POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIMI Leto V. — Štev. 17 CENA 10 DIN Ureja uredmša .dboi - Gla«m urednik Strakel) Kare! — Naslov uredništva c uprave: »1'usavski tednik., Vldem-Krško 1 - Čekovni rafnn pri NB FLRJ Krško štev 615-T-145 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 460, polletna 200. četrtletna 100 dinarjev — -Posavski tednik« izhaja enkrat tedenske J K R S-K O. dne 1. maja 1954 tudij s*8 'aii J lilana vanca nyo mesto ižnica GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO fteattkik dtto Mi 1. trni/ prvi maj ostane borbeni praznik vseh delovnih liudi Nad šestdeset let je preteklo, ko so se delavci v večjih industrijskih krajih in državah zahoda začeli boriti za praznik L maj. Prvič so šli na ulice ter priredili demonstracije in nosili transparente, na katerih so bile napisane njihove zahteve, to je osemurni delavnik, zvišanje plač ter socialno zavarovanje. To je bila doba, ko delavski razred še ni imel svojih poli-ttčmii organizacij, doba kapitalizma, ki se je naglo razvijal ter se približeval vrhuncu svojega razvoja, doba brezobzirnega izkoriščanja delavcev in neomejen® politične oblasti kapitalistov nad ljudskimi množicami. BaeaimOivo je, da so v tej dobi v skladu z močjo organizacij delavci na dan 1. maja še posebej odločno postavljati svoje najelementamejše zahteve gcepodarskosoc,talnega značaja: osemurni delavnik, povišanje plač, pomoč nezaposlenim. Te zahteve jim je narekoval neznosen položaj delavcev v kapitalistični družbi, ki je neusmiljeno izkoriščala delovno ljudstvo. Toda ekonomskim zahtevam so se kmalu pridružile politične zahteve, ker so delavci spoznali, da si brez njih še ne morejo zagotoviti trajnega izboljšanja svojega položaja. V Mnogih kapitalističnih državah je bilo prepovedano praznovati praznik dela prvi maj, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji, ko delavci niso smeli praznovati praznika dela 1. maj. Od leta 1924 dalje pa so delavci ilegalno proslavljali prvi maj v hribih, tam imeli zborovanja, ki so se lepo obnesla. Posebno so se ta zborovanja obnesla v rudarskih revirjih in proletariatu sveta močno orožje In jasno perspektivo v boju proti izkoriščevalcu ter dokončno zmago delavskega razreda v svetu. Doba šestih desetletij je kratka, v tisočletni zgodovini ne pomeni mnogo. Zato je veliko bolj pomembno dejstvo, kako hitro se je delavski razred, oborožen s to najnaprednejšo marksistično teorijo, v tej kratki dobi zmagovitih bojev pa tudi porazov razvil v prvovrstno politično silo, ki jo mora danes hoče ali noče upoštevati vsaka oblast. Toda ni važno samo to. Zgodilo se je nekaj, kar so v prvih | začetkih delavskih bojev mogli predvidevati le najrazumnejši ! daljnovidni delavski voditelji, i Napredne ideje najnaprednej-j šega razreda so osvojile svet, 1 postala so materialna sila, i končni cilj vsega, po miru, : svobodi in blagostanju hrepenečega človeštva. Uresničilo se je, čeprav šele v naši državi, to, kar je predvidel pokojni Manc: delavci se ne morejo osvoboditi, dokler ne osvobodijo po kapitalizmu izkoriščenih strojev. Že prej smo podčrtali, da je delavski razred v razmeroma kratki časovni dobi svojega raz-j voja doživel ne samo zmage, ; temveč tudi začasne poraze. Ne ; bomo jih podrobno naštevali, j kopravnost saj je zgodovina delavskih bo- svetu, jev precej znana našim ljudem. Sovjetski imperializem je kriv, da se delavskega razreda v nekaterih državah polašča politična pasivnost v času, ko bi bila človeštvu razgibana politična aktivnost delavskega razreda najbolj potrebna v narodnem merilu. Začasna zmaga birokratizma v Sovjetski zvezi nad delav- zmagoslavna zavest, s katero, jeti j po delovnih kolektivih je delovni ljudje Jugoslavije proz- hkrati najuspešnejše sredstvo nujemo letošnji 1. maj, zavest, za premagovanje gospodarskih ki temelji na podlagi nespod- težav, za cim hitrejši dvig živ-bitnih dokazov o zmagovitem Ijenjske ravni našega delovnega pohodu socialistične ideje po človeka. Zato je boj roneneh-vsem svetu, zavest, da smo tej j no dviganje kvalitete delavske-bližajoči sc zmagi socializma ga upravljanja podjetij zelo tudi mi delovni ljudje nove važen sestavni del naše borbe socialistične Jugoslavije dopri- ; za gospodarski napredek nase nesli dostojen in časten delež, države, dežele kakor tudi okra To sta Zveza komunistov in njeno vodstvo dosegla s svojo borbo za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih in drugih narodov, malih in velikih, za vzajemno gospodarsko pomoč močnejših šibkejšim, s svojim vztrajnim delom za uresničenje resničnega socializma v naši deželi, ki postaja vedno bolj zaslužna tudi za delovne ljudi ostalih držav. Socialistična demokracija se pri nas vse lepše razvija, zajamčeno je spoštovanje osebne svobode in dostojanstvo človeka, dosegli smo uspehe v našem gospodarstvu in popolno enakopravnost naših narodov, združenih v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Odločna je tudi naša borba za mir v svetu. To nam je prineslo ugled v svetu med drugimi narodi, ki spoznavajo, da je Jugoslavija ja ter občine. Kvaliteto delavskega upravljanja bomo lahko Utihnili so krampi, zastale so lopate, še stroji, ki vse druge dni brne vso noč, ves dan — saj vse praznuje z nami naš praznik 1. ma j ! Poglejmo si roke, dlani so žuljave in prsti okoreli, a ko graditve bodo dnevi končani, počiti bomo smeli tudi mi — a zdaj graditve čas je, čas siren, ki oglašajo se noč in dan in kličejo nam: »Cas obnove, čas graditve za nas vse še ni končan!• A 1. maj je praznik vseh, ki 2 delom, z žulji na rokah grade življenje novo, naš novi socialistični čas. D. V. Svetinov -i r. 'M 1 §; * t | tista, ki se bori za mir in ena- ; malih narodov v Prvi maj leta 1954 praznujemo deveto leto po osvoboditvi. Praznujemo ga v borbi za Po večano mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil v poljedelstvu in industriji, da bi dosegli večjo storilnost dela kakor tudi kva-med- liteto, ker na ta način bomo tudi povečali narodni dohodek, s tem pa-.zadostili potrebe g o- t ZA PRAZNIK VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA - 1. MAJ - POŠILJAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM KRŠKEGA OKRAJA BORBENE POZDRAVE Z ŽELJO. DA BI BILI NJIHOVI NAPORI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA ŠE PLODNEJŠI. OKRAJNI ODBOR SZDL KRŠKO, OKRAJNI KOMITE ZK KRŠKO, OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V KRŠKEM, OKRAJNI ODBOR ZB, VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV TER ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV KRŠKO, OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRŠKO IN OKRAJNI KOMITE LMS KRŠKO. lit i! ■ imamo tudi zbor ce in graditelje nove sociali- večanje blagostanja ne m® proizvajalcev, ki naj bo ne- stične družbe nad vse težka, pa j pričakovati brez dviga sto - j nehnQ v pomoj podjetju in de-tudi dragocena izkušnja, ki na 1 nosti dela za maksimalno iz * . lQirc|r5W tninktivnm nnsebno nri prepričljiv način dokazuje, česa 1 riščanje ter smotrnega uporab-se mora delovno ljudstvo va- i Ijanja vseh sredstev, ki Ji rovati potem, ko je prevzelo i lahko dosežemo. V novi Jugoslaviji smo P® zaslugi Zveze komunistov in njenih voditeljev s tovarišem Titom na čelu našli tudi pravilno pot upravljanja podjetij po delovnih kolektivih, ki je ne -------, —--------- - le trdna in zanesljiva podlaga le na ta način bomo ustvarili naše socialistične demokracije, | blagostanje in dvignili življenj-temveč tudi zanesljiv kažipot j ski standard delovnemu člove-za pravilno graditev socializma ku. Ce hočemo to doseči, je po-v naši državi. Upravljanje pod- trebna ideološka vzgoja našega j človeka, zato smo poklicani vsi, ; niznil^tečajih *in predavanjih. plan in zn leto proračun 1954 prejet Družbeni bruto-produkt bo za 6*/. večji od lanskega leto — Okrajni ljudski odbor Krško b o v letošnjem letu razpolagal s 573,640.000 din — Proračunske investicije ter skladi znašajo preko 247,000.000 din oblast v svoje roke. Toda tisočkrat se vara, kdor misli, da je delavski razred mogoče trajno držati v verigah birokratskih tlačiteljev. Danes še toliko manj, ker je ideja socializma prodrla v najbolj oddaljene kraje sveta in se za te ideje ne borijo samo delavci, temveč vsi ostali svobodoljubni narodi sveta. To je tista. trdna . iicunu v i/uiiivv, pvujv.j« «** — e ! lavskim kolektivom, posebno pri t vzgajanju delavskih svetov ter tolmačenju uredb, ki so našim 1 gospodarskim sistemom nujno potrebne. j Za delitev sredstev, ki jih kolektiv ustvarja, je potrebna i zavest našega delavca, da daje državi, kar od nje prejema, ker Po štirinajstdnevni diskusiji, ki se je vodila na zborih voliv-livcev, sejah občinskih Ljudskih odborov, v komisijah in svetih okrajnega ljudskega odbora itd., je bil na XIV. seji OLO z manjšimi spremembami sprejel družbeni plan in proračun okraja Krško za 1. 1954. Seje so se zaradi važnega dnevnega reda odborniki polnoštevilno udeležili. Na sejo so prišli tudi: zvezni poslanec tov. Janez Hribar, zastopnik okraja Novo mesto tov. Franci Kalar ter podpredsednik OLO Trbovlje tov. Burkeljc. Po zadružnem planu, ki je bil sprejet na skupni seji obeh zborov dne 27. aprila t. L, bo znašal skupni družbeni bruto-produkt v 1. 1954 3 milijarde osem sto petinsedemdeset milijonov in šest sto tisoč din, t. j. za 6•/• več kot lani. Okrajni ljudski odbor pa bo po tem planu letos razpolagal s 573 milijoni 640 tisoč din ki bodo uporabljeni: Ogromna večina OB DELOVNEM PRAZNIKU - L MAJU - ČESTITAMO K DOSEŽENIM USPEHOM VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, SVOJIM DOPISNIKOM IN SODELAVCEM TER NAROČNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA LISTA. ŽELIMO NAPREDKA TUDI V NADALJNJEM VAŠEM DELU ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POSAVSKEGA TEDNIKA« kmetov, obrtnikov, poštene delovne inteligence pri nas_ je spoznala, da ideološki dvig človeku omogoča vsestranski napredek. Socialistični družbeni sistem to spoznanje socialistične zavesti omogoča, hkrati pa vse bolj povezuje naše ljudi z deželo, z njenimi interesi, poraja ; nove socialistične rodoljube za borbo in čim hitrejši dvig na-': šega gospodarstva. To predanost : rodni socialistični deželi mora-: mo v bodoče še bolj negovati ; in posebno mladino vzgajati i tako, da se bo interesov svoje i socialistične skupnosti najglob-j Ije zavedala in da bo domovino 1 i ljubila vroče in iskreno. | Zato je med izredno važnimi j j nalogami tudi nadaljnja krepitev sposobnosti in udarne moči naše Ljudske armade, da bomo mogli v miru delati za splošen napredek naše države. Prežeti z vročo revolucionarno strastjo in v globoki zavesti, «i da je socializem edina rešitev za trpeče človeštvo, se spominjamo še naših padlih borcev in vseh žrtev, ki smo. jih dali za našo osvoboditev; storimo vse za čim lepšo in popolnejšo zmago ideje socializma pri nas, ideje svobode in napredka. Naj živi praznik dela 1. maj! To je borbeni praznik vsega delovnega ljudstva sveta! Stcrban Karel a) udeležba LRS na dohodkih okraja b) sklad za kreditiranje investicij v okraju -------— c) ^ prosveto, zdravstvo, ceste in drž. upravo delavcev, d) za kritje proračunskih potreb obe. lj. odborov j- nmripiinskp investicije no nlann znesku e) za proračunske investicije po planu f) rezcrva Poleg tega se bodo formirali skladi: a) gozdni v znesku b) vodni v znesku c) sklad za komunalne gradnje v Iz tega je razvidno, da bo*) znašale samo tiste investicije, za katerih sredstva bodo zbrana v okraju, preko 247 milijonov dinarjev, kar pomeni izredno pomemben korak v odnosu na prejšnja leta. V vseh osmih letih po osvoboditvi niso zna- 48.101.000 din 49,000.000 din 268.202.000 din 68.272.000 din 131.700.000 din 8.365.000 din v okraja še naslednji namenski 32,326.000 din 14.000.000 din 3.000.000 din šale okrajne investicije niti polovico letošnjih To je nedvomno velik napredek v graditvi komune in njenega gospodarskega potenciala (Podrob. nosti s seje in o družbenem planu ter proračunu bomo objavili v prihodnji številki.) Azijska konferenca v Ženevi Ženeva. V Ženevi zaseda že četrti dan azijska konferenca, o kateri so pred nedavnim v Berlinu zedinili zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije m ZSSR. Semkaj so prišle tudi delegacije onih držav, katerih čete so se borile na Koreji ozir. v Indokini. Na ta način je še bolj poudarjen namen konference: našla naj bi pot za dokončno rešitev korejskega in indokitajskega vprašanja. Kakor kažejo prvi sestanki, bodo najprej skušali rešiti korej-, ski problem. Doslej so pojasnili svoja stališča predstavniki Se-: vernP in Južne Koreje, ZDA in j Kitajske. Kakor že večkrat do-1 slej, je ameriški zunanji minister Dulles na vso moč podprl mnenje Južne Koreje, da je treba , splošne volitve izvesti samo v Severni Koreji, ker opazovalci i Združenih narodov niso mogli nikoli nadzirati tamkajšnjih volitev in tudi ne ugotoviti, ali so severnokorejski poslanci izvoljeni na tajen in demokrat čen način. Južna Koreja tudi zahteva, da ostanejo čete Združenih narodov na njenem ozemlju tudi v »pripravljalnem obdobju«, četudi bi se »kitajski prostovoljci« umaknili :z Severne Koreje, j Dulles postavlja kot podlago ' za pogajanja sklepe Generalne | skupščine o korejskem vprašanju iz 1. 