJE IN RAZVEDRILO NAŠIH OTROK Pisali smo že, da je občina Kranj, kot prva v okraju, letos prevzela skrb za letovanje zdravstveno ogroženih otrok. Doslej je to vodil samo Okrajni Svet za socialno varstvo. Prvih 98 predšolskih otrok, ki ijh je poslala občina na Stenjak, se je že vrnilo. Sedaj pripravljajo še 30 šolskih otrok za višinsko letovanje v Domu na Planini pod Golico. Največje zanimanje otrok pa tudi staršev pa je za ponovni odhod na Stenjak. V mesecu avgustu bodo poslali na ta otok kar 200 šolskih otrok. Toda prošenj in želja, morda tudi zdravniških in socialnih priporočil, bo pa še več. Zato bodo preostale otroke usmerjali v taborniške in druge organizacije, da bo kakorkoli prebili nekaj časa na letovanju v zdravi naravi. K. M. VEC ODGOVORNOSTI DO SKUPNOSTI! V domžalski občini je za koloradskega hrošča dobro poskrbljeno in se ni bati, da bi ga zatrli. Tako lahko s ceste med Homcem in Preserjem vidiš, da je njiva vsa rdeča od ličink. Preglednik je sicer javil že več takih primerov na občino Domžale, vendar so prizadeti lastniki krompirišč prinesli potrdila od kmetijske zadruge da ni na zalogi škropiva. Videli pa smo že tudi pridelovalce krompirja, ki so, zavedajoč se odgovornosti, ki jo imajo do skupnosti, dan za dnem pobirali ličinke koloradarja. Otro- OBRAZI IN POJAVI Plačana ali neplačana sejnina? Cas je, pravijo, tak, da človek gleda na vsakem koraku, kako bi si izboljšal svoj lastni življenjski standard. Večina ljudi dela na svojih delovnih mestih v tovarnah in ustanovah tako, da bi si z morebitnimi prosegi norm in pridnostjo prislužili še kak dinar »po vrhu«. Mnogi pa, ki te možnosti nimajo, si skušajo to nadoknaditi s honorarnim delom. Vsak nekaj išče, dela poizkuša . .. »Danes, dragec, niso več takšni časi, da bi kdo kaj zastonj naredil! Minulo je to! . . . Sicer pa, prosim te, zastonj se še . . .« vam bo odvrnil skoraj vsak tisti, če boste podvomili v njegovo trditve. Kaže res tako. Sedaj ali je to prav, ne bi mogel reči. Sama želja po boljšem življenju in boljših gmotnih pogojih (ki ga mimogrede povedano vsakdanje življenje terja!) ni slaba. Ce ima še kak drug namen, in to ne ravno najbolj kristalno čist, potem se mi zdi, da to ni prav. Za pričujočo zgodbo, pa to sicer ni bistvenega pomena . . . Sejnine za razne soje svetov, upravnih odborov, in drugih najrazličnejših odborov in komisij, smo uvedli pred nekaj leti. Zakaj, ne vem točno. Toda ljudje, člani teh organov so se nekako že navadili nanje. Hudomušnežt pravijo, da so te sejnine dodatno povečanje prometa v gostinskih lokalih. Po dosedanji praksi sodeč imajo prav, saj se po končanih sejah, in dostikrat »trudapolnem« delu prileze vsakemu nekaj za pod zob in nekaj, kar oplakne od govorjenja razsušeno grlo. Ni še dolgo tega, ko se je upravni odbor nekega takega organa oziroma ustanove prvič sestal. Izbrali so predsednika iz vrst uglednih gospodarstvenikov. Najprej je bilo treba rešiti na tej seji nekaj tehničnih vprašanj, med katerimi se je »blestelo« tole: »Tovariši, ali bomo sejnine plačevali ali ne?« Ko je bilo to »sproženo«, je zavladala tišina. Toda le za hip. Kaj neki se je pletlo v mislih udeležencev? Oglasil se je nekdo: »MLslim, da je prav, če se sejnine plačujejo. Povsod jih plačujejo in ne vidim razloga, da jih ne bi mi. Konec koncev, sestajamo se tudi izven službenega rasa, in prav je, da se zamujeni čas na nek način nadoknadi!« Eden ali dva sta prikimala, čeprav komaj vidno, nekateri pa so uprli pogled v novega predsednika, avtoritativnega gospodarstvenika. On je, ne da bi opazil intimno kimanje nekaterih, odločno in iskreno dejal: »Mislim, da ne bi bilo prav, če bi sejnine plačevali. Nekaj lahko tudi naredimo zastonj . . .« Tisti, ki so poprej rahlo prikimavali, so sedaj povsem vidno prikimali, (tako da jih je predsednik videl) in se pridružili njegovemu mnenju. (Oj, duša, kako znaš biti črna, sajasta . . .! Toda je že tako, da tudi predsednikova no obvelja Vedno, Tokrat ni. Ne vem več točno zakaj, vendar sem prepričan, da prav s pomočjo tistih, ki so sicer prikimali in se strinjali s tem, da se sejnine ne plačujejo .. . To nadaljnjega potoka seje ni nikakor motilo. Člani so se menili in nazadnje tudi marsikaj pametnega sklenili. Zapisničarka je po koncu seje razdelila honorarno listo in vsi (poudarjam, vsi brez Izjeme!) so se podpisali — nekateri precej nečitljivo, da jim to ne bi, (eh, človek nikoli ne ve!), kdajkoli škodovalo — in spravili štiristo dinarjev v svoje denarnice. Priznam, morebiti som tudi škodoželjen, da sem ob teh prizorih užival. In tako je nastala oziroma se je porodila ideja za ta sestavek. Vsiljuje pa se ob tem pojavu dvoje: Ali jo bolj pošteno povedati že takoj v začetku, kaj misliš o neki stvari, pa četudi bi bilo to napačno, ali pa je bolje pretiravati puls vseh navzočih in se potem obrniti po sapici, ki zapihlja od gospodarsko in družbeno »močnejše., ter avtoritativnejše osebe? . . . Kaj mislite? Sicer pa sejninam zdaj bije zadnja ura. JOŽE PIKOLOVEC ci urno in temeljito opravijo tak posel. Kljub trenutnemu pomanjkanju zaščitnih sredstev ne bi nikakor smeli dopustiti, da se golazen neovirana razmnožuje. Vsi letošnji ukrepi za radikalno zatiranje koloradarja so bili potem zastonj. KAMNIŠKI ZADRUŽNIKI NA OBISKU Kamniški zadružniki so v nedeljo obiskali kmetijsko posestvo »Pšata« v Trzinu. Ogledali so si nasade italijanske pšenice v De-pali vasi, hleve v Jabljah, nasade jagodičevja in strojni park. Vzorno , kmetijstvo in lepo se razvijajoči posevki, ki kljub suši obetajo bogato žetev, so navdušili kamniške kmečke gospodarje. Obisk je brez dvoma dosegel svoj namen in marsikdo bo v bodoče z boljšo agrotehniko poizkušal doseči večji pridelek. GOLNICANI BODO LETOVALI Končno se je letos uresničila želja vseh Golničanov, da bi imeli svoj počitniški dom. Da so ga letos dobili, gre predvsem hvala sindikalni podružnici in upravi bolnišnice, ki sta vzeli v zakup počitniški dom v Medve-jah. Pred kratkim se je od tam vrnilo 36 zagorelih otrok, ki so bili prvi obiskovalci doma. Ce upoštevamo, da je na Golniku bolnišnica za tuberkulozo. je prav, da se otroci oddaljijo od okolice, ki jih stalno ogroža. Večji del otrok je pridobilo na teži, iz tega je razvidno, da je tov. Lešnik dobro skrbel zanje. Mnogi od malčkov so bili tokrat prvič na morju. Kako lepo jih je bilo gledati ob prihodu na Golnik, kajti z eno besedo so hoteli povedati, kaj vse; so videli in doživeli. Letovali bodo vsako leto, večji del stroškov pa bo krila sindikalna podružnica. Od Bedaj pa do konca septembra se bo zvrstilo v domu še 150 delavcev in uslužbencev ter zdravstvenega osebja liolnišnice Golnik. G. .1. V JESENIŠKI OBČINI 124 HIŠNIH SVETOV (Nadaljevanje s 1. str.) u i tov gospodinj in v ta namen nabavili pralne stroje, sesalce za prah in podobne gospodinjske stroje. V razpravi, ki je bila izredno živahna, so udeleženci navajali vrsto problemov, ki jih kaže < impiej urediti. Me 1 drugim so že lani po-udai j ali na sestankih, da bi bilo potrebno ustanoviti servisno delavnico za popravilo stavb, podjet je za odvdžanje smeti, vendar do osnovanja do zdaj še ni prišlo. -Ugotovili so, da je bilo [nemalo sodelovanja med občino in političnimi organizacijami in da so se poživljale težavo pri obnovi in popravilu »tarih hiš. . -k 1 mašrn j DAN BORCA NA BLEDU IN V RIBNEM Za letošnji praznik 4. julij so v občini Bled pripravili vrsto prireditev. V ponedeljek, 30. junija, je bila v društvenem domu proslava, na kateri je o bojih na Sutjeski govoril major Miloš Rutar; nastopil je tudi blejski moški pevski zbor in recitatorji. Na posebni slovesnosti so bila nekaterim borcem in aktivistom podeljena odlikovanja za njihove zasluge med NOB. Mladina blejskih šol iz Ribnega, Boh. Bele in Gorij bo na praznik obiskala znane partizanske kraje in prizorišča bojev na Jelovici in Pokljuki. Posebno slovesno bodo ta praznik praznovali v Ribnem pri Bledu. Tam se bo na ta dan zbralo nad 100 ameriških Slovencev na veliko družabno prireditev. —■■ Goste-izseljence bo v Ribnem pozdravil v imenu slovenske izseljenske matice Ivan Regent. Slovesnost se bo pričela že dopoldne s koncertom vojaške godbe iz