KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 72 (5) INĐUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Marta 1930. PATENTNI SPIS ŠT. 6875 Societe Schneider & Cie., Pariš, Francija. Trenutno udarno užigalo z varovalom proti prezgodnjim funkcijoniranjem. Prijava z dne 15. junija 1929. Velja od 1. oktobra 1929. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 20. julija 1928. (Francija). Pričujoči izum ima za predmet varovalo, ki prepreči funkcijoniranje skrajno obučtlji-vih udarnih užigal tostran neke točke na poti projektila preblizu cevinega ustja. Zaščita ima zlasti namen, da pripreči funkcijoniranje užigala ob cevinem zamašku, ako se je ta pomotoma pustil na mestu. Varovalo dopušča, na znani način, zapiralo, nameščeno na poti med napravo za užiganje užigala in nabojem projektila, katero izgine pod učinkov plinov majhnega naboja smodnika, ki se užge, ko poči strel, potom dodatne udarne uredbe (prebijač in zažigalo). Novo varovalo tega znanega tipa bistveno označa to, da je zapiralo narejeno v obliki zapaha, ki na enem koncu moli ven z raztegjeno glavo, na katero morejo v svr-ho ejekcije imenovanega zapirala delovati direktno ali pa s posredovanjem kladiva plini, ki jih je vnela zažigalna uredba, pri čemer morejo ii plini tako nastati v cevi, ki nima nikakve zveze skozi zažigalni trup z ležiščem trupa zapirala tako, da noben del plinov, izvirajočih od zažigalne uredbe, ne more dospeti do naboja izstrelka. Praktična izvedbena oblika izuma je za primer predočena na priloženi risbi, na kateri je sl. 1 podolžni prerez užigala znanega tipa, opremljenega z novo zaščito. Sl. 2 je vodoraven prerez po črti 2—2 slike 1. Na teh slikah označa b užigalen trup, v katerem je montiran skrajno lahek udarni mehanizem, ki jamči užigalu zelo veliko občutljivost. Ta mehanizem more biti poljubnega znanega tipa in na risbi je pokazana samo kot primer udarna uredba, ki ima v skupnem omotu ctx prebijač a2 in zažigalo a3, pri čemer normalno zagvozda o4 drži omot na užigalnem trupu. Varovalo ima zapiralo, nameščeno na poti med u-darnim mehanizmom in nabojem izstrelka v prečnem ležišču, narejenem v to svrho v imenovalnem užigalnem trupu. V smislu izuma ima to zapiralo c razširnejo glavo c1 in se namesti v odgovarjajočem zaokruženom izrezu zunanje ploskve užigalnega trupa; en del c2 te glave c1 je nameščen tako, da prejme direktno ali s posredovanjem kladiva d, premičnega v ležišču užigalnega trupa, učinek plinov naboja smodnika j, nameščenega v cevi užigalnega trupa, katera cev nima nikake zveze z ležiščem zapiralnega trupa c skozi užigalni trup. V tej cevi, kjer leži naboj j, je nameščen udarni mehanizem poljubne znane konstrukcije, ki ima prebijač e, ki ga drži v oddaljenosti od zažigala / vzmet g. Zrno komprimiranoga črnega smodnika h je vloženo med zažigalo / in naboj j, in doba, v kateri to zrno smodnika pogori, se bo regularala tako, da more na primer doseči ali eventuel-no tudi prekoračiti eno sekundo. Odrastek /l cevi /, kjer leži udarni mehanizem, naboj j in zrno komprimiranega smodnika h, dovoljuje zunanjo izpraznitev plinov, ki jih izpušča omenjena komprimirana snov. Zapiralni zapah c—c1—c2 se Din. 10. drži normalno z zagvozdo m na užigalnem trupu b. V tem zapahu je prirejena podolžna cev c3, v katero sega navpična cev c4. V slučaju nepravočasnega funkcijoniranja udarnega mehanizma morejo plini uhajati na prosto skozi c1 in c3. Kakor vidimo so krogotoki, napravljeni pri prehodu plinov, ki jih izpušča zažigalo o3 udarnega mehanizma, oziroma probojni sistem, popolnoma neodvisni drug od drugega. V mirujočem stanju zavzemajo organi lego, označeno na slikah. Pri izproženju strela stisne prebijač e prebojnega mehanizma vsled vztrajnosti vzmet g in udari zažigalo /, čigar ogenj zažge zrno kompri-miranega smodnika h. Zgorenje tega smodnikovega zrna se dovrši šele črez določeni čas, ko se projektil nahaja v primerni razdalji od cevnega ustja. Sele v tem trenotku se vname naboj j, in plini, izvirajoči iz njegove eksplozije, s tem da učinkujejo na prebijač d, kateri bi mogel biti solidaren z nastavkom c3 zapirala, povzročijo, da se izženejo ti organi d, c, ko se je prebila za-gvozda m. Sele tedaj postane zvezni kanal k prost in se more ogenj zažigala e3 prenesti na naboj izstrelka. Zagvozda za imobilizacijo zapirala bi se mogla v slučaju solidarnosti med kladivom d in razširjem c'—c2 pritvrditi na d. Patentni zahtevi: 1. Varovalo, preprečujoče funkcijoniranje skrajno občutljivih udarnih užigal tostran neke točke iztrelkove poti bizu cevinega ustja, pri čemer ima imenovano varovalo zapiralo, nameščeno na poti plinov med u-darno uredbo in nabojem projektila, določenim, da se izprazni pod učinkom pritiska smodnikovega naboja, zažganega pri izstrelu potom udarnega mehanizma, označeno s tem, da je zapiralo (c), ležeče v prečni cevi užigalnega trupa, opremljeno na svojem koncu, ki je v zvezi z zunanjim prostorom, z razširjenjem (c1—c2), na katero morejo učinkovati direktno ali s posredovanjem kladiva (d) plini, izvirajoči iz udarnega mehanizma, pri čemer sta smodnik za tvorbo teh plinov in udarni mehanizem nameščena v cevi, ki nima nikake zveze skozi užigalni trup s cevjo (h), ki spaja u-darni mehanizem z nabojem projektila. 2. Izvedbena oblika varovala po zahtevu 1, označena s tem, da je trup (c) zapiralnega zapaha deloma prevrtan s podolžnim kanalom (c3), kamor sega navpična cev (c4), pri čemer slednja provoda (c4 in c3) skupaj dopuščata izpraznitev plinov zažigala udarnega mehanizma v slučaju nepravočasnega funkcijoniranja poslednjega. •s' . . : ■ j ■ ■ ■ 1 • ■ v ■ , , : ■■ . .