1952, ki se je na predlog • ameriške delegacije odločila, da nastopi proti severnokorejskemu napadalcu z orožjem v roki. V tem duhu so zamišljeni tudi gor-: nji južnokorejski predlogi, j Tako naziranje je odločno zavrnil kitajski zunanji minister Cu En Lai. Zavzel se je za severnokorejski načrt, ki zahteva volitve po vsej Koreji Priprave i (Nadaljevanje na 2. strani) KULTURM1 PREGLED Pomladno kulturno življenje v Brežicah V minuli zimi je bila pri nas je doba gostovanj in to v taki Dobro je tudi uspel Kosovelov dramska in glasbena dejavnost meri, da se društva niti zvrstiti večer, ki so ga v posrečeni oboista na tleh. Za odpravo kul — "—“”** ' ' *”1 turne lakote je zadoščal kino, ki združuje v sebi vse: glasbo, petje, igro in ples. Tudi radio s svojim lagodnim načinom prijetnega poslušanja doma. izpolnjuje vse kulturne potrebe. Večina Brežičanov je s to »kondenzirano umetnostjo« utešena, po višji duševni hrani ne izprašuješ Precejšen vzrok, da pozimi Brežičarii ne igrajo, je pomanjkanje za vaje primernih prostorov, ki bi se dali vsaj toliko ogreti, da ne bi igralci utrpeli pretežkih posledic na svojem zdravju. V Brežicah sta sicer dve dvorani, ki sta pa za dramske nastope zaradi tehnično neprimernega odra kaj slabo uporabljivi. Težave s kulisami, ki jih ni kam pritrditi, in še večje ne morejo. Brežiške oglasne liki pripravili dijaki brežiške table in izložbe šo se napolnile gimnazije. z lepaki vseh vrst. j Ob prav lepem in skrbno na- Med prvimi gostujočimi sku- študiranem koncertu društva pinami so bili Dobovčani, ki so Slovenski dom iz Zagreba je priredili orkestralni koncert z bila dvorana spet komaj četr-vmesnimi pevskimi solo točka- tino zasedena, česar to sim-mi. Do popolnosti izvedbe jim palično društvo gotovo ni za-sicer še precej manjka, a njih ■ služilo. Podobno je bilo s ko-volja in hotenje sta vse poliva- i mornim kvartetom SKUD »Vile-le vredna. Druga skupina je tor Parma« iz Krškega, ki je bilo KUD »Oton Zupančič« iz maloštevilne poslušalce komaj Artič, ki je nastopalo z Manner- zadovoljil. * sovo igro »Peg, srček moj«. Se nekatere prireditve so na Uprizoritev je bila dobra, le sporedu naslednje tedne. Za nekoliko šibka. Artičani so nam marsikak žep jih je kar pre-pokazali že boljše stvari. Za več. Prav bi bilo, da bi bila De'ovne mu ljudstvu za pramik dela «------- . ...., ja stopnja samouprave in so njimi so se postavili globoški njih razvrstitev malo smotrne j- j globoko začrtane poti našega igralci z izvrstno uprizoritvijo časovna razporeditev srnici nadaljnjega socialističnega raz-Vie male«. Prav tako dobro je selnejša, zlasti bi bilo treba voja Zato ne proslavljamo --------------------*— vraviino fi sožitje s Jci-j>rpega maja m znamenju zahtev v kćnst pnre->1^: borbe za- nove pravice, tem- bila izvedena spevoigra »Neža- pravilno urediti želeni zet«, ki so jo pokazali nom. To bi bilo Krškovaščani, žal, v pri ustvarjanju svetlobnih učen- • dvorani. Tudi pri Taufer Novy-kov jemljejo že itak redkim jevi igrici »Mojca in živali«, ki igralcem voljo do dela. Te in jo je priredil pionirski odred druge ovire, najbolj pa mlač- ; osnovne šole »Avgust Kržičnik«, i nost in nezanimanje občinstva ' je bila dvorana napolnjena ko- j so vzrok, da je že marsikdo maj do polovice. Hvaležnejše vrgel puško v koruzo, preden občinstvo je bila mladina oko- ] je za delo dobro prijel. , liških šol, ki je pri ponovitvi pralni diteljev tako kot gledalcev. S. Z. Dan, ko slavimo delo, je velik praznik. Vsi delovni ljudje _ . .. z neizmernim , spoštovanjem in daljnjega iskanja novih poti za tudi pomanjkanje socialistične z vso toplino svojih src slavi- naš socialistični razvoj, v zave- zavesti in izkušenj. Želimo pa mo ta veliki dan dela. Nekdaj sti, da postavljamo s tem gra- si in si prizadevamo, da bi bilo __ to pa še ni tako daleč — se- nitne temelje za prihodnost in. življenje v naši domovini lažje, veda tudi pri nas ni bilo do- dajemo svoj prispevek v ža- lepše in bogatejše. Moč, ki je voljeno slaviti ta dan. Slaviti: kladnico mednarodnega delav- v nas, nam zagotavlja, da bomo dan dela je bil tako rekoč greh skega gibanja. To je tisto, na dosegli svoj smoter in da bomo iri kdor si je ' predrinil tako. kar smo lahko ponosni 'in kar tudi v prihodnje uspešno raz-grešiti, je kmalu spoznal vso [je vzrok', da pričakujemo pra- vijali našo svobodno socialistič-surovo silo tistih,'ki si niso že- znik delovnih ljudi z1 radostjo ^ no skupnost. To nam na drugi »J-i .„a in, veseljem. < strani zagotavlja tudi novi go- Na svoji poti graditve socia- spodarski sistem, to nam zago-lizma pa srečujemo tudi števil- tavljajo delavski sveti in upravne težave, vendar vztrajno pre- \ ni odbori gospodarskih or gani-magujemo ovire in odpravlja- za pij; zbori proizvajalcev, to mo najrazličnejše . motnje kljub nam konec koncev zagotav-težavam, ki so posledica še Ijajo vsi pošteni delovni držav-vedno dokaj velike zaostalosti, Ijani naše socialistične države, kar terja od vseh nas visoke Narod, katerega usoda je v nje-socialistične zavesti in pravil- govih lastnih rokah in ki je na nega razumevanja skupnih po- ! svojih plečih okusil vse tegobe treb. ! zasužnjevanja, narod, ki se za- Naša zakonodaja in naš go- veda, da je tega suženjstva en-spodarski sistem vnašata v na- ' krat konec in ki sedaj živi v še družbeno življenje vedno najdemokratičnejših pogojih, nove elemente socialistične de- praznuje svoj delavski praznik mokracije. Vedno je širši krog v polnem zaupanju v prihod-državljanov proizvajalcev, ki nost, sodelujejo pri proučevanju na-< Delavci, delavke! Krepimo leti, da bi se delavski rod- zavedal svojih vrednćt dela. Delavski razred nove Jugoslavije si je pa to pravico izbojeval z revolucijo iri praznuje Prvi maj kot vladajoči razred v 'polnerri pomenu besede, kot nosilec socialistične preobrazbe domovine, kajti z delavskim samoupravljanjem gospodarstva in demokratskim ■ upravljanjem države na vseh ostalih področjih je uresničena doslej najviš- | več ga praznujemo kot dan ve- šega družbenega problema. Res, enotnost našega delavskega raz sel ja, kot pregled dosedanjih da so ta stremljenja v večini reda, dvignimo svojo kulturno I zmag in uspehov delavskega primerov šele na začetku, da raven, usposabljajmo sc ne le \ razreda in vsega naroda, kot mi v družbenem upravljanju za upravljanje podjetij, marveč ! praznik, ki vliva: novih moči vršimo šele prve korake. Cel tudi za graditev novega socia-in združuje vrste v zgodovinski kup težav, ovir in zaprek se z lističnega reda. Boreč se proti bitki za socializem. i dneva v dan postavlja pred nas. vsem ostankom birokratizma in V tej hribovski vasici, kjer je Tudi letos smo dočakali Prvi Če te težave analiziramo, po- birokratskega vodstva gospo-. . . . ,nekaj hiš, ostale kmetije in maj v poletu vsestranskega tem lahko ugotovimo, da jene- darstva se hkrati borimo tudi Isto je tudi s pevci SKUD napolnila prostor do zadnjega j koče pa so raztresene po bližnjih razvoja naše domovine in na- posredni vzrok tem težavam proti zaostalim nazorom, ki za-»Stanko Černelč«. Ze prejšnja ' kotička. Iz zagrebškega narod- hribih, se je v nedeljo, 25. t. m- •’ __________________________________________ postavljajo koristi skupnosti in „Domen" na odru pri Sv. Antonu leta so bile težave, a je še ne- j nega gledališča je prihajalo v kako šlo, v letošnji sezoni jel Brežice nekaj članov igralcev, pa ..vse zamrlo. Stari pevci so ki so izvedli nekatere manj za-postali malodušni in mlačni ob htevne igre, od katerih niso vse dejstvu, da mladine kljub dobri! enako ugajale. Prav dober je volji in vsem naporom pevovodij ne morejo pridobiti. Od odbora, ki je vse lansko leto spal (letos tudi občnega zbora ni bilo!) seveda ni zbor mogel dobiti nobenih pobud. Prav tako kot pevci tudi godbeni odsek ne dela, ker nima. violinistov. Mrtvilo je torej popolno. Vendar se je s prihodom pomladi to stanje izpremenilo. V domačem društvu sicer ne, tam je ostalo po starem. Nastopila bil baletni večer, prav tako v izvedbi zagrebških igralcev. Ljudska univerza zadnje mesece ni držala križem rok, izmed njenih predavanj so bila zlasti dobro izvajana Staneta Gabrivca o predzgodovinski dobi našega kraja. Se večje zanimanje je ob velikem številu poslušalcev zbudilo predavanje prof. Draga Ulage o boju za Mount Everest. Predavanje o pripravilo Planinsko društvo. zbralo ob 15. uri v šolskem razredu še precej ljudi, da bi videli znamo igro »Domen«. Igra je kar dobro uspela in so vloge po voljno izvedli Domen, Urh, graščak Sova, medtem ko je bila pri ostalih igralcih še negotovost. Režiserka Pavla Kovačič, učiteljica, je uredila tudi okusen odrček in k prosvetnemu delu pritegnila tako skoraj vso tamkajšnjo mladino, ki jo ima rada in jo spoštuje. Mladi režiserki želimo, da nadaljuje s kultumoprosvetnim delom in da se zopet kmalu oglasi na odru. J. Mazaj »«■■«■« *!»■•« »»g OD l. DO 5. MAJA «54 BO V REPREZENTATIVNI DVORANI DOMA S JLA V BREŽICAH RAZSTAVLJAL SLIKE IN RISBE AKADEMSKI g SLIKAR PROFESOR BREŽIŠKE GIMNAZIJE TOVARIŠ MIROSLAV j| KUGLER- - OBIŠČITE JO! ltwr'v-’\ ’^S " »J V Po svojem delu znana partizanska mati — Colarič Neža — se je poslovila od nas Delavsko gibanje v predaprilski JugcslavRi v Sevnici V Sevnici se je pričeto delavsko gibanje že nekaj let pred razsulom stare Jugoslavije. Najbolj napredni so bili delavci v tovarni Jugotanin. Leta 1936 se je v tej tovarni sestalo nekaj delavcev, ki so s svojo močno voljo in pravo delavsko zavestjo organizirali sindikalno organizacijo Splošne strokovne zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Po preteku nekaj mesecev je v Jugotaninu bilo organiziranih nič manj kot 90% delavcev. V borbi za svoje pravice so imeli za; takratne čase lepe uspette. Plača navadnega delavca je presegala plačo kvalificiranega delavca Kopitarne. Težka je bila borba za pridobitev povišanja plač s takratnimi kapitalisti-mogotci. Ko so sestavljali kolektivno pogodbo ob koncu leta, so marsikateremu delavcu grozili z odpustom, vendar so delavski zaupniki, ki so brli voljeni kot najboljši med kolektivom. znali prikazati delodajalcu, da je pravica na njihovi strani. Mnogi so takrat govorili, da imajo delavci tovarne Jugo-tanina dobrega gospodarja — Francoza gosp. Reya in da jim ta daje, kar hočejo in kolikor hočejo. Res je pa to, da je bil gosp. Rev na videz zelo širokogruden, obljubil je vse, zraven tega je pa imel svoje hlapce v Obliki prokuristov, ing., tehnikov itd., ki so prav zvesto služili svojemu gospodu in ob vsaki priložnosti odbijali delavcem pol dinarja na uro, če jim je gospod obljubil en dinar. To je bilo med njimi seveda lepo dogovorjeno. Tega so se delavci tudi prav dobro zavedali. Vedeli po razpustu napredne sindikalne organizacije so organizirali s pomočjo sev niških klerikalcev meščansko sindikalno organizacijo »Jugoras«, katera je obstajala do konca stare Jugoslavije. Od te organizacije, ki je bila absolutno kapitalistična, niso imeli delavci nobene koristi. Delavci Jugotanina so prav lepo skrbeli tudi za kult urno-prosvetno vzgojo delovnega človeka. Najmanj enkrat mesečno so se vršila poučna predavanja v zvezi z delavskim gibanjem sploh. Predavatelji so prihajali iz Ljubljane, Maribora, Trbovelj in Celja. Ob takih priložnostih so se večkrat taka predavanja končavala pod kunda-kom Aleksandrovih biričev-žan-darjev. Prosvetne prireditve se v tistih časih naprednemu delavcu niso dovoljevale. Tako so hoteli delavci Jugotanina leta 1939 priredili proslavo obletnice Cankarjeve smrti, kar je pa srezki načelnik na večer pred proslavo po svojih žandarjih prepovedal ter ves program cenzuriral in prireditelje obsodil kot protidržavne elemente — komuniste. Od takrat dalje so voditelje sindikalne organizacije žandarji vedno zasledovali. Vršila so se večkratna premetavanja po njihovih skromnih stanovanjih. Pričele so se aretacije zavednih delavcev. Pri zasliševanju na žandar-merijski postaji je pel gramofon zato, da se niso slišali na cesto udarci pendreka in morebitno kričanje. Zelo so pazili biriči-žandarji na delavski praznik — 1. maj. Ob teh primerih so bile patrole pojačane. Kljub vsemu dacija in zaplemba vsega inventarja se je izvršila po žandarjih. Sindikalni funkcionarji Jugotanina so pravočasno razdelili denar, katerega so imeli v blagajni, med najbolj siromašne delavce. Jugorasovci so se po tem dogodku razšopirili, postali so po svoji domišljiji mogočni in so se celo predrznih priti v Jugotanin med poštene delavce razširjat svojo svetohlinsko or- V nedeljo se je za vedno poslovila od nas partizanska mati Neža Colarič,, ki je bila po svojem vztrajnem ln neumornem „delu tako za časa NOB kot tudi pozneje znana daleč naokoli. Kruta usoda je hotela, da je v 63. letu starosti po dolgotrajni bolezni Colaričeva mama, kot SO jo imenovali partizani, podlegla, Stari borci jo bodo vedno obranih v lepem spominu kot požrtvovalno in hrabro, saj je med narodnoosvobodilno borbo ^tbriia zanje tblikd dobrega. Pri njej so našli zatočišče prvi partizani. Zanje je zbirala hrano, denar, sanitetni in drug material« Pa ne samo to. Razno pošto in ostalo je nosila iz Šutne v Kostanjevico do postojanke, kar si čestokrat drugi nišo upali. Bila je vedno pripravljena pomagati, ni sfe ustrašila dolgih, zasneženih in blatnih poti, vedno se je junaško odpravila na pot. V partizanih je imela Svojih pet otrok, od katerih sta se le dva vrnila po osvoboditvi domov, trije pa so dah svoja življenja za domovino. Na dan pogreba, to je v nedeljo popoldne ob treh, so se pred Colaričevo hišo v Dolu pri Šutni jeli zbirati ljudje, da se poslovijo od pokojnice. • V po- da ji poslednjikrat izkažejo globoko spoštovanje, ki so ga gojili do nje, Ob, odprtem grobu njen napredek. Pokažimo z dejanji delavskemu razredu vsega sveta, da je delavski razred Jugoslavije pod vodstvom Socialistične zveze in njene avantgarde Zveze komunistov zmožen ne le upravljati podjetja brez kapitalistov in brez birokratske kaste, marveč, da je zmožen skupaj z delovnimi kmeti in delovno inteligenco zagotoviti zgraditev novega družbenega reda, reda je godba zaigrala državno h im- resničnega socialističnega de-no, ha to se je od nje poslovil mokratizma, brez gospodarske-tov. Valentin Hribar, ki je kot ga izkoriščanja in političnega domačin in star aktivist Cola- pritiska. ričevo mamo dobro poznal. V j To so jasne besede naše Zvc-svojem govoru je osvetlil njeno ze komunistov in mislim, da ga požrtvovalno in vztrajno delo ni poštenega delavskega srca, za narodno osvoboditev, ki jo je tako težko pričakovala. Za njim je v imenu tamkajšnjih množičnih organizacij govoril še tov, Franc Pisansky,' predsednik: Socialistične zveze DL v Podbočju, nato . pa še narodni heroj tov. Albinca Mali-Hočevar. Pogreba Colaričeve mame se je udeležilo nad 500 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Voz, s katerim so jo pripeljali do podboškega pokopališča, je bil okrašen s številnimi venci in šopki, s katerimi so ji hoteli svojci kakor tudi razne organizacije in drugi poslednjič dokazati svoje globoko spoštovanje. Na njem zadnji poti so jo spremljali predstavniki okrajnih in občinskih forumov ter stari, borci iz tamkajšnje okolice iz ki jih ne bi globoko doumelo. Pred nami je jasna pot za novo socialistično družbo in v nas je sila naše ZK, ki vsa živi samo za to, da bi delavski razred to svojo pot dostojno in delavcev vredno, prehodil in uresničil razredne teSrije delavstva. Delavci, delavke! Teh nekaj besed naj Vas spremlja vedno, predvsem pa ob dnevu delavskega praznika 1. maja, ki mu vsi skupaj radostno kličemo: Naj živi! Lojze Rihter (Nadaljevanje s 1. strani) Azijska konferenca nanje in nadzorstvo .Pa naj bi vršila posebna komisija, ki bi jo sestavljali predstavniki obeh „__.. „ T, , . . j strank. Ta načrt hote izključuje in drugod Za krsto so naebla! 