Zagreba, popoldne pa se bosta na planoti Gmajni pred počitniškim domom predstavila gostom blejska folklorna skupina in pevski zbor s koncertom domačih pesmi in plesov .Igrali bodo tudi Avsenikovi godci iz Begunj. JESENIČANI ZA DAN BORCA Na počastitev Dneva borca so se tudi Jeseničani dostojno pripravili. Sinoči (3. julija) je bila v Mestnem gledališču osrednja proslava. Internacionali je sledil govor o pomenu praznovanja Dneva borca in s spomini na 15. obletnico slavnih borb na Sutjeski. Sledil je spored, ki so ga izvajali godba na pihala, mešani in moški pevski zbor ter ansambel narodnih plesov Svobode Jesenice. Kakor na Jesenicah, so bile podobne proslave tudi v ostalih krajih jeseniške občine. Za danes so pa napovedani partizanski pohodi k številnim odkritjem spominskih plošč žrtvam fašističnega nasilja. V ŽIROVNICI PRAZNUJEJO Krajevni praznik, 29. junij, so v Žirovnici združili s počastitvijo 15. letnice borb na Sutjeski in praznovanjem Dneva borca. Organizirali so vrsto prireditev, ki se vrste druga za drugo od sobote večera. Nedeljski slavnostni seji krajevnega odbora in otvoritvi vodovoda je sledil odbojkarski turnir med OK Žirovnica, OK Radovljica in OK Kranj. Ze drugič so zmagali Radovljičani in si ponovno osvojili pokal ZB Žirovnica. V ponedeljek je bil odigran šahovski troboj med šahovsko sekcijo Svobode Žirovnica, šahovsko sekcijo Svobode Javornik in šahovsko sekcijo JLA. Igra med Zirovničani in pripadniki JLA je bila odigrana neodločeno, v igri med Zirovničani in Javorničani pa so zmagali Zirovničani z rezultatom 6:5. V torek je bilo strelsko tekmovanje t zračno puško, v sredo so predvajali v počastitev praznovanja jugoslovanski film »Samo ljudje«, včeraj 3. julija) pa je bilo izvedeno kolesarsko patrolno tekmovanje za prehodni pokal. Danes, na praznil? Dneva borca bo dopoldne oilkiMl1' spominskih plošč z žalnimi svečanostmi, popoldne pa razvitje pra-pora ZB. LEP USPEH I. TEDNA KULTURNIH PRIREDITEV NA JESENICAH DPD Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah, ki vključuje okoli 500 članov in je doseglo v minuli sC" /oni posebno lepe uspehe na izobraževalnem področju, se je odločila zaključiti vsakoletno sezono s Tednom kulturnih prireditev. Letos je bil organiziran tak teden prvič; trajal je od sobote 21. do sobote 28. junija. Za vsak dan jo bila pripravljena po ena kulturna prireditev, ki so lepo uspele in bi>e kljub slabemu vremenu lepo oDl" sk.UK>. Največji prireditvi pa sta bili za otvoritev in za zaključek; Tako je bil za otvoritev v velik' dvorani delavskega doma odkn popisni kip jeseniškega književni' k,i Toneta Cufai ja in v mali dvo-ranj Odprta likovna razstava slikarjev amaterjev Gorenjsko, ziJ zaključek pa prirejen koneor Združenih godb na pihala ter m« šanoga m moškega pevskega *b° ra jeseniške Svobode, lbodvsero za zaključno prireditev |e vUd*W med Jeseničani Izredno zanimanj in ju tudi bila temu primerno ' skaira. Teden kulturnih priredi«* |e vsekakor uspel, ni pa dose9e^ želeno povezave med člani Poija_ me/.nih odsekov, kei je zaradi slabega vremena odpadel namerava* društveni izlet k Valva/.orjevi k°č • KRANJ, 3. JULIJA 1958 Glas Gorenjske 3 okrog tržiškeoa kruha Odkod napadi na novo pekaiijo ? — V ozadja interesi Privatnika — V Tržiču dovolj kruha — „Šterovci" v nevarnosti ? Načrti za rajonizacijo živinoreje na Gorenjskem Pomembno pridobitev Tržiča-n°v in okolice, novo pekarno, smo v našem listu zabeležili Pred dvema mesecema. Prvega maja letos je bila svečana otvoritev novozgrajenega in sodobno Urejenega obrata, s katerim je delovni kolektiv »Pekarije« Tr- ObLO Tržič čimpreje želela priti zavarovana straniška greznica in do uspeha tudi s podkupovanjem, svinjak.-« IZ OKOLICE KRANJA NAJ BI DOBIVALI MLEKO, V POLJANSKI IN DELU SELŠKE DOLINE NAJ BI REDILI ŽIVINO ZA ZAKOL, V GORNJEM KONCU GORENJSKE PA PLEMENSKO ŽIVINO Kolikš DVOJNO STALIŠČE SANITARNEGA INŠPEKTORATA Vsega tega bi prav gotovo ne bilo, če ne bi k temu pripomogel tudi sanitarni inšpektorat Tržič. Predlog te odločbe, ki je bil kasneje tudi sprejet, je bil izdan preskrbo z mlekom in mlečnimi ter mesnimi izdelki. Morda so nekatere težave, pa tudi pomanjkanje mleka na Jesenicah, res le posledica občinskih zidov. Šele vsa Gorenjska bo postala zaokrožena celota, ki bo lahko snega pomena je nova Le-ta je že 24. novembra 1956 Le kje ni bilo zadnja leta go- tudi na Okrajni zadružni zvezi oskrbovala vsak posamezni del. na osnovi sanitarnega pregleda vora in prjtožb zaradi pomanj- in v zadrugah, kjer že dlje časa jz glavne kranjske mlekarne obrata in zapisnika z dne 22 no- kanja ^-^i Zlasli na jeseni- razmišljajo o takem načrtu. Gre pripeljano mleko bo, kot pravijo, vembra laso. une zu. junija letos can gQ vojjvci kritizirali pomanj- za rajonizacijo živinoreje, ki se je na Jesenicah dokaj cenejše in pa je sanitarni inšpektorat ObLO šljivo oskrbo. Zaželeli so si brez hrupa, morda celo nehote boljše, kot če bi ga dobivali in Tržič svoje mnenje takole spre- miečne restavracije, kakor jo že začela pripravljati. V ta na- pripravljali doma na Jesenicah. menil: Ogled prostorov, v imajo v Kranju. Bolj upraviče- men so zadružniki že kupili iz- Zadružniki so prav po računi katerih Martin Romih iz Trzica, ne želje ^ zdravi ijudski pre- brane hike Trg svobode, namerava oprav- hrani si ni moč misiiti. Morda i ljati pekovsko obrt. Sanitarni in špektorat k temu pripominja sledeče: 1. Vse prostore, katere bo navedeni uporabljal za izvrševanje obrti, je prebeliti in temeljito očistiti. 2. Ves inventar je očistiti in prepleskati na svetlo oljnato barvo. 3. Urediti je sanitarne naprave s tekočo vodo za izplakovanje ter v njih urediti tekočo vodo za umivanje rok po splošno cel° na Jesenice> kl le razen pa bo že v kratkem urejena dostava mleka na dom, tako kot je že v Ljubljani. IZ KRANJA MLEKO PO VSEJ GORENJSKI Taki so načrti. V glavno mlekarno v Kranju bi dobivali dnevno kakih 25 do 30 tisoč litrov mleka. Od tu bi ga vozili plemenjake iz An- cah interesov že odstranili občin-glije, preusmerjajo živinorejo na ske mejnike. Plan so postavili določeno pasmo in prilagajajo tako, da so interese skupnosti opravljeni potrebi. 4. Na sj pa bo moral navedeni skrbeti za čistočo in eventuelno higienično prodajo kruha.« Skratka, ta dva predloga sta nekaj nerazumlji- Kranja glavni gorenjski potrošni center. Mleko bodo zbirali samo iz nižinskih, lahko dostopnih predelov okoli Kranja in temu vse ostalo. Glavni usmer jevalec take rajonizacije pa bodo cene. Odkupna cena mleka bo znatno višja v rajonu, določenem za zbiranje mleka. Tako bo tudi z drugimi rajoni, kar bo gotovo glavni povod za razmah novega načina reje živine. Po takih računicah bo kmet — zadružnik sam prilagodil krmno bazo, živino in vse ostalo. Se- vskladili z interesi posameznika. Seveda pa ni izvedba rajonizacije mišljena prav do skrajnosti. Tudi v bohinjskem, blejskem, radovljiškem okolišu bodo imeli mlečno živino, saj nameravajo proizvodnjo sira v Bohinju še povečati, ustanoviti po-snemalniške postaje z izdelovanjem masla, sira, prodajo sme- tane in podobno v drugih kra-veda mu bo morala pomagati jih_ Vge ^ profiti izWri kmeta _ vega in si njune vsebine sploh Škofje Loke, kjer naj bi kmet- je redili predvsem mlečno r zi- Peč v novem obratu »Pekarije«, Tržič ni moč tolmačiti. vino. Nova pekarna je bila v Tržiču Vsa Poljanska in del Selške zgrajena zato, ker stara ni ustre- doline je tako imenovani kombi-zala potrebam in predpisom. Mar nirani rajon. Tam naj bi redili ni ustrezala le zato, ker je v predvsem klavno govedo in pra-njej obratovalo socialistično pod- šiče. Gornji del okraja, Radov-jetje, privatniku pa je takšen Ijica, jeseniški in bohinjski kot obrat dovoljen? Vsekakor ne in kakor tudi okolica Železnikov tudi ne sme biti! »Pekarija« v bi bil določen za rejo plemenske novih obratih lahko več kot za- živine. Letno naj bi odgojili in ~lc dosegel svoj največji uspeh, izdal predlog odločbe, da mora dosti potrebam Tržičanov, zato prodali kakih 1400 glav dobre ^ušna peč z dnevno zmoglji To- pekarija Tržič prenehati z obra- je -treba sedaj odpravljati le po- živine, ki bi jo odkupovali v Plo do 7000 kg kruha in peciva, tovanjem v nekdanji Romihovi manjkljivosti, ki so tudi v novem »mlečnem rajonu« v okolici le moč najlaže prikazati z nekaj pekarni 31. decembra 1957, kar obratu še ostale. Ce izdelki »Pe- Kranja. P^atki: januarja letos, ko je je utemeljil s tem, da pekarna karije« še niso kvalitetni, naj ^Pekarija« obratovala še v stari ne ustreza sanitarno-tehničnim potrošniki zahtevajo kvaliteto in NACRTI IN STVARNOST Pekarni, je bilo moč v prodajal- predpisom. Med drugim je nave- prepričani smo, da se bo kolek- Ali so to suhi, papirnati načrti £*Q prodtai dnevno povprečno del: »Kapaciteta obrata zadovo- tiv »Pekarije« za to tudi zavzel, ali stvarnost? »Kdo me bo silil, 1050 kg kruha in 450 komadov ljuje le 50% potreb potrošnikov. Kolikor pa so v kolektivu še kakšno kravo ali drugo živino Peciva; prve številke v novi pe- Obrat nima posebnega prostora nezdravi ostanki, je potrebno, da bom redil: ali za mleko, za plesni pa kažejo, da je dnevni za hlajenje kruha. Nezračno in člani kolektiva sami obračunajo me ali za klavnico?