1 ^™'**™** Združenih na-zinici nosili tudi njena odliko- Dulles je v svojem govoru izjavil, da ZDA niso zaman žrtvo- Martin Bajc spominjal , težkih vaJy*® za hrabrost. - -1 s,- Nm nmortirva rlo časov okupacije, ko je večkrat so, da gospodje iz Francije niso . temu so delavci praznovali svoj postavili v Sevnici tovarne za- ! praznik. V zgodnji jutranji uri to. da bi tukajšnjim delavcem j je zapela harmonika na hribčku deliti dobrote in denar kar za- | nad Šmarjem ter s tem pokli-stonj, temveč so prav dobro ve- j cala tovariše k izletu na Zajčjo deli, da so prišli v Sevnico zato, | goro. Na dimniku Jugotanina je ker je tukaj surovinska baza in poceni delovna sila visela na ta dan zjutraj rdeča zastava. V tovarištvu so nekaj Sindikalni funkcionarji Jugo- ; ur preživeli v naravi ter s tež-tanina so hoteli svojo organi- kim srcem gledali v bodočnost zacijo razširiti tudi na sosednje Položaj delavskega razreda je tovarne, kar se jim pa ni posre- Postajal dan za dnem slabši, čilo. V Kopitarni se jim je sicer Beograjski voditelji so pričeli posrečilo postaviti organizacijo, z množičnim preganjanjem nekatera se je pa čez nekaj me- Prednih sindikatov. Tako se je secev razbila pod velikim vpli- ugodilo, da je 31. decembra 1940 vom .gospodov Winklejev; Takoj "ila likvidirana SSSZDJ. Likvi- jak vozarskega eskadrona. Drugi dan po njegovem prihodu v vojsko je prišlo pismo iz pisarne Jugotanina, katerega: je napisal uradnik Verk, ki je bil četnik, na štab vozarskega eskadrona. V pismu je pisalo: »Iz tovarne Jugotanina so bili mobilizirani trije delavci, vsi so protidržavni elementi — komunisti«. Pismo je dobil v roke adjutant štaba, neki poročnik iz Beograda, kateri je bil k srečii komunist. Pismo je bilo uničeno. Rezultat tega je bil tak, da se je še isti večer vršil partijski sestanek pri tov. Žigu Colnerju v Šmarju skupno s civilisti in vojsko. Drugi dan je bila cesta od Šmarja do onstran Sevnice posuta z rdečimi komunističnimi letaki. Dva dni po tem dogodku je takratna slavna jugoslovanska vojska klavrno umrla. Delavci Jugotanina so se že prve mesece leta 1941 udeležili narodnoosvobodilnega pokreta. Nekaj od njih je za svojo idejo in blagor delovnega ljudstva dalo v NOB svoja življenja. Preostali pa še danes kot mnogi drugi aktivno sodelujejo v gradnji socializma v svobodni državi Jugoslaviji. , M. R. vanja iz časa narodnoosvobodil- ______.. . __ _________ . , ne borbe, dve odlikovanji za j vaie ' na Koreji tolikih "človeških slovilnem govoru se je tovariš zasluge za narod in eno odliko- j življenj in da zato ne bodo Dostopile v svojih naziranjih glede Koreje. Na podobno stališče se bo postavila tudi kitajska delegacija. Obe Koreji bosta torej na tej konferenci predstavljali dobro zaslombo za medsebojno obračunavanje med državami, ki si laste pravico velesil. Dulles in Ču En Laj sta uporabljala tudi precej ostre besede, med katerimi si lahko slišal tudi izraze »imperializem hegemonija« in podobno. ganizačijo, kar jim seveda ni i zatočišče prav pri Colari uspelo. Jugotaninci so ostali čevih. zavedni delavci. j ,, c. . , . ^ , j V Sutni se je sprevodu pn- Kar se je pričakovalo, je na-,| družila še senovska -godba« ga-stalo. Stara kapitalistična Jugo- silci iz Podbočja in Kostanjc- slavija je bila napadena od vice. šolska mladina in zastop- nemških in italijanskih fašistov, niki množičnih organizacij, in Vodilni sindikalisti Jugotanina drogi, so morali v vojsko. Eden od njih je ostal v Sevnici kot vo- Tudi v Podbočju je pričakalo pogreb precejšnje število ljudi, Naj omenim, da je bil to prvi civilni pogreb v tej občini, medtem ko je v drugih krajih zlasti mestih civilen pogreb nekaj povsem normalnega. Colaričeve mame ni več med nami. Za narodnoosvobodilno borbo, za nas vse, pa je doprinesla toliko dobrega, da nam bo ostala trajno v lepem spominu. Slava ji! J« ■ ■ ■ ' ■ Tovarna £okofade in likerjev Brestanica vam mldi po konkurenčnih cenah več vrst likerjev in čokolade! Gostilne, trgovine! Pošljite nam naročila in postreženi boste v vaše in naše zadovoljstvo! n B H H B H 1 Gradbeno podsetie Dopisujte v .Posavski tednik SAVA" Krško VSEM DELOVNIM LJUDEM KRŠKEGA OKRAJA ČESTITAMO K 1. MAJU — PRAZNIKU DELA ! i$ ' 4 I Za S00 milijonov d nar je v gradbenih del v etošnjem letu na področju krškega okraja Gr ribeno podjetje „Pionir" Videm bo v letošnji gradbeni sezoni zaposlilo več sto nov h delavcev Član uredniškega odbora »Po- prav gotovo strinjali s podalj- urnim delavnikom, ker imajo savskega tednika* je zaprosil šanjem delavnika, ker itak vsa- doma zemljo, ki jo v prostem šefa gradbišča na Vidmu, naj ko jesen zapustijo gradbišče. * *~*~*“1“ mu odgovori na nekaj vprašanj Oni sc namreč zaposlijo, da bi v zvezi z dejavnostjo gradbišča, zaslužili nekaj denarja, nakar Ing. Cmak se je rade volje od- odidejo na svoje domove. Ne- . ' Skladišče dodatnih snovi nove tovarne rotopapirja na Vidmu zval njegovi prošnji in odgovoril na vprašanja takole: 1. vprašanje: Kakor v ostalih gradbenih podjetjih so tudi v Vašem podjetju zaposleni predvsem sezonski delavci. Ali se le-ti zavzemajo za razvoj podjetja? Kako je z delavskim samoupravljanjem v podjetju? Odgovor: Mi sprejemamo na delo predvsem delavce iz krške- ? ga bazena, delno pa tudi iz, Prekmurja in hrvatskega Za- j gorja. Največ je na gradbišču j zaposlene sezonske delovne sile, ki ni kdo ve kako prizadev- . na za razvoj podjetja. Mnogo je i Po dolgem času sem se odlo-namreč takih, ki so zaposleni čil ogledati si kostanjeviski grad času obdelujejo. Lani smo rešili ta problem tako, da smo dali delavcem brezplačni dopust Na gradbišču so socialno šibki delavci, ki doma nimajo sredstev za preživljanje. Osebno sem za to, da se podaljša 8-umi delavnik. Mislim namreč, in tega mnenja so tudi ostali tehnični kadri, da^se poleti lahko veliko napravi, česar ni mogoče napraviti v zimskih mesecih. 3. vprašanje: Zvedeli smo, da delavcev s kvalifikacijami: zi- tudi razumljivo, ker prihajajo imate naročila za obsežna dela darjev, tesarjev, železokrivcev stroji za tovarno iz inozemstva, v tej gradbeni sezoni in da bo- in drugih. Primanjkuje tudi V tem pogledu pa je letos sta-ste sprejeli na delo več sto no- tehničnega kadra, kot na pri- nje mnogo boljše kakor pre.is-vih delavcev. Bi nam hoteli po- mer delovodij, tehnikov itd. nja leta. Mislim, da bodo glav-vedati kaj več o tem? j Predvsem pa nimamo vajencev ni objekti še to leto v takem Od»nvm~ Na Vidmu in v Bre- ‘ za zidarsko stroko. Ce se stanje stanju, da se bo lahko začelo z žic^himamoJto lctopred^- vajencev ne bo v kratkem ča- montažo strojev: brusilnice. denih gradbenih del v vredno- i su izboljšalo, se bomo čez ne- strojnice s kotlarno, lesočistiV “*££££ MO murnov kaj let znašli pred zelo težkim niče itd Končan bo tud. na,-riinnrtev <5 tem v Tvezi bo se- problemom. Zato je potrebno, večji objekt za papirni stroj, vc^ ^trebn^ da ^večamo da se vsi faktorji zavzamejo za ki je pravzaprav najvažnejši. štcvHo^elavcev na 1200. K te- reševanje tega Problema Mia-j Na kake posebne ovire jima pa moram takoj pripomniti, dim fantom je treba objasniti, smo maieteli, če ^zameni *, „„ prim,„to* pp*- tSvSf, da ima bodočnost. | šini 6 % lansko leto dosežene 4. vprašanje: Kako potekajo kvote nam ne zadošča, dela za izgradnjo tovarne rota-i Na koncu bi rad pripomni! cijskega papirja in kdaj bodo še to, da se naše podjetje zani-končana? ma že za nova dela, kajti na Odgovor: Dela za izgradnjo Vidmu bodo glavna dela drugo te tovarne potekajo zadovolji- leto končana. Najbolj se za- mnenja. Sezonski delavci bi se kateri se potem spomladi vračajo na isto gradbišče, so pa tudi taki, ki se spomladi zaposlijo na čisto drugem gradbi-; šču ali pa celo ostanejo doma. Drugače pa je z delavci, ki sta- j nujejo v okolici Krškega. Le-ti se verjetno ne bi strinjali z 10- vo. Mislim, da smo celo bolj hitri kot projektanti. Kajti zgodi se včasih, da je treba kakšno stvar spremeniti. To je delno vzemamo za izgradnjo avtoceste in za nekatere objekte v Cerkljah. F. Šetinc Lesočistilnica nove tovarne v izgradnji Pri obveznikih pred vojaške vzgoje v Kostanje vici leto ali dve, zaradi tega prihajajo na gradbišče vsako leto novi delavci. Seveda zaradi tega trpi tudi delavsko samoupravljanje, ki je sicer napredovalo v primeri s prejšnjimi leti, ki pa še ni na zadovoljivi višini. Žal pa moram povedati, da je na gradbišču zaposlenih tudi mnogo delavcev iz krškega in njegovo slikovito okolico. Malo sem se začudil, ko me je pred vhodom v grad zaustavil mlad kmečki fant, poln življenja in bistrega pogleda, s puško na rami, rekoč, da ne smem dalje. Nisem si mogel kaj, da ga ne vprašam, kaj naj bi to pomenilo? Stal je ob drogu z državno zastavo in nekaj metrov v desno S«?S/L-; ~ veda.io se še dovolj, da uprav- | 1 motil Že sem videl ijajo podjetje m da ie rijegova te6i preko prostranega grajskega usoda v njihoMh rokah. Po- dvorj65a dežurnega z rdečim trebno bo se mnogo političnega trakom na levi roki< ko kliče ko-dela z njimi, preden bodo ra mancjjrja straže. Začelo mc je zumeh vso veličino delavskega vgc dn^0 j^lj zanimati kot pa grad. Preko stražarja in de- samoupravljanja. o vnrašanje: Dnevno čašo- . žarnega sem prišel v stik s tov. nišie ie nrecej pisalo o 10-ur- ! majorjem Mekino in komandan-pisju je f ... i taborišča tov. kapetanom nem 'delavniku v gradbenih i tom z vojakom-kuharjem. Intendant ima polne roke dela, skrbeti mora za drva, meso, kruh in ostalo. S svojo iznajdljivostjo z lahkoto opravlja vsa ta dela. Taborišče je bilo prazno; razen straže je bilo vse v Kostanjevici, in grajsko dvorišče je obdajal skrivnostni mir, le okoli stolpa so letale pustovke In s svojim skovikanjem kalile ta mir. Tov. kapetan je nervozno gledal na uro in nestrpno je že čakal obveznike, kajti kmalu bi moral začeti z delom — urjenjem in upoznavanjem vojaških veščin. Toda prav kmalu se je pomiril, od daleč se je že culo petje iz mladih grl, ki je prihajalo vse bliže in bliže. »Evo ih, več dolaze!« mi je z nasmehom na obrazu, rekel. In res, prihajali so, po četah formirani, bil je lep korak, pravilno »odstopanje« in »rastojanje«, skratka pravi vojaki. Odmevalo je od ko- „ih s čimer bi se omogo- i Opačičem. Prav prijazno sta mc grajriuh sten, ko je padla podjetjih, s cime, »nreiela in mi dala vso možnost manda »Strojevim korakom!« čilo delavcem, da bi tudi v zim I *“3*“ mm ^ ..... m)a. TaJ{rat scm se ZMrl v ,xM Uo. skih mesecih prejemali plače.j ogledati si delo in življenje mla-Kakšno Stališče ie zavzel va.š dincev-obveznikov predvojaske ,K0tktiv do Sa vprašanja? vzgoje. Popeljala sta me v pro-nriJovor- Naš delovni kolek- strani prostor, kjer je za teden ,N1=m “£ rST SfaiST »I* deliena Mm .krbm kuharica Lojze Avsenjak: Rdeča »atitava (Odlomek iz romana »Prvi zaupnik«) mandanta taborišča, ki je stal poleg mene. Razbral sem Ko-zaro, Kordun, Bosno. Vena, da mu je šlo skozi spomin z brano vse to, ko je gledal ta mladi rod, ki je porok in čuvar tega, za kar se je boril cm in tisoč drugih. Padale so ostre komande — dežurni je udaril v gong m mladinci so bili ponovno postrojenj z orožjem in vsem ostalim priborom za vežbanje. Čete so odhajale druga za drugo ven, v bližnjo okolico. Tov. major Mekina, tov. kapetan Opatič in jaz smo šH za njimi in poslušali predavanja mladih nastavnikov — večina rezervnih oficirjev. Eden je opisoval puško, drugi uporabo ročne granate, tretji je tolmačil in praktično prikazoval pravilno vkopavanje za vse sta ve. V enem tednu intenzivnega dela se bodo mladinci marsikaj Skladišče papirja nove tovarne — delo naših gr adbenih delavcev Na Vidmu bo za 1. maj krajevni odbor RK obdaroval socialne oskrbovance naše občine z živili K tej obdaritvi je izdatno prispevala igralska družina ljudske prosvete Videm z enkratnim dobičkom operete »Na __ ______ Trški gori«. Naši priljubljeni naučilC kar "jim" bo "pri služenju I pevci in igralci so z vsestransko roka v JLA prišlo zelo prav, za- ugajajočo spevoigro pokazati ne to morajo biti hvaležni ljudski samo svojo igralsko znanje, oblasti, da daje takšna sredstva , temveč tudi socialni čut do ne-na razpolago, da se sleherni bogljenih starčkov, ki bodo raz-mladinec lahko že predhodno j veseljeni in hvaležni v zavesti, izuri v vojaških veščinah. Lo- da naše ljudstvo ne pozablja gična posledica pa bo skrajša- nanje. nje roka, kar pa bo koristilo žato tudi kraj. odbor RK^na predvsem našemu gospodar- Vidmu žeti naši igralski družini stvu. Sonce se je že nagnilo čez Gorjanec, ko sem se poslavljal in mladinci so peli: »Bratje, le k soncu, svobodi...