« Tako se bo-P°vpreček 1550 kg in 800 koma- premajhno skladišče za moko. z njimi. Prav tako naj se tudi za do gotovo oglašali glasovi po Peciva. Pri tem moramo omeniti Obrat nima skladišča za emba- usluge gospodinjam najde pri- kmetih. Rejec bo vzel v roko Udi razliko v izbiri pekovskih lažo. Prav tako ne ustreza skla- merna rešitev, ki jo je pričako- svinčnik in računal. To, kar bo jelkov: nekaj le kilogramske dišče za gotove izdelke, ker je vati v najkrajšem času, ker bo donašalo največ dobička, kar se °ele in črne štruce ter žemlje, brez zračenja. Zračenje pa je ne- »Pekarija« s pomočjo ObLO Tr- bo najbolj splačalo, to bo redil, /^aj pa kilogramske ržene in mogoče, ker je tik ob glavni žič nabavila avtomobil. Z njim In to je edino prav. Prav to j^e ter kilogramske in polkilo- cesti. . . Peč v pekariji je dotra- bo v Bistrici in Trajbahu zbirala ekonomsko računico, dosedanjo ^aihske bele štruce, makovke, jana in ne peče kvalitetno enako, »šterovce« in pečen kruh pripe- tradicijo, prirodne in druge po-j^ste, žemlje, slaniki, navadni Od obrata v razdalji 10 m se na- ljala gospodinjam tudi na dom. goje, želje kmetov in druge sladki kifelci ter »kajzerce«. haja hlev, odprto gnojišče, ne- FaBo okolnosti so imeli pred očmi še to, perd dobrima dvema ^esecema in prej je v Tržiču in Golici večkrat zmanjkalo kruha, Medtem ko sedaj o tem ni mt -spočite, osvežene živalice. rani konkurenti »Ribnik-expor- letošnjo izvozno isezono dobro Ratovala -Pekarija- Tržič. Vse- Plemenite rake dobivajo na ta« izvažali več blaga, kot so ga pripravili. Sistematično so obde- . kor'bi nepotrebnega razburja- Jesenice iz Bosne (Tuzla, Livno, prijavili. Uradna cena je tako lali zunanje tržišče in zaključili !^a> raznih govoric in dveh ta- Jajce) in Srbije (Vojvodina), ostala navidezno taka, za kakrš- dogovore z inozemskimi kupci ^rov zaradi kruha v Tržiču tudi polže iz Srbije, žabe prav tako no so se izvozniki pogodili, za- za okoli 150 milijonov dinarjev nia na industrijski način, tako da ne bilo, če bi .sanitarni inšpekV iS ravninskih predelov drŽave, to pa je bila količina izvožene prometa. Podjetje ima torej vse bi gradili standardna, serijska sta- dotrajanih zgradili še najmanj 21.000 novih stanovanjskih enot. Graditi bomo morali predvsem manjša in ekonomičnejša stanova- ^at Tržič ne bil dvoličen, k i rTjEVETE, PROTESTNE DELE-*ClJE, PODKUPOVANJE ... obrT' ko ie začela -Pekarija* atovati v novih prostorih, je k<.sl<>Pila Marija Romih, ki je dat ,UsIuzbcnka »Pekarije* pro-ltl(>' 1 Pekovske izdelke. Nena- - .njcna delovnemu kolektivu in znaša! že 100 milijonov. Vseka <*<>bi interesom, da njen mož spel kor lop napredek Želve pa iz Makedonije in Her- robo večja. Ni izključeno, da so pogoje za obstoj. Devize prido cegovine. Podjetje »Ribnik-ex- na tak način nezakonito služili biva tako rekoč iz mlak (žabe), port* zaposluje 20 ljudi. V se- tudi nekateri predstavniki izvoz- v tujini ga cenijo, njegov nadalj- zoni, ko je več dela, naraste to nih podjetij. Vodstvo »Ribnik- nji razvoj pa je žal odvisen od Število tudi na GO. exporta« je na to opozorilo cari- tega, kako dolgo bodo nelojalni Pred petimi leti, ko je bilo narnico na Jesenicah, ki je za- konkurenti, ki jim pomeni izvoz podjetje ustanovljeno, je bil pro- radi tega poostrila kontrolo po- luskastih živali postransko dejav- met še majhen — 5 milijonov šiljk. Nekateri izvozniki so po- nost, še uspeli prevzemati kup- dinarjev na leto — lani pa je skušali pridobiti kupce še na ce. druge nezakonite načine. Takšno -ey trgovina lev v zimskih mesecih (december, januar, februar) težji kot Od 4. do 13. julija letos bo Ljub- poleti. Razen živih žab izvaža ljana zopet v znamenju moderniza- obrt, je šla po poteh, ki so Najdonosnejša je J86 Prej kot poštene In pravilne, žabami. Vsak mesec jih izvozijo V Prodajalni je dajala svež kruh približno 10 ton. Sezona zanje g Stran in ga prodajala če/, tn traja .skozi vso leto, čeprav ' ':,u'i dni. < lospodinje so upra-|'(('iio negodovale, toda Rosni JPVa se je »odlično izgovorila* da .so temu krivi peki. Nada podjetje tudi žabje krake, in si- cije našega prometa. Na Gospodar-J" Je tolažila gospodinje i/. BI- cer 3 dO U ton na letb. Intereseji- skt>m razstavišču bo namreč II.sc-Slr'ce in Trajbaha da naj m■■ no- ti zanje so predvsem Švicarji, jem prometnih sredstev. Prvi tak $Q kruha v peko novi pekarni Dobro gredo v denar tudi polži, specialni sejem je bd lani ter je »h n;»; ki so jih letos izvozili BO ton, doživel izreden uspeh in udeležbo. lahko bi jih še prodali, vendar 'Letošnji specialni sejem prometnih jih podjetje ni uspelo nabaviti sredstev se je že razvil v bolj iz-toliko, da bi zadostilo željam vseh kupcev. novanja. Za zdaj gradimo še vedno prevelika stanovanja, medtem ko je po drugi plati v slovenskih mestih in industrijskih središčih več kot 45.000 družin, ki nimajo lastne kuhinje in sanitarnega prostora. Stanovanja bo treba graditi predvsem tam, kjer v celoti ali ■Mi II. sejem prometnih sredstev v Ljubljani 0 naJ malce botrpe, saj jim lm j^.'1 kmalu lahko ustregla v svoji „j'.".1 Pekarni. Seveda pa ji bo moč to uresničiti, če se <>d ,lKli Kospodmje same pri govorih potegovale, da Romih Sezona za rake traja ml maja Privatno obrt. In s takšno do oktobra. Izvažajo jih v po- raziti sejem cestnih prometnih sredstev, kajti ta prometna sredstva so tudi za najširši krog potrošnikov najzanimivejša, prav ta- evo je priromalo na občino raj vse v uvodu omenjene drža- ko pa tudi za razna gospodarska srr,0 8 ;{() j) pro- ve. Želve pr in vzidljiv pečnjak. Huje 33, dne 21. IV. 1958. -1141 Kranj. -1130 Prodam italijansko žensko ko- Sprejmem mizarskega vajenca, lo znamke »Mackon« za 29.000 di- in 20. uri ter v slučaju slabega vremena rudi ob 16. uri. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. PLAVŽ«, Jesenice: 3. in 4. julija franc. film »DNEVNIK MAJORJA THOMPSONA«. 5. in 6. julija amer. kriminalni film »PO NEDOLŽNEM OBSOJEN«. Predstave v četrtek, petek in soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 18. in 20. uri šport - sport - šport - šport ROKOMETNA EKIPA ODREDA gostišče na Šmarjetni gori, Kočo GOSTOVALA V STRAZlŠCU na Kališu, Dom na Krvavcu i» V nedeljo je na igrišču Mlado- Bivak pod Kočno. Dom na Kasti gostovala ekipa ljubljanskega lišču še ni dograjen in ga grade Odreda in se v prijateljski tek- člani s prostovoljnim delom. Dom mi pomerila z domačo Mladostjo, na Krvavcu pa bo z dograditvijo Po zelo dinamični igri so zrna- žičnice in preureditvijo prosto-gali gostje s 24:18. Za domače rov postal zelo obiskana planin-igralce so bili zlasti uspešni Pol- ska postojanka, zlasti še pozimi, ker slovi Krvavec po zelo lepib Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10 dinarjev, ostalo Erzar Viktor, Cerklje 9. 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Vzamem v najem dober klavir proti odškodnini, oziroma poznejšemu odkupu. Mesaric, Smled-niška 82, Kranj. -1097 Prosim potnike avtobusa Sap-Turist biro Ljubljana, ki je vozil na progi Ljubljana—Kranj— Tržič in so bili navzoči pri pro- Jenko Marija, metni nesreči 2. januarja 1958 ob Cerklje. -1131 narjev. Toporiš Marija, Gorice 2, DOVJE MOJSTRANA: 5. in 6 ter v primeru slabega vremena ka> petrič in Čolnar. tudi ob 16. uri. Dopoldan ob y predtekmi pa so se pomerili smučiščih. 10. uri matineja mladinskega pionirji A in B moštva ter mladima. dinke iz Labor in stražišča. Sled- ROKOMET NA GOLNIKU in 6. julija fran- nje ^ pokazale večjo rutino ter Rokometni klub Golnik je o DNEVNIK MA- zasluženo zmagale. Dobro je sedaj odigral že dve PriJate£T igrala Bregarjeva, ki še mnogo rokometni tekmi z garnizijo K boto ob 20.30 uri. V nedeljo ob ODeta. L že. V prvem srečanju na Goi-17. in 20. uri. JORJA THOMPSONA«. V so- Dam 5.000 din nagrade, kdor Golnik. -1142 mi preskrbi enodružinsko stano- Oglas, objavljen v Glasu Go- vanje. Skušek Minka, Ješeto- renjske dne 30. junija 1958 je va 39, Kranj. -1132 neutemeljen, ker sem lastnica hi- Prodam 5 ton cementa. Straži- še in obrti jaz, ne pa Jože Mar- šče 21, Kranj. -1133 tinjak. On nima pravice proda- Prodam kravo. Hotemože 6, jati premičnin in nepremičnin. Preddvor. -1134 Martinjak Julijana, Kranj - Za- Prodam psico, nemško ovčar- savska 62. -1143 ko, čistokrvno, staro 9 mesecev. Prodam 3 delno zastekleno Hotemože 26. -1135 okno. Reginčeva 6, Kranj. Prodam kobilo 15 mesecev 1144 staro ali zamenjam za govedo. Motorno kolo NSU 250 ccm, Zg. Brniki 68. dobro ohranjeno ugodno prodam. -1136 Prodam tudi novo trofazno čr- julija jug. film »SAMO LJUDJE*. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 18. in 20. uri. niku se je tekma končala z zma- PD KRANJ — KRANJSKI PLA- go domačega moštva 17:7. V P°* NINCT ZELO DELAVNI vratnem srečanju v Križah P* Kranjsko planinsko društvo je so se igralci garnizije oddolzu* eno izmed najdelavnejših in naj- za poraz z zmago 20:15. RADOVLJICA: 3. in 4. julija številnejših v Sloveniji; članstvo V okviru občinskega prazni** pa še stalno raste. Tako se je Gorice se bodo člani športneg« lani vključilo v društvo 580, v pr- društva Golnik srečali v garru- vih šestih mesecih letos pa že 400 zijo iz Križev v rokometu, n*- novih članov. Planinsko društvo miznem tenisu, šahu in strel]*" ima v oskrbi štiri postojanke: nju. G. *• 17.15 uri na cesti Medvode—Jepr- Prodam ca. 2.500 komadov palko za hišni vodovod. Naslov ca—Kranj, ko je avtobus podrl strešne opeke (bobrovca), 0,75 m* v oglasnem oddelku. 1145 kolesarja za kakršna koli pojas- Obveščamo prebivalce in okoličane, da bo dne 6. julija 1958 ob 9. uri zjutraj odkritje spominske plošče padlim 14 borcem in 9 talcem vasi Pristava pri Tržiču. K odkritju vljudno vabi odbor Zveze borcev Križe. 1146 hrastovih desk 50 in 30 mm in 10 Izgubila sem drap jopico od AŽ panjev s čebelami. Z. V. Sen- Prebačevega do Kranja. Poštene- čur 234. -1136 KUD »Borec« Velesovo priredi 13. julija dirke z mopedi. Prijave za dirke sprejema pisarna KZ Velesovo. -1137 Sprejmem vajenca za kleparsko stroko. Markič Franc, Partizanska 14, Kranj. -1138 Iščem vajenca kovaške obrti z vso oskrbo. Golob Anica, Vir- ga najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na tov. »Špik«, Kranj. 1147 jug. omnibus film »V SOBOTO ZVEČER«. V četrtek ob 20. uri. V petek ob 16., 18. in 20. uri. 5. in 6. julija amer. barvni ci-nemascope film »RIHARD LEVJESRCNI«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. BLED: 3. julija amer. barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«. Od 4. do 7. julija češki barvni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK II. del«. LJUBNO: 4. julija slov. film »TRENUTKI ODLOČITVE« ob NESREČE ZARADI NEPRAVILNOSTI KOLESARKE Natakarica pri »Jelenu« v Kranju V. T. je, kakor sama trdi. Razpis Koordinacijski odbor stanovanjskih skupnosti Kranj razpisuje po sklepu seje z dne 11. 6. 1958 naslednja službena mesta pri Stanovanjski upravi Kranj: 1. Knjigovodja 2. Referent za razdeljevanje stanovanj Pogoji: Knjigovodja mora imeti popolno srednješolsko izobrazbo z znanjem knjigovodskih poslov. Referent za razdeljevanje stanovanj mora imeti srednjo strokovno izobrazbo s 5-letno prakso v upravnih poslih. Interesenti naj pošljejo do 15. 7. 1958 pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi na Stanovanjsko upravo Kranj. ►STORZlC«, Kranj: 3. julija ob 18. in 20,15 uri ameriški film »VSI MOJI SINOVI«. 4. julija ob 10. uri amer. film »IZNAD 30 NADSTROPJA«, ob 15. uri premiera mehiškega filma »MIDVA«, ob 17., 19. in 20. uri franc. barv. film »HELENA IN MOŽJE«. 5. julija ob ster v oddelku acetilenskih nap*** in s tem nadrejen bratu Petru, ** je čutil za nezgodo odgovornega in ga je bratova smrt silno prte8' 18. in 20. uri. 5. in 6. julija dovolj vešča v uporabljanju svo- dela' Bi; ,je notranJe ;azdvojeV; amer. barv. film »CENA SLA- jega motorja »rolerja«. Prevozila z!^cno tako "mcen' da. Je izg!\0. e že kakih 2000 km ker se vozi oblas;.nad seboJ' \zlvcni ra!!d£ v službo iz Šenčurja. jenostl se p? pogi"eb" ni vrni1 Z Toda v ponedeljek, 30. junija ™7' m™ ;aval okr,°9 m se'£ je imela smolo. Na Primskovem lazi1 « alkoholom ter končno »* ji je nenadoma zavozila pred ^ P«>d kolesi večernega vlaka.; VE«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. ►KRVAVC«, Cerklje: 6. julija amer. barv. pustolovski film »CAS OBRAČUNA«. Predstave v nedeljo ob 15., 20. uri. 17. in motor neprevidna kolesarka. Da Tako. sta v dveh dneh neafZ bi se izognila kolesarke je V. T. P^i™1* 32-letni Peter in 44-letnj - Valentin Pogačar, oba zaposlena f acetilenskem oddelku jeseniške ž©* lezarne. Poznana sta bila kot do- z motorjem zavila vstran, pri tem pa je podrla pešca F. G., kmeta s Primskovega. Dobil je pretres možganov in je v ljubljanski bolnišnici. V KRANJU V ponedeljek so bile na kranj-18. in 20.15 uri francoski barv. skem živilskem trgu naslednje film »HELENA IN MOŽJE«, cene: fižol 60—70, ajdova moka 6. julija ob 10. uri amer. film 70, koruzni zdrob, koruzna moka, našli ob Blejskem jezeru moško IZNAD 30 NADSTROPJA«, krma za kokoši, koruza in proso obleko, čevlje in drugo opravo z KDO JE LASTNIK? V nedeljo zjutraj 29. junija so bra delavca in dobra tovariša med sodelavci. H. B. PREPLAH V AVTOBUSU Tistih 10 ali 12 potnikov, se je v nedeljo, 29. junija P0" poldne peljalo iz Besnice pr°tJ ob 15. uri franc. barv. film 40, ješprenj 60—70, kaša 70—85, denarjem vred, lastnika pa se ni KranJu, je potem vedelo pove-»ALI BABA IN 40 RAZBOJ- orehi 90, krhlji 40—60, šalotka 35 dalo ugotoviti. Slutijo, da je last- dati ° preplahu, ki je nastal * NIKOV«, ob 17., 19. in 21. uri- do 40, oves 25, gozdne jagode 140, nik te obleke storil samomor in avtobusu. Blizu postajali^3 amer. barvni film »LJUBIM vrtne jagode 80, borovnice 60, skočil v jezero. V Zaki vedo po- Sentjošt, ko je šofer Janko To* MELVINA«. mleko 30 in smetana 250 din li- vedati, da je prejšnje dni tam polovec privozil avtobus čez PARTIZAN«, Kranj: 3. in 4. ju- ter; čebula 50—70, hruške 100, okrog hodil potrt, bledičav mla- lezniško progo mu ie kot Je lija premiera amer. filma »IZ- -stari krompir 12, novi krompir denič z dolenjskim naglasom v . . .. ' { \ „1an. ., . . sam izjavil, odpovedal voia»* najdene stvari _ ; ' , .a j« K M Vozilo je zašlo na kraj ceste » se prevrnilo. Na srečo ie bil° NAD julija 30 NADSTROPJA«. 5. 55—6°. limone 270, kumare 100, govorici in so fran. barv. film »ALI Paradižnik 160, kislo zelje 30, so- morda njegove. ZITO-MOKA«, prodaja in predelava, Ljubljana, Cufarjeva 2 MLINSKA INDUSTRIJA, Domžale MLINSKO PODJETJE, Lesce prenehajo po sklepu svojih delavskih svetov in po pristanku pristojnih občinskih ljudskih odborov z dnem 30. junija 1958 poslovati kot samostojna podjetja. Ustanovila so novo skupno podjetje »ŽITO« trgovsko in predelovalno podjetje Ljubljana, Cufarjeva 2 ki ho poslovalo od 1. julija 1958 dalje. Vse obveznosti in terjatve podjetij, ki prenehajo s tem poslovati, prevzame novo podjetje »ZlTO«, Ljubljana, ki ima bančni žiro račun 600-11 1-571 pri Narodni banki v Ljubljani. Delovni kolektivi, organi upravljanja in uprave podjetij »ZITO-MOKA« - Ljubljana, Mlinska industrija - Domžale in Mlinsko podjetje - Lesce se svojim dobaviteljem in odjemalcem zahvaljujejo za dosedanje sodelovanje in jih prosijo, da prenesejo svojo naklonjenost na novo podjetje »Z I T O« - LJUBLJANA BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. 