« — a — še nadalje najboljših uspehov. 7. aprila, na mednarodni dan zdravstva, je okr. zdravnik dr. Krištofič vkljub svoji vsestranski zaposlitvi predaval v okviru RK o revmatizmu. Zanimivo in poljudno je opisal početke te tako razširjene ljudske bolezni, ki se mnogokrat pojavlja že v otroški dobi, a se zaradi neznanja zanemari, kar ima v poznejših letih hude posledice. Želeti bi bilo, da bi se naše ljudstvo za taka predavanja čimbolj zanimalo in jih obiskovalo, saj se marsikatera bolezen prepreči s pravilno nego o pravem času. Predvsem naj bi se zanimale za zdravstvena predavanja mladenke in žene, katerim je v prvi vrsti potrebno znanje zdravniške pomoči v družini. Poleg tega se znanje zdravilstva stalno spopolnjuje in je vsako predavanje nova pridobitev. eliti jo je treba in razpihati, pa se razgori v kres, v požar!« Nenadoma pa se je zaprl vase in skoro brez besed sta tipala po koreninah in se lovila za debla, dokler nista prišla do Razkrižja. kjer so se bili delavci davi zbran. V kolonijah tam spodaj so gorele luči m Hrastu se je zazdelo, da vse mežikajo v majsko noč Mehko ga je prijelo za ST"»Vidiš, če bi bilo na svetu pravice za vse!« se je obrnil k tovarišu in v glasu mu je toplo zaplalo. A brž mu je bilo žal teh besed. Od zastave, ki jo je Brezar tiščal pod pazduho, mu je ozlovoljen pogled švignil tja dol. kjer se je na trgu pod ko- Bili so časi, ko so izkoriščevalci delavskega razreda hoteti potlačiti zavest delavca- na sramotno pokorščino in vdanost — časi, ko delavci prvega maja niso smeti praznovati v svojih obratih, ampak so se zatekati v hribe, v zatišja gozdov. Rdeča zastava na mlaju je pomenila odkrit upor proti mogočnim oblast-nikom. ki so krojiti usodo noc Ml delovnih množic. Praznovanje prvega maja je takratni režim ukazal po svoje, tako, da ; bi borba delavskega razreda, i ki se ie potegoval za svoje najosnovnejše pravice, sploh ne prišla do izraza. V takšnih razmerah pa se je lok napenjal vedno bolj. j jonijami Vila' na visokem mlaju Našli so se možje, ki se niso zastaVa Ob vsaki najrahlejši strašiti brezposelnosti in po- | sapici je zaplapolala in Hrastu manjkanja, rte zasledovanja j je zazđelo, kakor da ga za-in ječ, ampak je v njih mo- , smehuje. da se roga vsem ru- mlaja. Nekajkrat se je hlastno pognal kvišku in znatno se je pomaknil od tal. Toda plezanje ga je čedalje bolj utrujalo. Čutil je, kako mu bosa stopala ne grabijo več zanesljivo ob spolzko deblo — kita smrečja, ovita okrog njega, mu je bila bolj v napoto kakor v prid. Roke so mu začele podrhtevati. Od mladih nog ni več plezal; in kje je že to! Telo mu je postalo težje in okomejše. Za hip si je oddahnil, s stopali in ko-. leni se je tesno prižel k deblu menil tin pogledal navzdol. Nikogar ni ! bilo, le Brezarja je slutil v te- zar. »In sum bo pade! najprej natei« »Naj, naj! Toda pj-vi maj brez proletarske zastave?! Ne. ne m ne!« Ves je bil v ognju in Brezar je vedel, da bi ga od sklepa ne odvrnil nihče več. Sedla sta v mlado travo na robu gozda, napravila načrt in ga do podrobnosti premislila. Potem sta čakala, da so pričele ugašati luči v koloniji. Druga za drugo so se utrinjale, dokler niso ostale le še dve, tri. »Najine čakajo,« je BrGZsr. Hrast je pomislil na Lenko in ! mini drvarnice. Počitek mu je otroka. »Ali naj kljub vsemu?« del dobro, toda kljub vsemu so je zakolebal. A brž je premagal! se mu se tresle noge. Zbal se pomislek. i je, da bi ne omagal. »Ne, ne, »Pojdiva!« je tiho pozval to- j dalje moram!« mu jc zavpila variša. zavest. Začutil je, kako mu od Zdrčala sta navzdol. Nista i pasu binglja zastava s kotič-iskala steze, preko ozimin in i kom. S podvojeno silo se je sveže preoranih njiv sta hitela, I vzpel kvišku. gočuo plamenela vera v zmago delovnega človeka. Pričujoči odlomek opisuje, kako sc takšna dva moža vračata s prepovedanega slavja nrvega maja v senci gozdov * »Sama sva ostala — po vsem tem hrupnem, krasnem zborovanju« je menil Brezar Hrast je zmignil z rameni. ■Naj. Ampak povej mi Brezar, kako si se soomnil in vzel s seboj zastavo čeprav smo jo že zadnjič komaj oteli zaplembi. Kako čudovito je dvignila ljudi! Ne. v naših ljudeh je vse kar mora biti v pravem rudarju: poštenje in tovarištvo in silna občutljivost za krivico. Le zbu- i dar jem in vsem delavcem I žive j>od njenimi barvami. ; še več, še več. 1 Vzkipel je: »Garamo jim in stradamo, oni pa uživajo naš trud, nas ' mečejo na cesto in vladajo! In ! povrh tega na j bi ne bilo na prekoračila travnik in se prihuljeno in oprezno bližala potočku, ki je žuborel med vrbami tn jelšami pod kolonijo. Za trenutek sta se zaustavila ob grmovju, prav pod zadnjo hišo naselbine. Bilo je Cisto temno, oči pa so sc jima že toliko pri-| vadile, da sta mogla pregledati ln ves trg pred seboj. Niti enega samega človeka ni bilo na cesti. V koloniji je bilo tiho. le nekje daleč med griči je bilo slišati zategle glasove harmonike. Še sta počakala nekaj minut. Zatem se je Hrast sezul, molče mlaju prostora za našo zastavo, r vzei zastavo in se nizko sklo- na mlaju na dan prvega maja ?! Ne, to je preveč, to je sramotenje vsega, kar nam je sveto! Brezar, naša zastava mora gor. mora. mora!!« Brezar je osupnil- »Kako misliš Andrej?" »Mora. za vsako ceno mora! N-*kdo mor-- biti prvi, ki se bo tmr! in jim nokazal zobe. nekdo. > ki bo . »Komaj so te izpustili iz pora, njen po prstih podal proti mlaju. Brezar je stekel k najbližji hiši in se stisnil k drvarnici. Od tod je mogel opazovati Hrasta. obenem pa pregledati skoro vso cesto skoz kolonije. Ves vitek se je dvigal mlaj, _ na njegovem vrhu pa je j nihala zastava. Hrast Takrat je zaslišal pritajen žvižg. »Brezar!« ga je spreletelo. Naglo je pregledal ves prostor, kolikor so mu ga dosegle oči. Ničesar sumljivega ni opazil. »Morda se mi je samo zazdelo in Brezar sploh ni dal nobenega znaka.« Ta misel ga je pomirila. Z vso močjo se je nekajkrat pognal navzgor in dosegel veje. Spet je stisnil kolena in stopala. Odvezal je zastavo, prijel za drog in ga ob deblu potiskal kvišku med vejami, dokler se mu ni zdelo, da je zastava že dosegla vrb. Potem je pritrdil drog, najprej spodaj, nato še enkrat, dvakrat med vejami. Obšel ga je grozljiv občutek, da niha ves vrh pod njegovo težo, da se sumljivo zgrmel vdaja in bo vsak čas zgrmel v lahno j globino. Toda za strah in po-| misleke ni bilo več časa, posel se je še enkrat previd- 1 je moral dokončati. Zategnil jc ino ozrl na vse strani. Nič; jjo- še zadnji motvoz. Potem je žarna, m, uc i4uu»,u* .» za- i poln mir Naglo si le za pas čutil, kako s strahovito naglico Andrej,« ga je svaril Bre- pritrdil zastavo in se oprijel drsi ob deblu navzdol. Se nekaj trenutkov in ves razburjen je planil k Brezarju v drvarnico. »Čemu si žvižgal?« je hlastno vprašal. »Nikogar nisem opazil.« »Psst!« je šepnil oni. »Morda se je tudi meni samo zazdelo, da se je od onegale vogala odtrgala postava in se izgubila proti gozdiču.« »Naj bo kar koli, naša zastava je na vrhu,« je zakipelo iz Hrasta. »Molči! Bodi previden, ne vihraj kakor otrok!« Hrast pa se ni mogel ugnati. »Pomisli, naša proletarska zastava visi na mestu, ki ji pripada! Naša, naša!« Le malo je manjkalo, da ni zavriskal od . prešemosti in vrgel iz prsi vse mogočno občutje, ki ga je prevzemalo. »Pojdiva, Andrej, pojdiva!« mu je prigovarjal Brezar. »Lenka te čaka, v skrbeh je zate. Pojdiva!« Kakor omoten je stopal Hrast poleg tovariša in mu stiskal roko. »Pomisli, le pomisli! Naša zastava!« je venomer ponavljal. »Toda kako misliš zdaj?« ga je vprašal Brezar, ko sta obstala pred hišnimi vrati. »Veš, da bodo najprej osumiti tebe!« Hrast, kakor da se je šele zdaj zbudil, je pozorneje po-' gledal tovariša. Toda v njem je bilo še preveč ognja. »Naj bo | kakor koti,« je odvrnil, »naša I zastava in naš prvi maj sta ' eno!« Takšen je zvihraf po stopnicah navzgor in planil pred ženo. »Ali veš, da plapola na mlaju naša zastava, naša, proletarska!« »Kaj praviš?« se je zavzela Lenka. Zaplesal je pred njo kakor otrok, ki mu sreče ne kal! najmanjša senca. »Andrej!« je vzkliknila, da bi ga streznila. V obraz so sc ji zarezale poteze hude zaskrbljenosti. Sele tedaj se je mož nekoliko zbral, toda še ves v ognju ji je vse razložil. »In zdaj, Andrej? Kaj bo zdaj!« se je zazrla v njegov plameneči obraz. »Najprej bodo prijeli tebe!« Njegov ognjen pogled je zdrsnil z žene na otroka, ki je ležal na postelji. »Meniš?« je za hip podvomil, vedel pa je, da ima žena prav. Toda že ga je zgrabila trma in ponos, da je storil prav. »Naj, naj, ti pravim! Zastava pa vendarle vihra na mlaju in jutri navsezgodaj bo ob pogledu nanjo vztrepetalo marsikatero rudarsko srce. Prav je, kar sem storil, prav!« »Prav,« mu je pritrdila Lenka. Čez čas pa spet pričela. »Andrej! Jaz na tvojem mestu bi ne čakala jutra. Umakni se jim raje. Ti veš, kako te sovražijo, vsi, vsi v podjetju in kdo ve, koliko jih je še, ki ti kopljejo grob.« »A delavci?« je vzkipel mož. »Moji rudarji, ha? Ati naj jih zapustim, izdam? In ti, Lenka, me navajaš k temu?« Z roko mu je zaprla usta. »Poznaš me, Andrej, poznaš kakor samega sebe. Toda grize me skrb zate. In za sina--------• Kaj naj bo iz njega, če tebe.. .« Ob tej misli se je Andrej zdrznil; toda s silo se je odtrgal od nje. »Tisoči so, ki so jim odtrgali starše, tisoči, Lenka! Kaj pa redukcije, a? Ati ni to še huje: imeti očeta, ki ne premore niti toliko, da bi otročiču samo enkrat napasel gladna usta. In i koliko jih je takih!« In naen-; krat je bil spet ves odločen : »Ne, ne, prav je, kar sem storil. Tako ne more in sme dalje In zato ne grem nikamor. prav zavoljo njih ne. zavoljo redu-cirancev K pogumu sem jih-klical, sam pa naj pobegnem? Ne. ne in ne. pa naj pride karkoli!« Zadružnice našega okraja j so imele občni zbor; '■ I V nedeljo se je v Krškem prazniki najbolj pritegnejo na- kaj sklepov. Tako tudi tega, da se bodo žene borile proti vsem nezdravim pojavom samovolje in izkoriščanja bodisi od posa- vršil občni zbor zveze zadružnic še kmete, zato bi bilo zaželeno, krškega okraja, kateremu je da se jih organizira čimveč. prisostvovala predsednica re- Diskusija, ki se je razvila po; publiške zveze zadružnica tov. poročilih, je bila zelo pestra, meznih kmetov ali raznih pod-ing. Vilma Pirkovič, tajnica re- Največ je bilo govora o kme- 1 jetij. V bodoče je potrebno ha-publiške zveze, predsednik OZZ tijskih nadaljevalnih šolah. Po peti vse sile, da bo imelo potov. Dragan, predsednik gospo- Večjih krajih obisk v teh šolah deželsko ljudstvo čimveč mož- darskega sveta pri Nunčič in drugi. OLO tov. ni bil zadovoljiv. Govorili so j nosti izobraževanja in kultur- j tudi o vzgoji mladine, o kredi- j nega udejstvovanja. Spričo tega; V imenu upravnega odbora je lib' o družbenem planu itd. j je potrebno poskrbeti predvsem tov. Minka Zupančič podala V nov odbor so bile izvoljene 1 za predavateljski kader za kme-obširna poročila o delu zveze v stare delovne zadružnice, ki sotijsko nadaljevalne šole in dru-preteklem letu. js svojim delom dokazale, da so ' ga strokovna kmetijska -preda- Na območju krškega okraja vanja, katera naj zajamejo sle- je vključenih v KZ 1379 žena. Naj višji odstotek je v kmetijski zadrugi Tržišče, Videm in Kostanjevici, naj slabše pa je v Čatežu, kjer so v kmetijsko zadrugo vključene le 3 žene. Slabše stanje udeležbe žena je v upravnih odborih kmetijskih zadrug. Na večini občnih zborih kmetijskih zadrug so žene kandidirale za upravni odbor, na žalost pa je po vsem okraju Na koncu so sprejele tudi ne- i herno vas. peratfninarafoa posvečam® premalo pažnje Reja perutnine in v prvi vrsti dosežemo nežno meso, kopunimo re.,a kokoši, ki ,e v našem okra- petelinčke v starosti 3 do 6 me-,u nafboli razširjena, je v rokah secev. Ti tako imenovani kopuni Nova električ na lokomotiva — delo Senovšk ega kolektiva le 5 žena v upravnih odborih ®P'°b malega in srednjega gospo- j $e daj0 pray dobro krmiti. V in 4 žene v nadzornih odborih, darja, ki bi donašala lep doho- : najnovejšem času se kopunienje i Se kmet oprostil u'— J renifiieneaa konservatizma Pred okrajno konferenea hi svinjereje. Za ta narodni doho- j dek se je bilo v prvi vrsti zadek če hi Se kmet nnmstil nke J ,. t , . r i i hvaliti naši štajerski kokosi, ki Kot organizacija je zveza za- ^niltieneaa konservatizma C °P, .za Ditan»® ,določen* je dosegla visoko stopnjo se- družnic najboljša v Pišecah. Po , konservatizma v petelinčke ločno oravočasno od Lj,rijp ' reorganizaciji AFŽ so se tam- produkci!I SDloh in bl nrav oce_ kokoši, da ne slabijo, ko se jim Kar 'se tiče vrednosti izvoza kajšnje žene sestale in sklenile, pomea "9odnega tržnega sta- prebuia snolni naoon. s tem se ^ ni sicer tako velika i Večina društev LT v krškem tehnikov, sestaviti bo treba da bodo vse sodelovale v zvezi 2 J “u “ ™ doseže še bolj sočno meso ka- kakor vrednost jajc, je pa izvoz okraju je izvršila svoje letne elektrostrojno in kmetijsko teh- zadružnic. Vidni uspehi se ka- 7 ,1*. indUtriin *1V#\nre- kor s kopunjenjem. perutnine stabilnejši kakor jajc in občne zbore. Uspešni so bili v nično komisijo. kovjutUdl V TrZ1&CU m Za0U" ™®nilii^iČeinnj$^eh^^evVeSehsoSls°" v storosiiS4 mesecev,knaj- cev^tn^Ce’b^bdatala'odkup- PotoT^žepeg^je''naSolj1 p«^ sko"dmštvo vVežjcah/kate- Zvezi jc uspelo organizirati povečale in menda bo nravilno bolje v jeseni, zapro in primerno na podjetja na višku sodobne reče vprašanje v organizaciji remu bi se pnaruzm tudi iz s pomočjo sveta za kulturo in če rečemo da no unorabi jajc' krm>fo Včasih so jih kastrirali, tehnike, bi bil izvoz vse bolj za- LT na Senovem. Kljub temu, Čateža m okolice. Ker nl na prosveto pri OLO 39 kmetijskih masla in siadkorja presojamo danes pa je to v večini že opu- dovoljiv. Manjka še mnogo za da imajo tam vse pogoje za razpokagc1 čol:nov,, bi ,seiv z - nadaljevalnih šol, katere je ob- blaginjo ljudstva. ščeno. . dosego prave tehnike izvoza. LT kakor tudi podporo od cetku gradiu^ sandolini^prep_ iskovalo nad 2000 ženske in mo- Smeri reji perutnine ne dajejo Pri nas se še vedno smatra pe- ! V 'našem okraju je v posled- okrajnega ške kmečke mladine. 