6. jul. mehiški film »MIDVA«. Predstave vsak dan ob 20.30 uri. ► SVOBODA« Stražišče: 3. julija ob 20. uri jug. film »ZASLEDOVANJE«. 4. julija premiera mehiškega filma »MIDVA« ob 17. in 19.15 uri. 5. julija premiera angl. filma »KOBNA NEZNANKA«. 6. julija ob 17. in 19.15 uri franc, barvni film »HELENA IN MOŽJE«. NAKLO: 3. julija ob 20. uri premiera mehiškega filma »MIDVA«. 4. julija ob 19.15 uri jug. film »ZASLEDOVANJE-. lata 40, grah v stročju 80, pesa 40—50, češnje 45-60, cvetača 140, DVOJNA TRAGEDIJA NA JESENICAH fižol v stročju 100, gobe 200 do 210, breskve 120 din kg; korenček in peteršilj po 10 din šopek, zajci 200—00, kokoši 450—500, piščanci 200—230 din kom., jajca 17—18 dni kom., sir — skuta 100, Poročali smo že, da se je dne 28. junija zastrupil z acetilenom v plinskem jašku Železarne Jesenice 32-letni Peter Pogačar. Njegovega surovo maslo 480—500 din kg, če- pogreoa, ki je bil v ponedeljek sen 10 din kom., špinača 20 din popoldne, se je med drugimi ude- merica, kolerabe 6—7 din kom. V KAMNIKU V torek je^il tržni dan v Kamniku dobro obiskan, cene pa zaradi obilice nekaterih pridelkov popuščajo. Domače zelje iz mestne ležil tudi njegov brat Valentin. Ker je bil Valentin Pogačar moj- je med potniki le nekaj strahu* nihče pa ni bil poškodovan. P0-gled na prevrnjeni avtobus Pa je bil vsekakor zanimiv, kaK<>r kaže tudi naša slika. VROČA KRI V GORICAH." Na nedeljskem praznovanj11 krajevnega praznika v Goričaft je prišlo do nevšečnega, neoku9* 5. julija ob 20. uri amer. barv. ekonomije so prodajali po 50 din film »LJUBIM MELVINA«. 6. kilogram, solato po 40 din kg, bo-julija ob 17. uri amer. film rovnice po 50 din liter, češnje pa »IZNAD 30 NADSTROPJA«, P° 30 din liter in 45 do 50 din k9-ob 19.15 uri franc. barv. film Rdeča pesa je po 50 din kg, kole-»ALI BABA IN 40 RAZBOJ- rabe P° 40 din. JaJca Pa 17 in ,i! dinarjev komad. V trgovini imajo paradižnik po 160, breskve in hruške po 110, mirabele pa po 80 din kilogram. Cene ostalim živilom so ustaljene. NIKOV«. »TRIGLAV«, Primskovo: 4. julija ob 17.30 uri amer. film »IZNAD 30 NADSTROPJA«. 5. julija ob 20. uri mehiški film »MIDVA«. 6. julija ob 17.30 uri franc. barv. film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. »RADIO«, Jesenice: 3. in 4. julija amer. kriminalni film »PO r>A« NEDOLŽNEM OBSOJEN«. 5. NA JESENICAH in 6. julija amer. barv. cinem. Rodile so: Vida Legat, gospo-film »DOBRO JUTRO, GO- dinja — dečka; Nada Kelih, usluž-SPODICNA DOW«. Predstave benka — dečka; Ivanka Dežman, v četrtek, petek in soboto ob gospodinja — deklico; Blandina 18. in 20. uri. V nedeljo ob Pl. Jakopič, gospodinja dečka; D Prevrnjen avtobus v bližini postajališča Sentjošt nega pretepa. Ta dogodek d<>rn£ čini še danes komentirajo in ° Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij VELETRGOVINA »»LOKA«, Škofja Loka mesta za: Pogoji ad 1. ▼ knjigovodstvu. razpisuj« 1. šefa računovodstva; 2. skladiščnika; 3. delavca. Višji strokovni uslužbenec z 8 let prakse ad 2. Visoko kvalificira« delavec v trgovski stroki, ad 3. Odslužen vojaški rok. Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poiljite na upravo podjetja. OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CERKLJE NA GORENJSKEM vabi k odkritju spomenika padlih borcev NOV v nedeljo, dne 6. Julija 1058 4. julija polaganje vencev pri spominskih ploščah v Zalogu, Sidražu, na Krvavcu, na Davovcu, v Cerkljah In Praprotnl polici. 5. Julija ob 20. uri promenadni koncert v Cerkljah ob 20.30. url ognjemet ob 21. url drama »Dnevnik Ane Frank. 6. julija ob 0. uri odkritje spomenika ob 10. uri koncert godbe na pihala ob 13. nri jugoslovanski film ob 14. url partizanski miting pri Zadružnem domu. Sodelujejo: godba na pihala pevski zbor folklorna skupina plesni kvartet ii Trilča. Oddolžimo se spominu padlih borcev In talcev. VABI ZVEZA BORCEV NOV CERKLJE NA GORENJSKEM Marija Pesjak, učiteljica — dek lico; Sonja Pregelj, učiteljica deklico; Anica Pozvek, delavka zgodilo ob vinu v —- deklico; Ana Merginc, delavka dečka; Marija Godec, tkalka dečka; Manja Ita/.inger, tkalka deklico; Frančiška Brelih, gospodinja — deklico; Amonija Grilc, gospodinja — dečka; Erna Burlačenko, krojaška pomočnica — deklico; Janislava Mencinger, tem sla bila P. M. in medicinska sestra — deklico; Ma- oba domačina, ranjena z no: sojajo. Značilno je, da se to 0* tilni, marveč ob češnjah pod dreves""1' Dva domača fanta sla graja ■ druge, ki so se povzpeli na dr^ vo za rdečimi plodovi. 1>rišl0J)j do zmerjanja, ki se je ta K spremenilo v pretep, ko S° , ostali poskakali s češnje. \ F. U" žeJ* tllda ivrtnač, gospodinja — dek- Zlasli zadnji je dobil hudo raj ____ »■__.. v desno stran prsi. Prepelje^^j Poročili so se: Matevž Si mk. tov. delavec in Marija Pogačnik, tov. delavka; Srečko Koželj, vodovodni instalater in Margareta Savbah, gQ8pod. pomočnica; Lud-vik-Loopold Simac, miner in Fe-licita SimaC roj. Bizjak, gospodin ja. pr* na Golnik, kj' sta prvo pomoč, potem pa v nico. Preiskava je .se v teku. ... IN NA CEPUI.TAH Tudi v gostilni na CepuU>nje v nedeljo nastal pretep. li bilo vsega krivo samo vino ^ Umrli so: Andrej Majhen, de- morda tudi druge okoliščine, tavec, Terezija Folaher rojena ni dokončno dokazano. ^jjflj Svontncr, gospodinja, Elizabeta da so morali po pretepu Cufer roj. Kemperle, druž. upo- prepeljati v bolnišnico C. ^ kojenka, Janez Mrak; študent, Bukovščice, ki je bil hudo ra ^ Ana Robič roj. Avsenik, gospo- z nožem in bo moral daljs dinja; IVter Pogačar, tov. dela- ostati v zdravniški oskrbi, vec. KRANJ, 3. JULIJA 1958 Gtau Gorenjske 5 Deset dni je že minilo, kar se Dušana Bajda je bil za arijo iz le Glasbena šola Jesenice pred- Donizettijeve opere premalo tem- . vila OD zaključku šolskega peramenten, lep material in ta-teta učitelj prof. Jenko je z njunimudestvovanje med jeseniško mla-nastopom želel popularizirati tudi dino, temveč tudi lepo priznanje instrumente, za katere je na Je- trudu in prizadevanju vsega pe- z javno produkcijo. Ta, si- lent, ki mu je še treba šole, pa senicah še premalo zanimanja. dagoškega kadra in vodstva šole. ^^nekoliko zakasneli zapis naj je pokazala Rina Brunova z Uspela javna produkcija jese- Poleg rednega in intenzivnega ?.e2nani široko javnost z uspe- arijo iz Puccinijeve opere »Gian- niške Glasbene lirn in razveseljivim dogodkom v glasbeni dejavnosti delavskih Je senic. Pester in bogat spored zaključke produkcije je nudil lep pregled glasbeno - pedagoškega dela °d prvih razredov navzgor. Izredno uspela je bila prva točka. v kateri se je predstavil 30-član-ski godalni orkester, ki ga sestavljajo sami mladi gojenci šole. pod taktirko dirigenta Rada Kleca so dokaj dovršeno zaigrali -•Slavite« iz Glinkove opere »Ivan Susanin«, Menuet W. A. Mozarta fcl Intermezzo iz Leoncavallove opere »Ca val eria Rusticana«. Uspel množičen nastop številnih gojencev v godalnem orkestru je *eP pedagoški uspeh, za svoje dajanje pa so mladi godci želi Pri publiki prisrčno priznanje. tem so se zvrstile točke, v katerih so se predstavili s svojim Zfianjem še majhni in mladi zavetniki, do že samozavestnejših ir» izkušenejših izvajalcev. Med temi je treba omeniti talentirano hruško Klečevo, ki je Cajkov-fkega »April« na klavirju zaigrala ne samo tehnično dovršeno, temveč tudi vsebinsko občuteno. Nedvomen talent za vio- NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Miha Klinar: ZELENI TORZO Pri časopisnem podjetju »Gorenjski tisk*, Kranj, bo prihodnji teden izšla nova pesniška zbirka Zeleni torzo* izpod peresa jeseniškega rojaka Mihe Klinarja. Zbirka je dostojna in pietetna oddolžitev vsem padlim in še živečim borcem Prešernove brigade, ki bo slavila 12. in 13. julija 15-letnico ustanovitve. Knjižica ima 112 strani z 71 pesmimi in bo natisnjena v tisoč izvodih. Zunanja oprema je delo Saše Kum pa, medtem ko je knjižico ilustriral akademski slikar Milan Batista. Ljubitelje vezane besede še posebej opozarjamo, da bo pesniška zbirka v prodaji že v dneh praznovanja Prešernove brigade v Škof ji Loki. Avtor je v zbirko uvrstil izbor iz svojega večletnega pesniškega snovanja