21 šol je samo trgovski pogoji, temveč rutninarstvo za bilo s splošnimi kmetijskimi odločujejo predvsem klimatične go gosnodinje, kar ni pravilno. J“J'- —7-------- *■-;— v —z:’ - , L, „„ir,™ nudili nnmnč predmeti in dopolnilnim gospo- fn lokalne razmere, ki pa so za Treba le vedeti, da je tvorilo »Posavje«. Izvezene količine so to-moto društvo tik pred raz- b. jim gotovo n hrndarskeea dinjskim delom, medtem ko so naše območje kot kažejo ugod- perutninarstvo in njegovi pro- od leta 1952 bajno porasle celo pustom. Lansko leto so z last- - . ;zvedle v Br~ imeli v 19 Šolah zaradi pomanj- ne izkušnje zadnjih desetletij, dukti. kljub temu da mu niso do 2000 % in s tem narodni do- mmi sredstvi kupili avto, ka- športanaj bi se mredie v Bre kanja strokovnega kadra le predvsem za kokoš Štajerko posvečali posebne pažnje, 10 in hodek. Kljub porastu so koli- ten bi jih kmalu uničil. Zapro- žicahza “O-letmcc.mesta med- splošne predmete. V okviru teh ugodne Ni pa pravilno, če goji- tudi 11 odst. celotnega bivšega čine z ozirom na možnost pro- sili so za tovorni avto, ki naj društvene ali t o p šol so želi dobre uspehe gospo- mo perutnino samo zaradi jajc. predvojnega izvoza. Strokovnja- izvodnje še vedno premajhne, bi jih finančno podprl m s tem kajakaške t •, v dinjski tečaji na Telčah, Vidmu Dober rejec mora odvečne pi. ki so že takrat ugotavljali, da bi Okrajna zadružna zveza je zagotovil njih obstoj ' K^kem In tudi v Brežicah in v Podbočju. Razen kuhanja, ščattCe zlasti petelinčke, pa tudi perutnina lahko pri večii skrbi skupno z Okrajnim ljudskim V Brežicah ima Avto-moto Krskem m tudi r šivanja in pranja so imela de- kokoši ki malo nesejo, izločeva- že takrat stopila med glavno iz- odborom organizirala selekcij- društvo tečaj. Podporo^pa^ daje ustanoviti tehrnc a 1 -g kleta v teh krajih tudi splošne ti, nestiice pa pravilno pitati. ' odbora LT, je ne ste in lične gradnje. Novoosno- “MR1 SMfRSS SK =T SSSL JSZt JR SSS S5R S£ kmetijske predmete. Posebno pri rej: pitane perutnine stav-so se_ zanimale za živinorejo in lja trgovina rejcu zahteve, da kčfkošerejo. mora biti meso okusno in nežno, Najboljša kmetijska rtada- kar rejec doseže samo s pravil- Ijevalna šola je bila v Sevnici, nim krmljenjem Kmetijska zadruga v Sevnici je Na evropskem trgu mnogo po- izvodov tri- do štirikrat večja - -s-!-!- kot vrednost izvoženega vina. 7omo“b'iago7kot“^r odmor" les, sko postajo v Selah pri Dobovi, tudi pionirjem katere vsako V orgamzacip LT je le 1 % živina in žito. kar bo proizvodnjo zelo pospe- nedeljo^ dopoldne seznanjajo z Pre D j vaj siva krškega okraja. Kako važna je bila proizvod- *ilo. hja perutnine, nam govori dejstvo, da je bila vrednost pred- avtomobilistiko. Nov odbor, ki bo izvoljen 13. Potrebno pa bo, da se podjetje ; Na zadnji seji Okrajnega od- maja na okrajni konferenci LT, v lanskem letu organizirala vprašujejo in dobro plačujejo kmečki praznik, kjer je bila kapune in pularde; najboljše do-tekma koscev in žanjic prav bavlja Francija in Belgija svoj dobro obiskana. Taki kmečki čas pa tudi deloma Štajerska. Da Posavje« usposobi in opremi" s bora LT so ugotovili, da bodo bo moral napeti vse sile, da se ,UTfD,SlSuTToTST™ 'zp°- zmrzovalnicami in potrebno j . embalažo, da bo lahko pričelo j zajemati vse proizvode perut- Spiošno znano je, da je predvojni ekvivalent izvoza perutnine TT'TT't'T iz Slovenije prekašal ekvivalent, Razen investicij Končano |c okrajno pionirsko šahovsko tekmovanje ELEKVRO VIDEM za naprave v podjetju, ki odkupuje in od-premlja proizvode perutninarstva, poleg selekcijske in.in- struktažne službe ni drugih po-! v krškem okraju se šah med ležili okrajnega sebnih investicij za proizvajal- pionirji vedno bolj širi. Skoraj najboljši. tekmovanja ca, ki jih ta sam ne bi mogel prenesti. Na okrajnem pionirskem ša- I v sleherni šoli merijo svoje j I moči mladi pionirji med seboj.1 bovškem tekmovanju, katerega Večje kurereje z gradnjo raz-1 V začetku so po odredih igrali se ie udeležilo 32 starejših in nih velefarm so nerentabilne in! le za zabavo. Ko so pa dobilif 15 mlajših pionirjev ter 11 pio-bodo propadle, dokler imamo sporočilo od Okrajne zveze dru- j nirk, so pokazali zlasti starejši še ogromno neizkoriščenih ka-1 štev prijateljev mladine, da naj pionirji lep napredek. Kot po-pacitet, brez posebnih investi-! izvršijo vsi odredi odredna tek- j sameznike je treba pohvaliti cij pri naših drobnih proizva- movanja, so takoj pričeli s tur- i predvsem starejše pionirje iz -------------------- , I artlške gimnazije, uionirie iz. jalcih. Smatram, da je perutninarstvo zelo rentabilna panoga našega kmetijstva, ki daleč prekaša ostale panoge, samo če se mu posveča dovolj pažnje. Zato je potrebno, da lokalni go- pionirje iz pionirje iz nirji. Na nekaterih šolah so odredna tekmovanja prav dobro1 Sevnice in mlajše uspela. Najboljši šahisti odreda Zabukovja. so se na sektorskih tekmovanjih borili za vstop v okrajno tekmovanje. Sektorska tekmo-- . vanja so se vršila v Krškem, spodarski forumi posvete pro-1 Brežicah, Senovem, Kostanje- itva^eč n JnL0Z k-JehUtninar* ™U in. TeJ? Hubert" Miklavc" (oba" Zabukov” stva vec pažnje, kar bo pove- tekmovanj se je udeležilo 171 čalo proizvodnjo in s tem na- šahistov in šahistk iz 27 šol. Iz rodni dohodek. R. C. ' omenjenih sektorjev so se ude- Rezultati so bili sledeči: Starejši pionirji: 1. Stanko Preskar, 2. Karel Vovk, 3. Marjan Planinc (vsi iz Artič). Mlajši pionirji: 1. Anton Grilc, 2. BOHOR KLICE! ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DRUGIM ZA DELAVSKI PRAZNIK je), 3. Miha Kranjc iz Senove-kar, 2. Darinka Maruša (obe iz ga. Pionirke: 1. Darinka Jevšni-Senovega), 3. Vida Polc iz Leskovca. Zanimivo je, da nista bila Preskar in Vovk niti enkrat poražena, čeprav sta odigrala 14 partiji d,. Prvi trije iz vseh skupin so rri citanju zanimivega poroči- s svojimi neprodirnimi gozdovi prejeli diplome in praktična la o občnem zboru Planinskega varno zatočišče. Kdo ne pozna darila od predsednice Okrajne Sl društva v Brežicah sem se spom- pesmi partizanskega skladatelja: zveze DPM tov Zupančičeve nil izietov ki smo jih prirejali »Bohor šumi«? , kot priznanje za uspeh, kate- I stoidraeo hTdatie ™ Iz VEeh strani Kozjanskega bo-; reSa so dosegli na okrajnem i m dalJe na Gorjance. disj iz Planmtii Lesičnega ali1 Pionirskem tekmovanju. Spomnil sem se pa se posebno puštanja vodi v senci listnatih Na okrajnem pionirskem tek-nasega zelenega Bohoria z Osli- in igiastih orjakov položna pot movanju, ki je bilo v nedeljo, Mfi-ji 1 m. Javornikom na Bohor. Toda od te strani 25- t-m-, se je šest starejših in (1UJ3 m). Oslica je bogata svo- oblsk za oddaljenejše turiste za- ®est mlajših pionirjev plasiralo jevrstnega rastlinstva; njena slabih prometnih zvez ni za republiško pionirsko tekmo-planota je podobna oni na Lisci, prikladen. Tudi še ni obnova ta- vanie» ki bo konec maja, kjer Železniška postaja Brestanica je ko daleč, da bi bila tu rapoložljiva bodo dostojno zastopali krški ™*CLv!n Ja,vo™ku prenočišča. Boljše je iz Kozjega, okrQi- Oba vrhova sta bila pred drugo do koder te pripelje in odpelje Opaža se, da se nekateri pio-svetovno vojno obiskana zlasti avtobus Brestanica-ICozje dva- nirji preveč vežejo na šah, po Zagrebčanih, ki kar niso ^rat cinevno t0(j je zanimiva medtem ko na glavno nalogo mogli prehvaliti lepot našega Bo- | pot na Veternik, od tam pa po — učenje - pozabljajo. Te iz-horja. Mimo Senovega cez Ra- p)anoti tja do gorske vasice Jel- s,edke so ugotovili na šolah pe-stanj ] e bila svoj čas dobra mar- §e Kmalu nad vasico, na Oslici, da§°£i kakor tudi sami otroci. . kacija na Bohor _2e pred deset- je vzidala Zveza borcev iz Seno. Ker je konec leta važen uspeh, letji so Zagrebčani nameravali vega spominsko ploščo 23 bor- b* bdo nujno, da hi v h-ichče kupiti svet na Oslici m tam po- cem padijm mal0 pred osvobo- organizirali republiško šahov-staviti planinski dom ali vsaj za- ditvijo. sko prvenstvo v jeseni pionir- vetišče. Pobudo sta jim dala še N bližji SQ d ; - . jem pa dali možnost, da bi se «vira "a. Jugovzhodni in na pos^ ^er žele°nk ‘ n kone= leta bo» Posvetili učenju, severozahodni stran, Osi,m z. so MtJ0 ,udi V e st°an kar b, znatno vplivalo na konč- 1. MAJ! odlično pitno vodo. Dobro uro t" 1„„ m'o. , ■ m MM laM hoda naprej pro.i „hodu je J,- . ““J2.T SSSS -------------------------— iz Posavja odločili in priredili letos izlet na Bohor. Na poti jih bodo spremljali vmesni pašniki, bodilno borbo požgana. Oba vr- P°sati ,s Planinskim cvetjem, st, n= ozemlju okraja Proti vrhu zlasti z encijanom. vornik, kjer je bila udobna lovska koča, ki je služila tudi planincem in ki je bila med osvo- Oženi se! hova sta še na Krško. Samec: »To življenje po gostilnah mi že preseda.« Zakonski mož: »Kar oženi se, Danes je Bohor osamljen. Ni- so se tam kretali. Le obiskujmo kmalu mraialo^11'^0 kjer nismo slišali, da namerava- ga, ne bo nas razočaral. ‘ -< jo obnoviti kočo na Javorniku, F. Č. še manj da bi zgradili zavetišče __________________________________ na Oslici. In vendar je bil Bohor med osvobodilno borbo poln naših partizanov. Na tisoče hrabrih borcev se spominja tega zelenega pogorja, ki jim je nudilo Da ima Bohor tudi idealno lego za smuko, bo'do potrdili bofci, ki !Sf sle ge poravna i 1 narodni m v ( Vpis v razrednici Dijak Miroslav Pipek je bil po sklepu prof. zbora kaznovan, kezr je posnemal glas direktorja in meketal kakor kozel. KMETIJSKI RAZGLEDI Sevnica In sadfarslvo Zelo ugodni pogoji za uspe-vanje sadnega drevja na področju Sevnice so prebivalce pridobili za sadjarstvo. Vsakdo, ki pride v ta kraj ima priložnost videti v splošnem skrbno očiščeno in poškropljeno sadno drevje kot malokje v našem okraju. Mnogo zaslug ima pri tem kmetijska zadruga, ki je s štirimi škropilnicami poškropila več kot 4000 sadnih dreves, ki bodo ostala zdrava in dajala dober pridelek. ' ; V Sevnici pa bo na posestvu Okrajne zadružne zveze večji jabolčni nasad, ki bo imel v prihodnjem letu površino 13 ha. Vsa zemlja je že zrigolana, v letošnjem letu je zasajenih že 5,5 ha. Drevesca so zasajena v razdalji 4 m vrste od vrste, v vrsti pa 3 m, in mnogim, ki hodijo in gledajo lepo zasajene vrste, se zdijo te razdalje premajhne, kar pa ni tako. Jablane cepimo običajno na kami od I. do XVI. Od teh pridejo za nas v poštev podlage, ki imajo ime po »Estmolingu« H MI, II, IV. IX in XVI. No, v Sevnici je to sadno drevje cepljeno na I M II in I IV, zato so razdalje primerne z ozirom na slabo rast, ki jo povzročajo te podlage. Drevesa na teh podlagah dobro uspevajo le zemlji, zato je prej zemljo zrigolati. Rodnost se prične v 5. do 6. letu, višina debla 40 do 70 cm, veje bodo vzgajali samo v smeri vrste in sadov imajo že precej na Hrvat-skem, kjer dosegajo redne pridelke ter znaša povprečje od 20 do 30 tisoč kilogramov. Stroški oskrbe dosegajo navadno eno tretjino vrednosti pridelka, in če računamo sadje po 20 din za kilogram dobimo lepo vsoto 260 do 400 tisoč dinarjev čiste-__ ga dohodka, ki je ogromen v na obdelani j primerjavi z njivskimi ali trav-priporočljivo : niškimi v sadjarskih položajih. Tako bo Sevnica, ki je bila že od nekdaj znana tudi po »Sevniški voščenki«, ki je preimenovana v »Dolenjsko vo- upogibali ter s tem še pospešili ščenko«, imela med prvimi v pričetek rodnosti, obenem pa okraju plantažni nasad, ki bo omogočili strojno obdelavo med lahko vzgled sodobnemu inten-vrstami. Takih plantažnih na- zivnemu sadjarstvu. P. hlovice in dopisi iz našifi krajev M@wie® Iz Boke Tudi na Raki se pripravljamo, da bi čimbolj slovesno proslavili praznik 1. maj. V ta namen smo skupno z vsemi organizacijami sestavili enoten program in smo si delo za te priprave razdelili mgd seboj. * V aprilu smo izvedli tretji športni dan, katerega smo združili z mladinskim pogozdovanjem. V ta namen smo se pogovorili z gozdarjem, ki je preskrbel potrebne sadike, pripravil prostor in določil dan pogozdovanja. Preden smo odšli na pogozdovanje, smo se pogovorili o pomenu naših gozdov, izsekavanju ter obnovi gozdov. Posadili smo 2000 sadik kanadskega to- Beseda o Veliki dolini V Veliki dolini mi ne bodo ; med seboj o tem, kje so bolj podlage, ki jih dobimo iz seme- zamerili, če bo v tem članku \ napredni ljudje, kje imajo bolj na. Taka drevesa imajo last- napisana tudi kakšna beseda, ki j razvito obrtno dejavnost, kje so nost, da se razmeroma močno jim ne bo po volji. Na primer, , se ljudje bolje zadržali za časa razrastejo v višino in širino, če bom omenil razdvojenost nji- j okupacije in podobno. Zaradi te prično roditi v 8. do 12. letu ter hove občine, kjer se še vedno i razdvojenosti ni prišlo do zdru-jih sadimo v razdaljah 8 X 10, gredo: Kdo bo koga?... Dej-j žitve- zadrug, ki obstajata na ali pa 10X12 m. Zelja sadjar- i stvo je, da sta bivša KLO Je- Veliki_ jev pa je, da prične drevje ro- j senice in Velika dolina, združe- Zaradi diti čimprej (slično kot breskev j na v. eno „občino, ki ima vse ali marelica), da rodi redno —, pogoje za življenje. Ob Bregam vsako letno, da bi na površini I se razvija velika industrija, ki čimveč pridelali. i ze daje kruh marsikateremu ob- Te dobre lastnosti pa ima i čarni. Zdi se, da se bo v občini drevje, ki ga cepimo na po- : razvil tudi^tunzem, k mm as voj e , sebne vegetativne podlage, ki se razmnožujejo slično kot vinska trta — z ukoreninjenimi ključi ali pa izrastki iz korenin. . .... , . V Angliji so v kmetijskem: sožitje, ki znanstvenem zavodu »Estmolingu« odbrali 16 sort takih podlag in jih zaradi različnih lastnosti označili z rimskimi števil- razvil tudi turizem, ki ima svoje začetke v Mokricah. Mislim, da vse to ni slabo sivno občino, kakršna dolina. Samo mora biti pri ob-ga pa sedaj dolini in v Jesenicah, tega je bilo tudi mnogo terih članov v poslovodjo je bilo neomajno, dokler ... Najprej se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je zahteval za blago več, kot je bila predpisana cena. Pred sodnikom za prekrške se je moral zagovarjati, ker ni imel blaga označenega s cenami, na način, ki je v trgovini v za naše kraje bo dalo v pola. To je sicer novo drevo, ki nam kratkem času našo industrijo. Pri tem pogozdovanju je sode- Pri nedavnem šahovskem tekmovanju, id se je vršilo za sektor Leskovec, smo opazili, da imamo tudi na Raki pionirje, ki dobro šahirajo. To svoje zna-potreben les za j nje so pionirji pokazali na ta i način, da sta se oba tekmovalca uvrstila med šahiste, lu so prišli v poštev za tekmovanje v lovala šole. vsa mladina tukajšnje okrajnem jima. merilu. Čestitamo Problemi in uspehi zdravstva v krškem okraju hrupa o tem, kje bo sedež po- ; navadi. Zaradi disciplinskih preste, kje bo sedež občine itd. j stopkov se je moral zagovarjati Ali je to treba? Ne samo, da j tudi pred disciplinskim sodiščem to ni lepo, ampak to tudi ni v j pri OZZ. Pogosto se je vozil v interesu napredka! Občani se j Celje. Nedavno so ga zaprli; v pieteK-em lem so napravm morajo zavedati, da_ bodo imeli organi LM, ko „so ga zalotili, da < nQ-. zdTavnjkj gl.705 pregledov Stanje ljudskega zdravstva v našem okraju se je precej izboljšalo, čeprav še ni vedno v polni meri zadovoljivo. Odgovorne či-nitelje še vedno čaka mnogo napornega dela, da bo zdravstveno stanje doseglo povprečje, kakršno je v ostalih krajih Slovenije. Ljudska oblast je v letih po vojni uspela urediti ambulante v Sevnici, Krškem, Senovem, Bizeljskem, Kostanjevici in Krmelju. Ni pa uspela vzpostaviti zdravstveni dom v Brežicah. Trenutno je nameščenih v okraju. 8 zdravnikov v ambulantah, 5 v bolnici, 1 specialist za pljučne bolezni v protituherkuloznem dispanzerju in en stomatolog, j Poleg tega dela na področju okraja 6 medicinskih sester, 2 medicinska tehnika ter 16 babic. Dentistov je 5, zobolehnikov 5. g Predviden je še po en zdravnik na Senovem, Raki, Bistrici ob Sotli, Dobovi in v Krmelju. V preteklem letu so napravili iz dneva v dan večje pravice. Pri tem se pa postavlja vpraša- za pretežno pa- i Pri kršna je Velika j nje, če bodo taki kot so, kos večjim in odgovornejšim nalo- gam. ni... ’ | Na preteklost je treba Večkrat sem prisostvoval raz- 'i bitk »Poljče« in govorom med Jeseničani in Velikodolčani, ki so se prerekali Tudi buče imen© gospodarsko vrednost če buče dobro obrode, je kaj lepo videti v jeseni njivo, kjer so bile kot posevek, Zlatorume-ne, zelene, vseh mogočih velikosti so. Zal pa se v krškem okraju buče manj pridelujejo kakor drugje, n. pr. na ptujskem polju. Te buče imenujemo domače ali štajerske buče, imamo pa še orjaške in golice. Buče so prišle v Evropo iz Amerike in, kakor vidimo, so se prav lepo udomačile. Glede zemlje in podnebja imajo buče posebne zahteve. Zelo so občutljive za mraz. in jih sadimo šele takrat, ko je srednja dnevna temperatura +15° C. Ta toplota pa je pri nas običajno po 15. maju. Prav rade uspevajo tam, kjer uspevata koruza in vinska trta. Buče potrebujejo toplo, sončno in vlažno lego, vendar talna voda ne sme biti previsoka. Bučam prija humozna, rahla in s hranili dobro založena, srednje težka zemlja. Kaj dobro uspevajo na kompostiščih, tam imamo običajno tudi največji pridelek. Iz tega sledi, da na Krškem polju nimamo najboljšega pogoja za rast buč, saj je le-to siromašno s hranili. Tam pa, kjer je zemlja dobro pognojena, tudi buče dobro uspevajo. Za pridelovanje med koruzo in krompirjem je prav, da sadimo takšne buče, ki se razraščajo po zemlji in da si tako laže poiščejo bolj svetle, sončne prostore. Če želimo dober pridelek, zvrst, ker se med seboj križajo. Pač pa moramo naše kmetovalce opozoriti, da ne jemljejo semena zadnjega pridelka, ker je dokazano, da daje tako seme slab pridelek. Seme buč pa, ki je v splošnem starejše, t. j. dve leti staro, daje močnejše rastline in boljši pridelek. Seme buč ostane več let kalivo. Če želimo, da nam seme hitreje kali, ga lahko dn dan pred saditvijo namakamo v mlačni vodi, vendar pri primerni toploti vzklije že v osmih dneh. Setev opravimo trikrat, v jamico pa dajemo le po tri semenke, in sicer tako, da je seme od semena po 5—6 cm narazen. Globina setve je običajno 5 do 6 cm. Ko rastline nekoliko dorastejo, pustimo le eno in sicer najmočnejšo. Ne smemo pa dovoliti, da bi ena rastlina nosila veliko plodov. Najlepši plodovi so, če pustimo le 2—3 plodove. Zakaj smo opisali buče? Buče so namreč dobra živinska krma, dajo pa važno surovino za pridobivanje olja. Bučne semenke imajo namreč 25—50 % olja, bučnice, sorte »golic« pa v povprečju 48%. Ker golice nimajo lusk, je njihovo predelovanje v olje bolj enostavno in manj zamudno. Tisti pa, ki žele le buče za prehrano živine, bodo pridelovali tako zvane »cent-nerice«, buče, ki dosegajo veliko težo, celo v izjemnih primerih do sto kg, od tod tudi ime »centnerica«. poza-» hribovce* je treba zakopati globoko v zemljo, kajti v šolskih klopeh sedi i že novo pokolenje, ki ne sme i poznati meje: kje se konča pri-i jateljstvo in kje se začne „ so-; vraštvo. V občini tudi več ne j sme biti ljudi, ki so bili v ta-j boriščih, in ljudi, ki so bili do-: ma. Kajti v občini Velika do- ‘ '• lina živijo samo ljudje, ki so državljani naše socialistične Jugoslavije in ki imajo enake pravice in enake dolžnosti. Sedaj pa nekaj o problemih, ki jih imajo v občini. Najbrž . se ne motim, če smelo rečem, da je prav ta razdvojenost kri- j va, da Socialistična zveza sko- j raj da ne živi. Discipliniranih! članov, ki redno plačujejo članarino, je zelo malo. Od 1502 volivcev je takih samo 219.. Če pa ti prihajajo redno tudi na sestanke, na katerih naj bi razpravljali o problemih, ki jih ni malo v občini, je pa drugo vprašanje. Na vaških sestankih, ki so se vršili pretekli mesec in ki so bili sklicani tudi po trikrat, je bilo zelo malo ljudi. Tudi občinska konferenca Socialistične zveze je bila sklicana že dvakrat. V Kmetijski zadrugi Velika dolina je zamrlo zadružno življenje. K temu so pripomogli veliki primanjkljaji, ki so jih zakrivili razni poslovodje. Pa ne samo oni. Mislim, da ne bo napak, če povem celo zgodbo o zadnjem poslovodji. Prišel je iz Celja, članom upravnega odbora zadruge je natvezi!, da bo spravil zadrugo na »zeleno vejo«. Naročil je se je neupravičeno pečal s preprodajo kositra. Pozneje so organi tržne inšpekcije ugotovili, da je vzel denar za kositer iz dnevnega izkupička. O tem ni obvestil niti kn jigovodkin j e niti upravnega odbora. In tako dalje ..., dokler ni spravil zadruge na »zeleno vejo«. od tega na Senovem 24.300, Krškem 18.289, Brežicah 16.424, Sevnici 11.800, Krmelju 6108, Kostanjevici 3188 in na Bizeljskem 1596). Ogromno storitev pa so napravil: tudi naši zobarji. Ogromne številke pregledov kažejo, da potrebujemo še zdrav- O stanju šolstva na Veliki | sivem' kader, ki bi razbremenil dolini je bilo že precej napisa- j vsai delno že obstoječi, Umrlji-nega v časopisu »Posavski ted- ! vost otrok je bila okrog 5 odst. nik«. Tovariš Smrdelj je načel : Skupaj je bilo rojenih otrok v problem, ki bi ga morali obrav- ! preteklem, letu 1477. Umrlo pa navati tudi drugod. Vzgoja mla- /e 700 ljudi. _________________________________I_______________________ V preteklem letu ie bilo cepljenih proti tuberkulozi okrog 10.000 prebivalcev. Preslikanih ob fluorografski akciji okrog 45.000. Pri tem smo našli nad 1200 sumljivih primerov. Epdemiološko situacijo smo imeli odlično. Vsega 6 primerov trebušnega tifusa in en primer paratiiusa. Primerov škrlatinke je bilo 60, griže 17, davice 16, ošpic 345, ~ vnetja možganske mrene 2, 'tetanusa 6, otroške ohromelost: 14. Vsega skupaj je umrlo za nalezljivimi obolenji 8 pacientov. kar ie vsekakor uspeh naše preventivno zaščitne službe. Zdravstveno stanje v okraju pa zelo oaroža slaba komunalno higiena. V preteklem letu °mn izvršili 23 večjih :n manjših asanacii. O uspehu in zadovoljstvu. lahko pričajo vasi Planina, Prilepe, Globočice Itd. Največji pomen zdravstva pa je, da smo opustili administrativen način vodenja in prešli k samofinanslranju. Praksa ie pokazala, da smo nc ta način gospodarjenja ogromno prihranili, čeprav ni bilo pravilne, simulacije s r:trani plačnikov. Z vse-stranskim naporom zdravstvenega osebja smo dokazali, da smo napravili ogromno za napredek in zdravje sociaUsDčnega človeka in do ni zdravstvo le neko peto — odvečno — kolo, temveč ogromno prispeva k produktivnosti delovnena človeka. Dr Mirko Krištofič akraini zdravnik’ * I Gradbeno podjetje ,Pionir6 Widhm ZA MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM K DOSEŽENIM USPEHOM! dine je skrb vse družbe in med drugim tudi občinskega ljudskega odbora in Socialistične zveze na Veliki dolini. Pohvaliti moram razgibano kulturno dejavnost, za kar gre pohvala predvsem mladini in učiteljstvu. Sami so si uredili dvorano v kleti pod šolo. Res je skromna, zato pa so s toliko večjim veseljem igrali v njej. V pretekli zimi so člani novo- »SKV *=: 1 SsrSSB. SMS; tri igre: »Domna«, »Zupanovo Micko« in »Divjega lovca«. terim je napolnil police. Kmalu nato je bil deležen pohvale nekega člana upravnega odbora, ki je dejal »Bivši poslovodja je samo spal in tudi zaspal; novi poslovodja pa je vsaj napolnil Prav je, da sedaj, ko vršimo , * „____ vzamemo seme od najlepših, le- ' spomladansko setev in ko sadi- ; trgovino .« Zaman je predsed-po razvitih plodov. Pri bučah mo tudi buče, malo o tem raz- nik zadruge tov. Bizjak opoje namreč težko doseči čisto mislimo. zarjal in rotil. Zaupanje neka- Okrajjna zadružna zveza v Krškem OB PRVEM MAJU — PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA ČESTITA VSEM ČLANOM KZ, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM TER ŽELI NOVIH DELOVNIH ZMAG. Tudi dramska sekcija, ki obstaja na Jesenicah, je naštudirala nekaj iger. Z eno je celo gostovala v drugih krajih. Še enkrat prosim občane, da mi ne zamerijo. Članka nisem napisal zaradi senzacije, ampak zato, da odkrijem problem, ki je resen in ki lahko samo za- j vira gospodarsko, kulturno politično življenje v občini. Gasilskega kongresa na B-.edu Šoferji krškega okraja so zborovali Nedavno so se zbrali šoferji krškega okraja, da bi se pogovorili o svojih nalogah. O pomenu združenja jim je govoril zastopnik CO Združenja šoferjev in mehanikov LRS tov. Iglic. On je med drugim dejal, da je namen združenja strokovno in tehnično usposabljanje naših šoferjev. Zato je nujno, je dejal, da je sleherni šofer in mehanik član tega združenja. Na zborovanju so šoferji predlagali, naj bi bili sodniki-porotniki šoferji, kadar bi se obravnavale prometne nesreče. To ne zato, da bi ščitili šoferja, ki je dejansko zakrivil nesrečo, ampak zato, da bi se lahko raziskale vse okolnosti, ki event. razbremenjujejo prizadetega šoferja. Tega pa seveda ne morejo storiti sodniki-porotniki, ki niso šoferji. Šoferji so na tem zborovanju tudi sklenili, da se bodo naročili na svojo revijo »Prometni vestnik«, ki prinaša ha svojih straneh zanimivo strokovno čtivo. V dneh 24. in 25. aprila 1954 in ] se je vršil na Bledu kongres Ga-! silske zveze Slovenije. Med 300 Šetinc i navzočimi delegati je bila za-! stopana tudi naša okrajna ga-! silska zveza s 16 delegati, ki so j se podali v soboto zjutraj na 5 Bled. Kongres je otvoril pred-I sednik GZ LRS tov. Hace Ma-| tevž, ki je v otvoritvenem govoru pozdravil predstavnike naše oblasti in zastopnike ostalih gasilskih zvez iz Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter iz Makedonije. Po poročilih posameznih funkcionarjev zveze so o disciplini v organizacijah prostovoljnega gasilstva. Tudi ta pravilnik nam je prinesel razči-ščenje v naši prostovoljni disciplini, kateri se moramo podrediti prav vsi gasilci. Kongres sam nam je prikazal, da je slovensko gasilstvo opravilo že do sedaj ogromno delo in doseglo velike uspehe. Vendar pa stoji gasilska organizacija pred številnimi in važnimi problemi. Zelo važno je vprašanje vključevanja članov gasilcev v SZDL in je želeti, da I bi se vsak gasilec zavedal, da bile izvoljene razne komisije, ; je že del skupne in velike orga-katere so si razdelile delo. V , nizacije, ki je v našem politič- vseh treh komisijah, kakor v organizacijski, gospodarski in tehnični komisiji, so sodelovali tudi člani naše zveze. Te komisije so prinesle izčrpne referate ter razne pravilnike in predloge, katere je kongres sprejel. Med temi pravilniki je važen pravilnik o gasilskih pionirjih in gasilski mladini. Ze dalj časa se razpravlja o vključevanju pionirjev in mladine v prostovoljna gasilska društva, vendar do sedaj nismo imeli nikake okvirne oblike, kako naj se pritegne čim več mladine v naše vrste in kako naj se ravna z njo. Ta pravilnik nam bo omogočil delo za vključevanje in pridobivanje mladine. Nadalje je bil sprejet pravilnik nem življenju zelo važna. Vse delo gasilskega kongresa je bilo zelo plodno. Delegacija OGZ Krško, kakor smo navedli | že v začetku, je štela 16 članov, i in je prinesla naj lepše vtise s j tega kongresa in bo tako lahko i po vsem teritoriju naše zveze | tolmačila vse sklepe in predloge, ! ki so bili obravnavani na tem j zborovanju. Posebno pa je bilo j razveseljivo dejstvo, da je dele-; gači j a nastopala tako enotno in i je bilo vse potovanje na kongres in nazaj lepo povezano. Kongres sam pa nam je dal pobudo za nadaljnje delo in utrditev našega gesla Na pom o č^ Sekretar: Momau Končale smo veliko delo... »Končale smo veliko delo...