in je v pesniškem razmišljanju vseskozi iskren. Liričnim izpovedim je znal izbrati tudi preprosto obliko verza, ki teži bolj k notranji harmoniji, kot pa k zunanjim učinkom. Nedvomno pa se bodo Klinarjeve vsebinsko doživete in po motiviki zelo zanimive pesmi priljubile tistim, ki radi prisluhnejo iskreni pesniški izpovedi. šole je ne samo dela v okviru šole pa je treba poudariti tudi dejavnost pedago-\ škega kadra in vodstva šole. Poleg rednega in intenzivnega dela v okviru šole pa je treba poudariti tudi dejavnost pedagogov in gojencev ob različnih nastopih na akademijah in prireditvah pri DPD »Svoboda« in v Cufarjevem gledališču, kakor tudi ob samostojnih izvenšolskih koncertih. Vse to je dokaz, da je jeseniška glasbena šola, ki šteje 250 gojencev, v polni meri in uspešno opravlja, ne samo svoje glasbeno pedagoško, temveč tudi široko kulturno poslanstvo. Da bi svojo dejavnost še poživila in razširila na najširši krog, bo Glasbena šola s pomočjo prosvetnih forumov jeseni pripravila dirigentski in pevovodski tečaj in tako izpopolnila pedagošld kader, ki je zdaj zaradi malo-številnosti močno obremenjen. Po dvanajstih letih obstoja želimo Glasbeni šoli na Jesenicah tudi v bodoče vsestransko uspeš- ______________y no in plodno delo pri vzgajanju mladih glasbenikov in plemeni- ni Scichi«. Največ obeta je med lep in uspešen zaključek šol- tem razvijanju glasbene kulture skega leta in obetajoč dokaz ve- na železarskih Jesenicah, likega zanimanja za glasbeno -ae- pevci pokazal mladi Andrej Ko- j. — - -—. w------ sem, čigar izveden in barvit ba- jj 0 je pokazal tudi mladi Lado riton zasluži vso pozornost in »lvr I*ne^' k* Je zaigral Gluckovo skrb za nadaljnji razvoj. V za- elodijo,« za njim pa ni prav ključni točki je kot solistka na- *c zaostajal Mihelič Tine, ki je stopila Vanja Terseglavova v Jgral zahteven Mozartov Kon- Mozartovem Koncertu za klavir ert y D-duru za violino. Prizna- in orkester v A-duru. Absolvent- Je je tudi požela Tatjana Sor- ka Glasbene šole Vanja Terse- , Jeva za Griegov »Pohod palč- glavova je ob tej priložnosti po- ®v<*< ki ga je vsebinsko še pre- kazala izreden in mnogo obeta- r31« občuteno, toda tehnično joč talent. Njeno impresivno pravzaprav izberemo za čimbolj Gorenjske«, 27. junija vršeno podala. Poleg instru- izvajanje, ki ga je lepo dopolnje- ehtalistov so nastopili tudi val orkester pedagogov in gojen VSI MOJI SINOVI Spričo zvenečih imen, ki so botrovala rojstvu ameriškega psihološkega filma v črno-beli tehniki »Vsi moji sinovi«, bi lahko recenzent brez tveganja, ne da bi si film ogledal, napisal ugodno kritiko. Glede samega dela ne bo odveč obrobna pripomba, da je le-to doživelo kot istoimenska odrska adaptacija Art-hurja Millerja na gledaliških odrih širom po svetu prodoren uspeh. Prav tak uspeh pa je delo zabeležilo tudi v filmski izvedbi. Zgodba je zasnovana na motivu »krivde in vesti« in govori o tovarnarju Kellerju, ki se je med vojno zagovarjal pred sodiščem, češ da je prodajal armadi nekakovostne avionske dele, vsled česar je strmoglavilo 21 letalcev. Zaradi pomanjkanja dokazov in spretnega zagovora je bil Keller oproščen vsake krivde. Kljub temu pa njegovo življenje po vojni ogroža očitajoča vest, katere glas skuša za vsako ceno zatreti. in na-migavanje nekaterih ljudi, ki imajo o Kellerjevi krivdi drugačno mnenje. Avtor drame Arthur Miller očividno ni imel drugega namena, kot prikazati moreče vzdušje, ki je z vso težo leglo na Kellerjevo družino. Psihološko poglobljeni značaji nastopajočih, konflikti rastoči iz medsebojnih odnosov, porast dogajanja, razmišljanje o etiki in morali, globoko-umni a neizumetničeni dialogi in nedosegljiva igra — to so odlike, ki povezujejo film v blestečo celoto. Del teh odlik, kar zadeva seveda predvsem dramaturgijo, je obdržal tudi filmski scenarij, čigar pisec je Chester Erskine. Film je režiral Irving Reis. Zvest avtorjevi zamisli je uspel s tenkočutnim posluhom za psihološke odtenke ustvariti filmsko delo, ki ga smemo ovrednotiti s superlativom — mojstrovina. Da je film v tolikšni meri uspel, gre velik del zaslug predvsem igri Edvvarda Ro-binsona, ki je znal izoblikovati osupljivo markanten lik tovarnarja Kellerja — človeka, ki z vehementno vitalnostjo premaguje notranje boje in ki si v etičnem očiščenju sodi sam. V perfektnih likih, ki so jih ustvarjali soigralci Burt Lancaster, Madv Christians, Hovvard Duff itd., je našel močno oporo. V kratki oceni pa bi dejali približno takole: film je po dramaturški, režijski in igralski plati mojstrovina, ki je ne kaže zamuditi. aa *akl M jučna točka glasbenega nastopa. — Gojenci pri izvajanju °zartovcga koncerta za klavir in orkester v A-duru Amater - gOSt mUZeja! (Ob razstavi Maria LVilharja v Kranju) Pred deli amaterjev se vedno upodabljajočih prizadevanj, Ma- sejmišču takšno blago zelo po- Gašperček, Prvi maj v Ljublja- s precejšnjo negotovostjo izpra- rio Vilhar pa predlaga v pred- gosto izsledimo šele takrat, ko je ni, Beneška noč na Bledu, Pred- šujemo, kakšen kriterij naj si stavitvenem intervjuju (»Glas njegov avtor že davno prah in jamski grad, Lastna podoba, Mu- 17. junija 1958) še pepel. zejska eksotika, Motiv iz »Lito- zanesljivo presojo tovrstnega tretjo možnost, in sicer kritiko, Večina pravih umetnikov stroja«). Nedvomno boljši so lah- umetnostnega izživljanja. V po- ki naj niti preveč ne hvali, niti usvarja iz neke notranje nuje, kotni akvareli (Linz, Salzburg, štev namreč prihaja več, med- preveč ne graja (»trga«), temveč kar je končno razumljivo, izbral Dunaj, Motiv s Koroškega, Mill- sebojno zelo različnih izhodišč, prvenstveno poučuje i publiko i lažjo, amaterizmu primernejšo statt, Belo jezero), saj zdrkneta od katerih pa sta, čisto netenden- ustvarjalce. Toda s tem nami- in z gesli optimizma posuto pot. med njimi v glavnem le dva na ciozno vzeto, načelno važni ven- gom se žal ne moremo strinjati: Bolj kot iz globokih pobud svoje očitnejši diletantski nivo (Hei- darle samo dve možnosti. kritik seveda res lahko vzgaja notranjosti (dasi tudi teh ne ligenblut, Graz). Najdalj pa je Ce je cilj amaterizma aktivno javnost, ko opozarja na slabe in smemo zanikati) ustvarja iz ne- Vilhar menda prišel v plastiki, likovno in sploh kulturno raz- dobre strani likovnih kreacij (v kakšne površinsko-vihrave želje vedrilo, ki naj si ga privošči v mislih imamo zgolj objektivno, po zunanjem ugajanju in osebni prostem času delovni človek, na- nezlonamerno kritiko), nikakor afirmaciji pri občinstvu; močne- mesto da bi po osemurnem in pa ni priporočljivo, da bi pouče- je ga zanima (primerjaj z izja- nadurnem službovanju zahajal k vali ustvarjalce, saj bi na ta na- vami v že citiranem intervjuju), omizju pivcev ali kvartačev ter čin posegel v sfere tako imeno- kako bo ta ali ona motivika, to se predajal še raznim drugim vane umetniške svobode. Pouče- ali ona forma in še prav po- pogubnim zabavam, potem je vanje umetnikov je namreč stvar sebno barva prijela, užgala med takšno, v bistvu zdravo, čeprav akademij, kakor je po drugi plati ljudmi, manj pa, je li vse tisto, manj kvalitetno ustvarjanje vse- urjenje stvar likovnih krožkov kar naslika in izkipari, dejansko kakor treba podpirati in ocenje- in tečajev. umetnost. Reči torej smemo, da vati bolj prizanesljivo, oziroma Na temelju pravkar zaključe- ni dovolj avtokritičen in da mu ne z isto ostrino kot profesiona- nih uvodnih opazk predpostav- vsaj droben ščepec skepse ne bi lizem. ljam v konkretnem primeru po- škodoval, a da ima drugače pre- Ce pa skuša amaterizem pre- trebo po nekoliko doslednejši cejšen posluh za prilagojevanje stopiti svoje meje in če priče- recenziji, ker je Mario Vilhar ter da v tem okviru kljub vsemu nja bodisi direktno, bodisi indi- v svojih ambicijah dokaj neskro- artistične spretnosti in smisla rektno zahtevati, da bi ga ize- men in ker ga odlikujejo tolikš- razkrije zametke talentiranosti, načili s profesionalizmom ter mu na podjetnost, tolikšen smisel za opazovanje dandanašnje stvar- priznali iste pravice (ali če de- za propagando in frapiranje ter nosti. jansko doseže kvaliteto profesio- tolikšno vpoštevanje okusa in — — — p . nalizma, kar nikdar ni nemogo- psihičnih razpoloženj širše pu- ^ti-solisti. Teman mezzosopran cev šole pod taktirko Rada Kleca, če), potem moramo pri ocenje- blike, da mu lastnosti lahko za- Njegova vsiljivo barvita olja Bohove Marice se ni čisto uje- je bil za poslušalce, kakršnih si vanju odločiti za resnejši pre- vida vsak poklicni umetnik, ki nihajo med izrazitim diletantiz- "al z lirično svetlo Grečaninovo želijo na Jesenicah še več. Pro- tres, za pretres, kakršnega u po- ne zna zainteresirati občinstva mom (Lončnici ob oknu, Besni- ^p^ij« '►V gaju«, Adamičevega gram sta lepo dopolnjevala še rahljamo, kadar se lotimo poklic- za plodove svojega trudapolnega ški slap, Stebri v Poreču, Mir, Hat aninca« pa je sicer z lepim Jožica Puhar s Poppovim Kon- nih umetnikov. dela, zanašajoč se na neomajno Pogled" na Bled) in ponesreče- ^rialom in prijetnim nasto- certom za flavto in Hribar Jurij V obeh navedenih primerih veljavnost krilatice, da dobro nim amaterizmom (Filmski fe-•p.ni nekoliko negotovo zapel s skladbo za Trombo, oba gojen- gre, kot rečeno, le za ocenjeva- blago samo sebe hvali, in pozab- stilva v Pulju, Praznik istrskih lI*e Rant. Tudi prijeten tenor ca Glasbene šole Kranj. Njun nje enkrat teh, drugikrat onih ljajoč dejstvo, da na kulturnem ribičev v Piranu, Poljsko cvetje, --. S knjižne police založbe „Obzorja V knjižni zbirki, ki jo izdaja založba »Obzorja« v Mariboru, in v kateri sta izšla dva romana, o katerih smo že poročali (»Dane-: grofje Celjski in nikdar več« ter »Zdravnik v hiši«), je sedaj izšla tretja knjiga, ki bo razveselila naročnike in vse ljubitelje dobre sodobne knjige. To je roman ameriškega Pisatelja Ir\vina Shavva z na slovom »Mladi levi«. (Str. 915) Irwin Shaw, rojen 1913 v Novv Yorku, po končanih šolah nameščenec, kasneje tudi delavec v tovarnah, je začel Pisateljsko pot kol žurnalist in pisec krajših novel s socialno tematiko. Večje uspehe jo dosegel z dramskimi deli. Roman -Mladi levi- jo prvič izšel v novembru 1050 in v Naslednjem letu so sledile 8e tri izdaje. Slovenski pre-v°d je nastal po 13. izdaji, število, ki pomeni v Ameriki v"lik uspeh. Roman je vzbudil tako pozornost, da so iurudu sladili prevodi v vse 8vetovme jezike. Danes štejejo Irwina Shavva med najpomembnejše predstavnike povojne ameriške pisateljske generacije in ga uvrščajo med svetovne piatelje. »Mladi levi« je roman iz zadnje svetovne vojne, v katerem pisatelj čudovito in svojevrstno posega v strahotna leta spopada dveh svetov. V glavnem nam pokaže dva od vojskujočih se narodov: Nemce in Amerikance; ob njih pa se zvrstijo podobe ostalih dežel in narodov, med katerimi se srečata. V romanu ne gre za poraz Nemcev ali za zmago zaveznikov. Gre za podobo sveta, ki si stoji naproti: nacistična zver ali človek. Prod ibraleovimi očmi isi sl-Mladi svet«, v kateri Franc Strmčnik analizira vzroke otroške grobosti. Sestavek je koristen zlasti za starše. Revija prinaša še mnogo zanimivih prispevkov z vzgojnega področja. Uredništvo.) INMMMII IHHI..II I b.1 I Iti I I || i isl | | | nja. Na slikah vidite tri dnevne pričeske po okusu mode i958, kakršne priporočajo švicarski frizerji. Lasje niso zviti, kot smo bile vajene doslej, Otroci, ki niso imeli pravega doma in niso bili deležni družinske ljubezni v rani mladosti,radi postanejo grobi in podivjani. Nihče jih ni resnično navezal nase, zato se v njih niso mogla dovolj izoblikovati tista čustva in moralni nazori, ki uravnavajo odnose do sočloveka. Isto velja tudi za otroke, ki živijo v grobem družinskem okolju, kjer le redko slišijo lepo besedo. Se huje je z otrokom, ki ga pretrdo vzgajamo. Otrok, ki je često tepen, tudi sam postane pretepač in tiran, brezobziren, neobčutljiv in vihrav. Značilno je, da velja to tudi za starše. Tisti, ki so bili kot otroci često tepeni, tudi sami prepogosto uporabljajo šibo. Mnogi starši utrjujejo otrokovo napadalnost in grobost povsem nezavestno. Dostikrat z namernim izzivanjem Jena skleda "Nt ampak padajo ravno po vzoru cvetnih listov. Pričeske vzbujajo vtis naravne neurejenosti. 3eler)jđL>đ NA OTROŠKI MIZI Ni še dolgo tega. Vračala sem se s sprehoda in pot me je zanesla mimo barak, kjer živijo tovarniški delavci. Mračilo se je in ko sem se jim približevala, mi je korak vedno bolj zastajal. Prisluhnila sem utripu življenja za lesenimi stenami. Iz razmišljanja so me zmotili otroci, ki so se lovili na dvorišču. Zazrla sem se v žive očke in obrazki mnogih so mi govorili, da njihovi želodčki niso nahranjeni tako, kot bi morali hiti. Počutila sem se neprijetno, ker sem se zavedala, da bi njihovim mamicam 4ahko kaj pomagala z nasveti o prehrani. Pa ne samo njim, tudi kmečkim materam, saj mnoge od njih ne vedo, ali pa pozabljajo na to, da je le pravilna prehrana vir zdravja in moči. V najzakot-nejših vaseh bi morale me — gospodinjske učiteljice vzbuditi zanimanje za sodobno prehrano, da bi tudi tam gospodinje nudile svojim otrokom in ostalim družinskim članom vse hranilne in zaščitne snovi, ki jih človeški organizem nujno potrebuje. Strokovnjaki za prehrano ne poudarjajo zaman, kako važno mesto imata zelenjava in sadje v sodobni kuhinji. poleg živil, ki vsebujejo n. pr. beljakovine, škrob in maščobe, mora biti zelenjava vsak dan na mizi. Naš organizem potrebuje dnevno vitamine, ki ščitijo telo pred raznimi obolenji, P3 tudi rudninske snovi. Oboje vsebuje zelenjava v večjih ali manjših količinah, zato je v prehrani nenadomestljiva. Načinov za pripravljanje je nešteto, najboljša pa je surova, ker ima tedaj največ vitamnov in rudninskih snovi-Vsaki kuhani zelenjavni jedi povečamo vrednost, če ji na koncu dodarno surovo narezano zelenjavo. Spinačru juhi n. pr. pridenemo nazadnje surovo zrezano špinačo. Zelen peteršilj *n drobnjak sta v vsaki juhi dobrodošla. Tudi namazi za kruh iz skute in masla, katerim dodamo še zrezano zelenjavo, so zelo zdravi in okusni. Zatorej obogatimo z zelenjavo naše vrtove in se jo naučimo pravilno pripravljati! Izkoristimo čas redkvic in mladega korenčka, ki naj bosta kar najpogosteje na naših jedilnikih. Redkvice so še V°~ sebno primeren dodatek k malicam. Tilka Jesenik REC Jedilnik KOSILO Dušena govedina z zelenjavo Makov kolač VEČERJA Gratinirani makaroni Za vse uporabna posoda iz jenskeffa stekla . V njej lahko kuhamo, pečemo in serviramo najrazličnejša jedila. Peščene kopeli učinkujejo zdravilno Tistim, ki nameravajo preživeti dopust se vležemo v to segreto posteljo in se ob morju, ne bo odveč nekaj besed o pokrijemo s suhim peskom. Glavo zašči-peščenih kopelih in njihovem zdravilnem tirno z vlažnim slamnatim klobukom. Pr-učinku. Prav tako kot sončenje, so tudi va peščena kopel no sme trajati dalj kot te podvržene nekaterim pravilom, ki te- četrt ure, vsako naslednjo pa lahko podaljšamo za pet minut. Maksimum je ena ura, posamezne dele telesa (n. pr. noge) pa lahko sončimo tudi po dve uri. Peščene kopeli veliko pomagajo pri revmatizmu, išijasu, sklepnih boleznih, živčnosti itd. Ne smejo pa jih uporabljati ljudje, ki bolujejo na ledvicah, dalje bolniki z visokim krvnim pritiskom, stari ljudje, ljudje s kožnimi obolenji, vnetjem živcev in arteriosklerozo. Najbolje je, da se o tem vsakdo posvetujo z zdravnikom. Dušena govedina: 3A kg govedine (pljučna pečenka), sol, poper, 5 dkg slanine, paradižnik, paprika, lovorjev list, čebula, peteršilj, zelena, vino. Nasoljeno meso pretaknemo s slanino, položimo v kozico, polijemo z vrelo mastjo, dodamo zrezano zelenjavo in začimbe. Vse skupaj polijemo s kozarcem vina in dušimo do mehkega. Ko je meso pečeno, ga odstranimo, zelenjavo potresemo z nekoliko moke, malo opražimo, zalijemo z juho «Jj vodo, pustimo dobro prevreti, nato polijemo pretlačeni sok po razrezani pečenki. Makov kolač: Krhko testo: V4 kg moke, 12 dkg margarine, 6 dkg sladkorja, % pecilnega praška, malo limonine lupine. Nadev: 10 dkg maščobe, 10 dkg sladkorja, 15 dkg maka, 2 rumenjaka, sneg 2 beljakov, limonina lupina (rozine). Med moko, sladkor, limonino lupino in pecilni prašek zdrobimo maščobo, urno pognetemo v testo, razdelimo v dve polovici in ju razvaljamo-Eno polovico položimo na pomazan pekač, na pol spečemo, nato potresemo z nadevom, nanj