« sta dejali tov Katičeva -n Polo-vičeva ob zaključku kuharskega .tečaja v Dobovi. Upravičeno sta tako izjavili kajti ni bilo lahko voditi mesec in pol tečaj, ki se je začel pravzaprav iz nič — začel z dobro voljo deklet in voditeljic tečaja. popoldne, ali pa še dalje, predvsem. ko so pripravljali za razstavo — delali z dekleti in jih učile kuhanja, serviranja in drugih gospodinjskih veščin. Ker se je, kakor sem že omenil, začel tečaj samo z dobro voljo, brez kakršne koli finančne podpore raznih podjetij v Dobo- pohvaio. Obenem z razstavo pa so priredile tudi srečelov z več kakor 100 dobitki. Z denarjem, ki so ga tako dobile, so kupovale razne stvari, ki jih same niso mogle prinesti od doma, ter pla-čale»voditeljici tečaja. Ko so 1. aprila zaključile tečaj, so ugotovile, da čas in na- Tečaj niče gospodinjskega tečaja v Dobovi Obfavcs Društvo ekonomistov in gospodarstvenikov Videm-Krško bo po sklepu rednega letnega občnega zbora društva ustanovilo svojo • GOSPODARSKO POSVETOVALNICO PRI TRGOVINSKI ZBORNICI VIDEM-KRSKO Vsem gospodarskim organizacijam, uradom, ustanovam, obrtnikom in ostalim interesentom priporočamo, da se za razna pojasnila obračajo na posvetovalnico. Posamezna vprašanja se lahko stavljajo ustno ali pismeno na Gospodarsko posvetovalnico, ki bo vse važnejše odgovore in dana pojasnila na stavljena vprašanja priobčevala po potrebi tudi v »Posavskem tedniku«. Odgovore bodo dajali najboljši strokovnjaki v okviru okraja oz. republike po predhodnem sporazumu s pristojnimi uprav-no-oblastvenimi organi; s tem bo omogočeno, da bodo odgovori hkrati istovetni uradnemu stališču pristojnega organa. Odbor društva ekonomistov in gospodarstvenikov pripoveduje... •Nad žalujočimi ostalimi« v Brežicah se zbirajo črni obiaki, Damoklejev meč v obliki mestnega pogrebnega zavoda visi nad svojci pokojnikov in jim grozi, da jih obtoži zaradi šuš-marstva, če ne bodo sami in to lastnoročno ali po mestnem pogrebnem zavodu vsaj enkrat mesečno očistili grobove. Tistim lenobam pa, ki ne bi čistili grobov oziroma dali. da bi mestni pogrebni zavod čistil, bodo grobovi pokojnikov odvzeti, čeravno je pristojbina za grobove plačana, in oddani drugim prosilcem, zopet brez ozira na to, koliko časa je grob *tar R. vreme, neka dijakinja, ki se je nameravala odpeljati v gimnazijo na Senovo. Dekletce je vstopilo v avtobus ter ponudilo šoferju voznino v drobižu, dvo-in petdinarskih kovancev. Šofer, ki je starejši človek, in si- ZAHVALA Vsem, ki so ob tragični usodi, ki je ob smrti žene in matere zadela našo družino, delili z nami žalost ter vsem onim, ki so Poldrag mesec so dekleta dan vi, je bilo dekletom v veliko po- por ki so ga’preživele'v tečaju. J® rXa”em vencev^go^roikmm za dnem prihajala v hišo tov. moc to, da so brezplačno ves me- ni bil zaman m da so uspele, R , iirihariii Pisaneltemn in Zajčeve, ki je bila tako dobra, sec in pol dobivale razne lesne kljub temu da niso bile deležne narodnemu heroju Albinci Mali, tla je dala na razpolago kuhinjo odpadke v mizarski delavnici, od nikoder nobene pomoči razen senov§y «j0oui, a. maja v &iov. js.onji-to nadalje gradilo v etapah in lavo opija v izvenmedicinske ! stom pa sprejem v hotelu »Pa- j cah; 4. maja v Šentjurju pri bo stadion dobil končno stalno namene. lace« v Portorožu. Celju. kako neposlušnega otroka ima, i »Točno opoldne« FN 11 ker noče niti žganja piti. Osta- Cooper, Grace Kelly. le ženske so otroku prigovarjale, naj le napravi požirek, da je to dobro proti glistam in celo proti kozam. Otrok je paj Od 1. do 2. maja jugoslovan-trdovratno odklanjal žganje in i ska psihol. drama: »Nevihta«, se ni .oziral na materino prigo-j . „ .. ... , . varjanje, niti ostalih žensk. Mi- - 0d5; d° 6 ma3Ta. pijanski mogrede naj omenim, da se je i Pustolov' fllm: »Ljubezen m tudi v tej občini vršil tečaj RK j strup“' in da je bil ravno v tej občini obisk tečaja naj slabši v vsem KifiO SeVniC3 okraju. Prizor, ki sem ga videl j v krčmi, ne daje dobre slike o Od 1. do 2. maja italijanski vzgoji otrok in bi priporočal, film: »Ljubezen in strup«, da bi le posvetile več pažnje t»SlerS! Kino Kostanjevica življenje. Gostilničar je seveda j Od 1. do 2. maja francoski s takimi stvarmi zadovoljen, saj; vohunski film: »Ustreljen ob mi je sam povedal, da stoči ob zori«, nedeljah v tej majhni vasici do 19 utrov ž8*nJa' | Kino Dobova 27. aprila sem se peljal z av- i tobusom iz Kozjega v Bresta- i .... nico. Na Velikem kamnu je ho- j fllm: tela vstopiti oziroma je vstopila Predstave ob sobotah ob 20 v avtobus, ker je bilo deževno ob nedeljah ob 15. in 19. uri. 1. do 2. maja francoski »V Monte Carlo«. Doonca Cosic Sli IALEC i »Kdo b- pričakoval, da se bova midva takole srečala! ...« »Da! Čudno.« Vasic je zmignil z glavo in v začudenju dvignil obrvi; gornja ustnica se mu je ukrivila v mrzel nasmešek. »Sedela sva v zadnji klopi.« »Povej do konca, naj te ne bo sram To tvojemu revolu-cionarstvu prav nič ne škoduje. Bila sva prijatelja.« Pavle ni bil prav trdno prepričan, da Vasič ne govori ironično »Kakor se vzame. Če ti ne bi postal to, kar si, in če bi se o tem pogovarjala v drugačnih okoliščinah ...« »Dobro, dobro. O tem bova vsekakor kasneje govorila!« ga je nestrpno prekinil Vasič. »Čemu se ti tako mudi končati pogovor? Vem, kakšen bo moj konec Ne bojim se ga in ne odlagam ga. Rad bi te ne1«n j vprašal. Zanima me ko 1*1 o si se od tedaj spremenil.« »Čemu te to zanima?« ga je osorno vpraša! Pavle, ki mu ni bilo preveč všeč, da se zasliševanje spreminja v takšen pogovor Vasič .je obrnil glavo, pomežiknil in malo pomolčal pa dejal: »Kajne, da je ostudno in ... hudo ubijati ljudi?« Pavle ga je nato začudeno pogleda! in hladno odgovoril: »Ostudno in strašno! Razen, če niso izdajalci domovine ...« »O izdajalcih in domovini bova prav tako govorila potem na koncu. Sedaj pa dajva najprej o ljudeh. Poglej na primer: jaz bom čez pol ure mrtev. Ubil me boš. Toda ali si imel boljšega tovariša od mene, dokler nisi postal komunist?« »Od kod jemlješ tako sentimentalnost po vsem, kar si storil v zadnjih dveh letih! Kako more človek, ki je ubijal ljudi, govoriti c tem?« »Počakaj! Počakaj, da končam. Ali si imel kakšnega človeka raje od mene. dokler nisi spoznal Anti-Diihringa?« »Kaj je to tebi sedaj mar?« »Hočem vedeti. Moram vedeti. Menda zaslužim vsaj da ali ne! Ne boj se To bo moja edina prošnja do tebe, komunističnega komisarja. Zaradi zadnje klopi — mi odgovori Samo zaradi tistih sedčm let, .« Vasic je govoril s trdnim, energičnim glasom. Pavle je vstal, se sprehodil po sobi, in ne da bi pogledal Vasica dejal: se lahko naučil celo v buržoaz-. in postal komisar, mi pa bomo nih romanih,« mu je drzno od- 1 molčali kot ovce. Slab marksist govoril Vasič in ironično po- si.« »Jaz ti bom dal priložnost, da boš umrl za svojo oblast in kralja in ne boš niti videl, kakšna bo naša sovjetska oblast.« »Misliš, da mi je žal? Dobro sem se vam maščeval in sedaj lahko mirno umrem Od roke bivšega šolskega tovariša.« je Vasiču vztrepetal glas. Pavle je to začutil in umolknil. Nista si gledala v obraz. Minilo je neka; trenutkov mol- udaril »buržoaznih«. »O kakšni časti bi mogel govoriti izdajalec domovine in poklicni ubijalec? Pa stil? Ti j si novator! Klanje z nožem, to je zares nov stil ubijanja. »Predvsem, jaz nisem izdajalec! Borim se za svojo domovino, medtem ko ti nimaš domovine. Tvoja domovina je • e • ! »Ne!« I »In ti je vseeno, ker boš ustrelil svojega nekdanjega prijatelja?« I »Čemu to vprašanje?« »Čemu. . Potrebno mi je! Odgovori mi, toda po vesti.« boljševiška ZSSR. Jaz sem na-»Ni te mi žal, ker si izdajalec! cionalist in se bojujem za Sr- Preziram te, vidiš!« Avle je; bijo in svojega kralja, ti pa . ----. ---------- ---- stopil predenj in ga ošinil s po- i ubijaš Srbe za nekakšnega Tita j ka, ki je v njem plapolal pogledom. Da Vasič ne bi videl, I in Stalina Izdajalec si ti, ne j žar dveh nespravljivih in kako mu prsti trepetajo, jih je j pa jaz!« | strastnih sovraštev, nato pa je »koliko Srbov pa si ustrelil i Pavle hladno in s trdim glasom krčevito stisnil v pest »Torej, vseeno ti je...« je j in zaklal za tvojega kralja, po odsotno dejal Vasic, nato pa se noro zasmejal in se dolgo glasno smejal. Nekaj trenutkov je vladal molk. Zunaj je pod oknom na ves glas zategnjeno zapel petelin. Vasič je dvignil glavo in spregovoril, kakor da ne more i do konca počakati petelinovega ! petja: poklical partizane, ki so stali ročnik Vasic?« j zunaj v veži: i »Spomnil se boš, da sem že j »Odvedite ga in takoj ustre-od nekdaj sovražil matematiko, j lite!« Komaj trojko sem dobival. Vam j »Vedi: tudi ko bom umrl vas komunistom poštevanka ne de-: bom sovražil!., je ob odhodu še la težav. Ubijal sem vse, kar j zaklical Vasič i sem imel za sovražnike Srbije.« j »Preziram te!« mu je odgo-»Zato si tudi dobil čin!« j vorii Pavle, ne da b; ga pogle-,„J_. ; »Čin in Karadjordjevo zvez-' dal. Prižgal je cigareto ter se »Če mi orožje ne bi odpove- i do! Kaj hočeš, komisar, če pa začel razjarjeno in razburjeno dalo. se ti ne bi takole pogo-!sem Pravi kontrarevolucionar. sprehajati po sobi; v glavi so varjal z menoj. Tak - pa sem j Zaklet sovražnik revolucije...«'se mu zmedeno spreletele miti prišel v roke; vžgi sedaj biv-I »Lepo! Prvi zločinec si, ki se s"3.,° Vas‘™ ° idiotu, ši kolega!« i hvali s svojimi zločini. Zanimiv ublia,cu' ° VS8m cetnlštvu> »Vsi ubijale' so strahopetci! primer za' patologijo. Nisem Blizu zunaj je počila puška. Kakor hitro s- izdajalec moraš pričakoval, da boš tako daleč »Nisem ga niti zaslišal!« je biti strahopetec!« Pavle se je prišel « , glasno dejal Pavle, odšel ven cinično nasmehnil. j »Kaj Da si ti mislil? Da boš in pristopil h gruči kmetov- »Ne žali me! Ni ti v čast. da pobegnil s .tovarišicami’ v gozd, četnikov, ki so jih bili izločili žališ ranjenega nasprotnika, ko pa se bo vojna končala, da za izpustitev Zagledal se te va-Imej vsaj nekaj stila, tega bi boš ustanovil sovjetsko oblast nje; zazdelo se mu .je, da to ni- ' so ljudje, temveč črna kepa strahu, zbeganosti in ponižnosti, ki migeta in smrdi na snegu. »Poslušajte, sramota človeška!« jih je z globokim in močnim glasom nagovoril Pavle. »Kaj vam ni ostalo niti trohice vesti in poštenja? .. Kako ste mogli postat: četniki? Kaj nič ne pomislite da se bodo vaši otroci sramoval svojih očetov, ki so se bojevali proti svobodi, služili okupatorju in ubijalcem? Kako. da vas n; sram ko takšni teptate zemljo, ki vas redi? Ej, vi! Čemu me tako trapasto gledate?! Dvignite glave če ste še ljudje in m' glejte naravnost v oči!« je Pavle drhte od ogorčenja obstal. Ujetniki so skrivali oči. Partizani so se zbral; v gručo in poslušali komisarja. Takšnih besed od n:ega še nikdar doslej niso slišali. »Ali veste dn se mi bojujemo proti okupatorju?« je nadaljeval Pav’e »Povejte, veste, ali ne veste?« »Vemo « so nekateri tiho. boječe odgovorili. »No, dobro, če veste čemu ste nas na Glediču napadli skupaj z Nemci? Ali. ne veste, da koljeio četniki po vaših vaseh in da ni vasi. kjer ne bi bilo nekaj družin popolnoma uničenih?« »Res je res je tako!« so se nekater; strinjali. ^Nadaljevanje sledi) Delo in problemi KB na Senovem! Pregled cepljenja proti kozam Kakor že po mnogih drugih občinah našega okraja je bil tudi na Senovem v nedeljo dne 11. aprila 1954, zaključen uspešno izvedeni zdravstveno-pro-svetni tečaj za kmetsko mladino. Tečaj je vestno in skrbno vodila učiteljica tov Iva Kavčič, medtem ko je vse breme zdravstveno-strokovnih predavanj slonelo v glavnem na našem nad vse požrtvovalnem primariju tov. dr Juliju Mur-gelju, kateremu za njegov trud dolgujemo naj toplejšo zahvalo. Imenovani je tečaju žrtvoval nad 60 ur svojega zelc skrčenega prostega časa Za izpro-membo sta nam priskočila po enkrat na pomoč tudi tov Anton Horjak s kultumo-prosvet-nim predavanjem ter tov. Karel Šterban s oredavaniem o družbeno politi čn: ekonomiki Tud1 tema dvema velja za njiju nemoč naša najlepša hvala Vsa predavanja je dokaj redno obiskovalo 24 mladink, katere so predavanjem sledile z velikim zanimanjem, kar je dokazalo tudi njih znance pri zaključnih izpitih ki so bili opravljeni ob zaključki’ tečaia v nedeljo, dne 11. aprila 1954 K zaključnim izpitom je pristopilo 20 mladink. ostale 4 ki sc. tečai tudi redno posečale. so novablje-ne k izpitu kasneje. Izpitna komisija se je morala prepričati, da trud za izvedbo tega tečaja ni bil zaman. Podružnica RK na Senovem je že dne 7 marca 1954 uspešno izvedla svoj letni občni zbor ter svoj odbor poživila z novimi močmi, ki opravičujejo vse upanje za uspešno delo tudi v bodoče. Dosedanji predsednik tov. Verstovšek ki je leta 1948 podružnico dvignil iz spanja ter m do sedaj dokaj uspešno vodil, je zaradi zrahljanega zdravja in službene zaoosleno-sti prosil za zameno. Potrebno bo le še izpopolniti mrežo poverjenikov z agilnimi močmi, pa bo delo zopet uspevalo v korist naše skupnosti. Novi odbor apelira na občane. da pokažeio več razumevanja za človekoljubno delo__te organizacije Največkrat slišijo naši noverieniki pri zbiran.iu članarine očitke češ kaj bom plačeval članarino RK če pa od njega nič . ne dobim Nasi ljudje še premalo razumejo, da je v mirni dobi glavni smoter RK širjenje zdravstvene prosvete ter pobijanje zaostalosti, predvsem na našem podeželju, kjer je to najbolj potrebno. Da pa se po naši organizaciji nudi vedno tudi pomoč najpotrebnejšim v primeru nesreč, je dovolj dokazano. Saj so se za pomoč k RK zatekli že mnogi pogorelci ali nalezljivo bolni ljudje brez sredstev ter so to pomoč tudi dobili. Velika skrb in zasluga RK se mora priznati zlasti za pobijanje tuberkuloze in nalezljivih bolezni sploh, za-kar RK troši letno velike zneske. Ioze, izvedla propagando za 100-odstotno udeležbo pri slikanju prebivalstva, kar je poka- ja proti davici po sledečem zalo zelo koristne sadove. v redu: Našim tečajnicam smo za1 vestno dvosezonsko posečanjej okoliš Brežice tečaja na dan občnega zbora1 popoldne pripravili skromno čajanko, za katero smo sredstva v glavnem dobili s prostovolj- Obveščamo prebivalstvo, da se 5. maja 1954: v osnovni šoli bo vršil pregled o uspehu cep- j Leskovec ob 13., v osnovni šoli I jen ja proti kozam in drugain- | Vel. Podlog ob 16.; 6. maja 1954: v osnovni šoli Vel. Trn ob 15.; okoliš Šentjanž-Krmelj nimi prispevki. Tečajnice so bile te pozornosti zelo vesele ter so se vse vpisale za članice RK. Iz gornjega se da sklepati, da delo te organizacije ni tako ! brezpomembno, kot nekateri Podružnica RK Senovo je v j sodijo, temveč da je potrebno preteklem letu obdarila najpo-; jn občekoristno. zlasti pa je trebnejše občane z nekaj nad 120 kosi oblačil oziroma obuvala, pomagala v nekaj primerih tudi z denarnimi sredstvi obolelim ali socialno šibkim ljudem. Pri razdeljevanju oblačil ie zlasti upoštevala partizanske sirote. Nadalje so po njenem posredovanju šli štirje slabotni otroci na zdravljenje, v otroško okrevališče v Savudrijo. Podružnica je organizirala predavanja o pobijanju tuberku- pomembno. da se obdrže čvrste baze za primer nesreč v deželi (vojne, vremenske katastrofe itd.). Lokalne oblastne činitelje in vodstva podjetij kakor tudi vse občinstvo prosimo razumevanja in pomoči za naše delo, odbor pa se bo trudil tudi nadalje voditi podružnico po začrtani poti k želenim uspehom. A V. 5. maja 1954: v osnovni šoli Brežice ob 14., 6. maja 1954: v osnovni šoli Artiče ob 14., v osnovni šoli Sromlje ob 16., v osnovni šoli Globoko ob 17.30; 7. maja 1954: v osnovni šoli Pišece ob 14., v osnovni šoli Kapele ob 15.30, v osnovni šoli Dobova ob 17.; 8. maja 1954: v osnovni šoli Cerklje ob 14., v osnovni šoli Bušeča vas ob 16.. v osnovni šoli Skopice ob 17.; 10. maja 1954: v osnovni šoli Čatež ob 14., v osnovni šoli Vel. Dolina ob 16.; okoliš Krško 3. maja 1954: v ambulanti (bivša bolnišnica (Krško ob 11., v osnovni šoli Videm ob 16.; 4. maja 1954: v osnovni šoli Zdole ob 15.; Pomlad - svoboda okoliš Kostanjevica 4. maja 1954: v osnovni šoli Raka ob 9., v osnovni šoli Bučka ob 13.; 5. maja 1954: v osnovni Kostanjevica ob 14.; 6. maja 1954: v osnovni Podbočje ob 9., v osnovni Črneča vas ob 14.; 4. maja 1954: v osnovni šoli Podgorje ob 9., v osnovni šoli Zabukovje ob 10.30, v osnovni šoli Podvrh ob 13., v osnovni šoli Boštanj ob 15.30.; 5. maja 1954: v osnovni šoli Studenec ob 8., v osnovni šoli Primož ob 10., v osnovni šoli šoli ! Tržišče ob 13., v osnovni šoli ■ Telče ob 16.30; 6. maja 1954: v osnovni šoli Krmelj ob 9., v osnovni šoli šoli šoli okoliš Bizeljsko 6. maja 1954: v ambulanti Bizeljsko ob 14. Šentjanž ob II., v osnovni šoli Kal ob 16. Vsaka mati naj svojega otroka prinese ob določenem času 7. maja 1954: v osnovni šoli! na prostor cepljenja. Pregled in Stara vas ob 14.; : druga injekcija proti davici je Orešje^H9;54' V °Sn°Vnl *°U ' Prav tako obvezna, ker otrok, 12. maja 1954: v osnovni šoli Bistrica ob Sotli ob 14.; Po hudi zimi, ki ovije v ledeni oklep vsako ped zemlje, se rodi pomlad. Vsa je p:sana, polna radosti in novega življenja. Vsakemu človeku prinaša pomlad košček novega, košček sreče, predvsem pa novih, zdravih sil. Pomlad, pomlad! Novo življenje! Vsa narava od najmanjše bilke, metuljčka pa do človeka prepeva tiho pesem pomladi. Veter, k boža mlade — gole veje šepeče skrivnostno. Vse se veseli novega življenja. Ne samo Ijeval, nekaj čakal. Ljudje pa so stikali glave, se zbirali v gruče in se ikoro tiho razgovorjali. Vse se je vrtelo le okoli ene same besede: vojna. Svetu je pretila nova vojna. Niti dobro se niso zacelile rane pretekle vojne, je tu že druga, še groznejša, bolj kruta. Pomlad je bila, čas dela. A vse je mirovalo. Ce.o vojaki so leno postopali po vaseh. Nikomur ni bilo nič za svojo četo. Vsak je imel svoje skrbi. Ta je mislil na ženo. otroke, drugi na srce in krj kar kpi od mladostnega razpoloženja. Vse drugače pa je bilo pomladi teta 1941. Čeprav so bili dnevi lepi, vendar nista ne narava ne je krepko stisnila pesti, ni klo- j nila, čeprav so jih bili, streljali i in obešali. In to so vzdržali. Tujci pa, ki jih je razjezilo, da se jim stavijo po robu tak narod, kot je naš, so se zakleli, da ga un čijo. Toda zmotili so se. Naši narodi niso slabiči, niso pred tujcem upognili hrbta in ni’o se oklepali njihovih nog ter jih častili kot boga. Naš človek je bil ena sama nepremagljiva jeklena stena, ki je v štirih letih priborila dolgo pričakovano svobodo. okoliš Senovo 4. maja 1954: v osnovni šoli Brestanica ob 9., v osnovni šoli Senovo ob 13.; 5. maja 1954: v osnovni šoli Koprivnica ob 9., v osnovni šoli Podsreda ob* 11., v osnovni šoli Pečice ob 16.; 6. maja 1954: v osnovni šoli Blanca ob 9., v osnovni šoli Poklek ob 11., v osnovni šoli Sevnica ob 14.; 7. maja 1954: v osnovni šoli Ledina ob 9.; ki ne bo prejel druge injekcije • proti davici, ni zavarovan, in j poleg tega bomo smatrali, da ! sploh ni bil cepljen. Prav tako ’ naj se prinesejo k cepljenju oni otroci, ki so bili rojeni leta 1952, a so pri prvem cepljenju izostali zaradi revakcinacije. | Opozarjamo, da bomo vse neopravičene izostanke od cepljenja predlagali sodniku za pre-, krške. Okrajna higienska postaja Krško Dokazovanje delovne dobe s pričami pričakovanju, napetem stanju. Vsak popek je bil nabreke., a odprl se ni, kot bj nekaj premis- Kas® lesen® listine Še danes se slišijo izrazi »na rovašu imeti«, »na rovaš mi gre«, toda marsikdo se ne zaveda več, kaj je prvotni pomen teh besed, še manj pa, da je rovaš predmet, ki je bil še do nedavnega pri nas v rabi. Po obliki je rovaš veja, palica, ali lesena deščica, na kate ro so zarezovali določene ke. Pri nekaterih rovaših se veja, palica ali deščica še razkolje na dva ali več delov, tako da se vrezani znaki razdele. Rovaš se navadno ne razkolje po vsej dolžini, ampak tako. da ostane enemu delu ves ročaj. Belokranjci pravijo delu brez ročaja »izkolek«, ker je ta del nekako izklan čajem vsota na oba dela. hišna številka pa je ostala gostilničarju na ročaju. Pri teh rovaših je bila izključena vsaka goljufija, ker je bilo nemogoče nadomestiti izkolek z drugim, ker se letnice lesa ne bi ujemale z upnikovimi. Prav tako kakor gostilničarji, pa so uporabljali rovaše zna- j tudi trgovci in obrtniki. Rovaši pa niso pripravni le za beleženje dolgov, ampak še posebno za ponavljajoče se storitve ali dajatve. Pri nabavah v zaporednih enakih obrokih pride rado do sporov, koliko je teh obrokov bilo. Zopet, bo pomagal dvodelni rovaš: ob vsaki doba- VEČJA PROIZVODNJA JEKLA V SLOVENIJI jaki so zasedi: vsak kot. Vse je , Svoboda, pomlad! Čez štiri /e-bilo nastlano z vojaškim mate. (a se t0 z;;/0 v enoten klic na. rialom. j Tave jn človeka. Svoboda je! Vojna! Pomlad je. Tujca ni več. Naš rod rep! venuu, ..K - - . Vsogarava izgovarja to bese- /e ,am, kjer so živeli njegovi človek kazala tistega pomladne- do nekam tajinstveno, prestrase- prarfed/e. Gradi si lepše dni, noga razpoloženja. ki ga prinese no. Nebo /e sicer jasno, a sonce vo živi/enje. Vedra pomlad mu sleherna pomlad Nad vsem /e J nima tiste moči. prinaša nove uspehe, novo. lepše ležala neka mora vse je bilo v Čez noč pa so izginili vojak,, ka- %vIjerije. kor da bi jih pogoltnilo gromo- j Potočan Danijel zansko žrelo. Oprema pa je le- , ___________ j zala križem po poljih, cestah, | travnikih in gozdovih. Ljudje so se spraševali, kaj naj to pomeni. Nihče ni vedel. Ze navsezgodaj zjutraj pa se zasliši bučanje motorjev. Letala lete visoko nad našo zemljo. Po vaseh zavlada strah. Vse pričakuje, da se zgodi nekaj nenavadnega. Ves dan je mini) v pričakovanju, tudi noč. , no° proizvodnjo. V Drugega dne pa se zasliši brne- jc hilo proizvedenih vsega sku nje tankov. Zemlja se čudno - trese, vsa narava drhti. Stroji neprestano topočejo. Tuji ljudje, trdih obrazov zasedejo vas, mesto za mestom. Na obrazih teh ljudi ne najdeš milih potez. Ljudje so trepetali. Tujci so govorili nerazumljiv jezik. Našli pa so se tudi posamezniki, ki so se takoj ogreli zante. Večina pa v; prinese dobavitelj svoj izko-Za drugi del palice z ro- i jek in napravi v oba dela zarezo, nimamo Slovenci izvir- Tako obe stranki zanesljivo šte- vanci pri predlaganju prič za dokaz delovne dobe v nedogled: če prve priče zaposlitve ne potrdijo. predlagajo druge, tretje itd., kar povzroča zavodu ogromno dela. običajno pa ne rodi pozitivnega uspeha. Priče sj prihajajo v nasprotje, izjave ■ prič so tudi v nasprotju z evi- > denco o zavarovanju, z vpisi v j ... delovnih knjižicah itd. Gotovo. ] Slovenske železarne, k; so bile da takjh jzjav prič zavod pri re- : v januarju in februarju zaradi gevanju pokojninskih zahtevkov pomanjkanja električne energije ne more upoštevati. Pri takem prisiljene zmanjšati proizvodnjo načinu dokazovanja delovne do-jekla pod povprečno mesečno foe je dana možnost zavarovan-proizvodnjo v letu 1953, so do-. ecm, da priče naučijo pričeva-segle v letošnjem marcu rekord", nja. ali pa na kak drug način tem mesecu vplivajo na njegovo izjavo. Izvršni odbor je mnenja, da mora paj 25.000 ton vseh vrst jekla, zavarovanec sam skrbeti za to. S to povečano marčno proizvod- da bo izbral in predlagal za njo so železarne precej nadome- ! zaslišanje kot prve priče tiste, ki stile izgube, do katerih je prišlo bodo o njegovih zaposlitvah naj- v zimskih mesecih. ] ve® vedele-. I Iz zgoraj navedenih razlogov Povečala se je tudi proizvod- je izvršni odbor na izredni seji nja surovega železa, ki je v dne 21. aprila 1954 po pooblasti - vod nadalje zasliševal le prvo predlagane priče in na podlagi njihovih izpovedi izvajal postopke. ne bo pa dopuščal k zasliševanju naknadno predlaganih prič, razen v izjemnih primerih po sodišču pod prisego. Izvršni odbor je sprejel tudi sklep, da je treba priče, ki dajejo lažnive izjave, javljati javnemu tožilstvu zaradi izvedbe kazenskega postopka. Izvršni odbor sporoča gornji da gredo zavaro- sklep v vednost s poudarkom, k0 zavoti nadalje izdajal odločbe izključno na podlagi izjave prič. kj so bile najprej zaslišane ni da vseh naknadno predlaganih prič za zaslišanje k zaslišanju ne bo pripustil. Izvršni odbor Okrajni zavod za soc. zav. v Krškem Izvršni odbor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Krškem ugotavlja, da se v pokojninskem postopku in v postopku za izdajo novih delovnih knjižic zavarovanci poslužujejo pretežno dokazovanja delovne dobe s pričami, in sicer tudi za čas, ko obstaja evidenca o socialnem zavarovanju pri Republiškem zavodu za soc. zavarovanje v Ljubljani od leta 1937 dalje. Dalje ugotavlja Izvršni odbor. prvem letošnjem četrtletju presegala po obsegu proizvodnjo lanskega leta v istem razdobju. lu četrtega zasedanja skupščine Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje sprejel sklep, da bo za- PEKARNA BUTKOVIC MAKS v Leskovcu vam nudi vsak dan svež beli in črni kruh in sveže pecivo. Sprejema naročila za izdelavo velikih kosov peciva (kite. srca i. dr.) za poroke in druge slavnostne prireditve. nega izraza. Najbolj pa je v rabi j jcta dobave in s tem pišeta za-izraz »matica«. | dolžnico. Dolgo časa so uporab- Raba rovašev je bila pri nas j ljali take rovaše vozniki, ki pa vsestranska; današnji primeri so so jih v novejših časih zamete še rahli spomini na delo, ko i njali z listki iz blokov. Zanimi-je bil rovaš glavna »beležnica« j vej še kot ti bloki _ pa je drugo našega kmeta in obrtnika. nadomestilo rovašev za zapis Naj starejše poročilo o rovaših zaporednih storitev, ki ga po-izvira iz 16. stoletja. To je bil i znajo še danes v Prlekiji pod nekak glasovalni rovaš pri sodi- j imenom »Špan« 2e ta naziv, ki ščih v Istri. Te rovaše pa so ■ verjetno prihaja iz nemščine in uporabljali nekako do srede 19. pomeni trsko. kaže. da je Špan stoletja tudi Beneški Slovenci, ki prebivajo v goratem predelu severovzhodno od Čedada Kranjski zgodovinopisec I. V. Valvasor pa nam je ohranil spomin na naslednjo vrsto rovašev, na volilne rovaše, ki so bili v njegovi dobi še v rabi v Istri. Kakšni so bili ti istrski rovaši, pa viri ne povedo. Svojevrstna je bila še v novejši dobi uporaba rovaša v vasi Nugla v Istri Tu so imeli vsi prebivalci dolžnost skrbeti zaporedoma za zvonjenje v cerkvi. Kot dokaz o opravljeni dolžnosti je krožila velika palica, na katero je vsakdo zarezal svojo črko. Najbolj znani in na j zanimivejši so oni rovaši, ki imajo pomen zadolžnic. Rovaši-zadolžni-ce omogočajo upniku pregled nad njegovimi dolžniki in njihovimi dolgovi, obenem pa nudijo dolžniku možnost, da kontrolira pravilnost upnikovih zapiskov. Če obe stranki priznavata pristnost rovaša, bo praviloma tvoril zanesljiv dokaz o višini dolga. Vse to se da z rovašem doseči kaj preprosto Ko naslednik nekdanjih rovašev, čeprav se danes od njih po zunanjosti bistveno razlikuje. Špan je namreč okrogla ali četvero-oglata pločevinasta ploščica s premerom 3—4 cm z vtisnjenimi začetnicami gospodarjevega imena ter zaporednimi številka-! mi od 1—100, ali pa še več, ko-| liker jih pač gospodar v enem j letu potrebuje. j V vinogradih spodnje Staj er ! ske ter krškega okraja pa so | : uporabljali rovaš še za drug na-men — za štetje brent, ki jih i pri trgatvi prinesejo nosači v j stiskalnico. Ko brentar prinese brento v stiskalnico, napravi na i j kolu zarezo, po vsaki deseti 1 I brenti pa križec. Zvečer sešte-; jejo po zarezah na palicah, koliko brent grozdja so nabrali, nato Pa vso vsoto napišejo na vrata ali steno ter stalno pri-, merjajo pridelek. s prejšnjimi | leti. Kot posebno vrsto rovašev so uporabljali tudi tako imenovane davčne rovaše. S tem pa poročilo o lesenih listinah še nikakor ni izčrpano. Naj omenim ■ie.n'Pr':. napraV„iLn1 'tar j £ hranUjubljansM pa stilni carju dolg. je gostilničar , obračunsko knUg0 (leseno), ki je vze1 palico ali deščico, zarezal nedavnega v veljavi vanjo dolžnikovo hišno številko, pp. kroparsk;b fužinarjih. France Vodopivec« in dolžno vsoto ter rovaš preklal tako, da je prišla dolžna ►❖4 h»4 čestitkam <& ddavsk&m pazniku -1. maju - se pcidmžuieie ste delci p&