položimo ostalo polovico testa, ga nekajkrat z vilicami pre~ bodemo, pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo. Gratinirani makaroni: K kg testenin, 10 dkg maščobe, 10—20 dkg šunk^ 10 dkg sira, 2 jajci, začimbe (sol, poper, česen). Testenine skuhamo, zmešamo s sekljano šunko, maščobo, začimbami naribanim sirom, rumenjaki, iz beljakov napravimo trd sneg in ga nazadnje zmešamo med testenine. Zmes denemo v dobro namazano in z drobtinami potreseno posodo & spečemo v pečici. Jed postavimo s solato na mizo. MALICE Z ZELENJAVO ZA OTROKE Namaz z zelenjavo 20 dkg maščobe, 25 dkg skute, 2 žlici sesekljanega peteršilja, drobnjak^ ali špinače. Namesto peteršilja, drobnjaka ali špinače pa lahko vzamem0 1 jedilno žlico sesekljane čebule ali šalotke, 30 dkg rdeče redkvice, sesek' ljane ali narezane na koleščke ter položene na namazan kruh, po 1 jedilni žlico paradižnika v rnezgi ali narezanega na koščke in položenega na krJh» >/2 kg sesekljane paprike ali položene v večjih kosih na kruh. Maščobo umešamo, ji dodamo zdrobljeno skuto ter oboje mešamo, da naraste in je lepo rahlo. Na koncu primešamo sesekljan peteršilj, drobnjak ali eno izmed naštetih zelenjav. Lahko pa skuto tudi opustimo in vzamemo zato nekaj več maščobe. Spinačni namaz s skuto 10 dkg surovega masla, 3 dkg špinače, 25 dkg skute, 2 žlički mleka a^ smetane, zelen peteršilj in sol po okusu. Surovo maslo penasto umešamo, mu dodamo na drobno zdrobljeno sočn/« kg svežega,' pretlačenega para' dižnika ali 5 dkg konserve, 1 veliko v trdo kuhano jajce, nekoliko gorčice-3 žlice smetane in sol. Surovo maslo ali margarino penasto umešamo, nato ji dodamo paradižm ' zelo na drobno zmečkane rumenjake, gorčico, smetano in sol. Vse dobr premešamo, nato pa dodamo še na drobno sesekljane beljake. . Kadar pripravljamo ta namaz iz svežih paradižnikov, tedaj jih najPrL^ zmečkamo. Denemo na cedilo, da se sok nekoliko odteče-, nato jih šele pl* tlačimo. Sok uporabimo za juho ali omako. Na ta način dobimo dovolj g°s mezgo, ki nam namaza preveč ne razredči. Za Kil ( PRAKTIČNI NASVETI Teletina, jagnjetina, svinina in ribe so bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več soli kot govedina in divjačina. Mastno in staro meso bolj solimo kot pusto in mlado, prav tako ribe bolj kot meso klavnih živali ali perutnino. Mesne jedi, ki jih dolgo kuhamo, zahtevajo manj soli od onih, ki so hitro pripravljene. Večino na olju pečenih morskih rib solimo, ko so že pečene. Bela kopalna obleka s krilcem meljijo na izkušnjah in znanstvenih ugotovitvah. Za peščene kopeli moramo izbrati kraj na obali, kjer pesek od časa do časa oblivajo morski valovi. Sol, ki po izhlape-nju vode ostane na pesku, namreč draži kožo in pospešuje cirkulacijo krvi. Za peščene kopeli naj bo pesek popolnoma suh. V njem napravimo 10 cm globoko jamo v dolžini in širini telesa in pustimo, da se 1 uro suši na soncu. Nato šele a Krajše večerne urice LOGOGRIFNE ŠARADE 1. POST + SIVI 2. JASE-fNEKA 3. ZETA + JERA 4. 16 V A + MI Si 5. NOTE-fMATI 6. ETER + KLEN 7. NOVO + RIMA 8. ZREM-j-AMAN 9. KVAS-fUCEN POLO + UKAM 10 Obema besedama spremeni po eno črko in ju združi v besedo novega pomena (n. pr.: SAVA -j- LEVO ■■ SARAJEVO). — Vpiši jo pod isto številko v lik. Crke v označenih poljih pa bodo dale — brane vodoravno po vrsti — pet znanih krajevnih imen iz bitke na Sutjeski. ŠTEVILČNICA 8 13 8 7 11 2 1 15 12 15 17 19 2 5 15 3 3 14 11 4 14 8 4 15 3 8 7 8 10 13 8 G 3 8 9 11 10 9 18 19 10 15 10 18 11 2 15 17 3 18 1 11 11 2 2. P°rS' IG 15 10 15 13 Besede pomenijo: 1. poplava, žiti, 3. pesniška oblika, 4. slika, 5. Pr°sw 6. hazardna igra, 7. pozvati, 8. zapeU3 9. pokrajina v Sloveniji. Ob pravilni rešitvi bodo dale pete t'r vsake besede, brane navpično, prazn ki gu praznujemo v začetku julija. REŠITEV KRIŽANKE ST. 5 Vodoravno: l.Sava, 4. oder, 7. a t. rod, 10. ni, 11. do, 12. as, 14. mi, l6dV, 18. bo, 20. os, 21. žaba, 23. ak, 26. ti, l' Ob, 30. ar, 32. rak, 33. za, 34. sova, Avar. ,i a o0' Navpično: 1. sad, 2. atom, 3. ara, .7. 5. en, 6. Rim, 9. osa, 13. bosa, 15. IW> to, 19. ob, 22. ata, 24. koza, 25. kas, 27. 29. bar, 31. ro, 32. ra. 8. KRANJ, 3. JULIJA 1958 Epopeja t Sutjeski Sutjeska, Tara, Zelengora. Liv-no. . . Koliko doživljajev, koliko spominov! Te dni, ko poteka 15 let od tiste epopeje, ne govore i njej samo borci, udeleženci. Oči nas vseh so uprte v planine in grape, kjer se je takrat bila usodna bitka. JESTI... JESTI. . . TODA KAJ? O tem nam je pripovedoval Boško Pavič. Našli smo ga na Občinskem ljudskem odboru v Radovljici. »Koliko bi vam lahko povedal takrat, danes, po petnajstih letih Pa sem marsikaj že pozabil,« je dejal. Potem pa je začel pripovedovati. V IV. ofenzivi je bil ranjen. Zato je bil v bolnišnici. Toda, ko se je »segrelo« v Sutjeski, ni bilo časa za zdravljene. Vsi, ki so bili količkaj sposobni hoditi, so si naložili pul-ke na rame. Med njimi je bil tudi Boško. S III. brigado I. Prole- terske je bil na Zelcngori. Skoraj so že pozabili, koliko dni že niso zaužili nobene hrane. Lakote že niso skoro več čutili. Noge. . . noge so bile okorne in take kot iz svinca in pred očmi je migotalo . . . Nenadoma pa je med borci zaživelo. »Kako dobra je! Pošteno sem se najedel,« se je oglasilo od nekod polglasno. Drugim je zastal dih. Hrano so torej prinesli ... ali pa so ubili kako mulo. Najbrž. Prav je tako, samo da bo nekaj za pod zob . . . Beseda o hrani je šla od ust do ust. Zvitki odej na tleh so se hitro odvijali, gibali, dvigali. Iz njih so se prikazali suhljati izčrpani obrazi. Kot da svojim ušesom ne verujejo, so spraševali: Jesti? Kaj? Kje? ... trava. Da, travo! Navadna Cremuša, kot so jo imenovali. Nič niso bili razočarani nad tem. Poiskali so jo in — jedli. »To je bilje, skoraj podobno čebuli s prav takimi širokimi listi, tudi duh je imela po čebuli, vsaj zdelo se nam je tako. Morda zato, ker smo bili tako lačni,« pravi danes Boško. »In potem, ali vam je po tisti hrani odleglo, ali vas je še bolj oslabila? Kako je bilo?« »Podrobnosti in posledic se ne spomnim več,« pravi Boško. »Spomnim se le, da so jo vsi jedli, pa še mnogo so jo pojedli. Nihče se ni pritoževal, da bi mu ne bilo dobro po tisti travi. Predvsem smo zadušili občutek lakote in zdelo se mi je celo, da mi je odleglo, da me je poživilo,« je dejal Boško. CE JE BIL PEŠ .. . Stipe Mavric je zamenjal milo dalmatinsko obalo za tržiške planine. Nismo pa ga našli v tovarni »Peko«, kjer je zaposlen, temveč v Radovljici. O Sutjeski in Peti ofenzivi ve tudi on veliko povedati. Bil je Is spominov partizanskih borcev pri zaščitni četi Vrhovnega štaba. Tenka jim je predla, ko so šli preko Pive in Tare, na pohodu proti planini Maglič in drugod. Nekoč so streljali nanje z bližine 200 metrov. Takrat je bil ranjen tudi tovariš Tito. »Najhuje pa je bilo na maršu, kjer je tudi Tito hodil z nami peš,« je dejal Stipe mirno. »Kako to?« Hitro je pojasnil. Tito je imel zelo dolg korak. Kadar ni jahal, smo morali vsi hitreje hoditi. Kar zibal se je. Bil je suh, neprespan in bled. Toda v hoji! Malokdo mu je bil kos. Nekoč so priznali Titu, da so zelo lačni. Takoj je poklical intendanta. Na zalogi je bilo kot skrajna rezerva za Vrhovni štab še nekaj riža. Cez pol ure smo bili spet siti in dobre volje. K. M. Na levi mater z otrokom v najtežjih dnevih bitke na Sutjeski A Nedeljsko sončno vreme me je izbezalo iz bajte. Ročno sem okobalil mop^H |n Pognal proti Poljanski dolini — malo zaradi izleta, malo pa zaradi grehov, ki sem si jih obetal od poti. — Vso Pot do Sovodenj nisem nič Posebnega zabeležil. Veste, zaradi slabe ceste nisem utegnil pasti zijal po okolici. V Sovodnju sem obiskal spomenik padlim borcem, pa osnovno šolo sem si ogledal; seveda sem hkrati pokra m-»Jal tudi o tem in onem. Nekdo mi je pokazal tudi tamkajšnji zadružni dom. Nobenega dvoma ni — zelo lepo Poslopje. Nemalo pa sem bil razočaran, ko sem se razgledoval po neposredni okolici. Nehote sem dobil vtis, kot bi bil zad ružni dom Upravno poslopje nekega Podjetja, ki se ukvarja /. zbiranjem odpada. Brez pretiravanja — poslopje je dobesedno zametano s staro embalažo, hlodovino in z drugimi predmeti. Ze res, da na Sov