Inšerati po dogovoru. Desetletnica > Jubilejna Izdaja STROKOVNI LIST PUSTNE NORCE. Siovenjgradec, dne 9. februarja 1932 šaljivec se honorira. Kurentov pozdrav orkestru ob svoji desetletnici. i. Kaj mislite predragi, moji, Desetic pridem zdajle Sem, | Da marsikterp dobro šalo Z oči v oči Vam spet povem. 4. ;; , J|' ■. Kje Lubas, dirigent vaš prvi,. Naslednik Šerbec, kje sta zdaj? Vanič, ' tudi brata Živko, Ze vsi; odšli so v tuji kraj; 2. Desetkrat končno ni toliko, In vendar, koliko gorja, .Veselja smeha in bridkosti, Vsebuje dolga doba ta. č: ''-- | 5. Kaj vse še je spremenilo, Odkar sem prvikrat prišel, PraV mnogo „novih" zdaj je tukaj, . A marsikdo slovo je vzel. Zaman oziram se, kam Sume, So včas' Erženova vam Mica, Kralj, Schechel, Kešpret, Uršič so odšli Vera, Ojka še pomagale In tudi nežnega zdaj spola . Tud' Roggi in Adelca mala Med vami tu več .najti ni; So fejst po škantu žagale. : č<7..;;/ Zato pa Vam, ki ste še zvesti, Pozdrav iskreni moj velja, Da dvajsetič vaš videl zbrane, Želim jaz vsem jž. dna srca! ' ~ _________ Zgodovinske črtice o slovenj graškem salonskem orkestru. Ob 10.000 letnici orkestra sestavil Dr. C—š, profesor zgodovine na slovenjgraški univerzi. V sredi med ekvatorjem in severnim tečajem, vendar že bliže tečaju, tam, kjer se-stekata veletoka Mislinja in Su-hadolnica, leži mesto Slovenjgradec, obrnjeno na vse štiri strani «veta. Prebivalci se imenujejo Slovenjgradčani in Slovenjgrad-čanke. Med seboj se pa tudi radi zovejo babe, dedci, tore, terci i. t. d. Najbrž so to potomci starih Keltov, ker kažejo med drugim še razni starinski jezikovni izrazi kot: gorsa, gorta ,dolta, štaky trep, itd;, besede, ki so nedvomno keltskega izvora’ Pred par leti je neki brezposelni profesor razkazoval aia „Gradu** ter je tudi res odkopal nekaj kosti, ki jih je proglasil za ostanke starih Keltov. Zanimivo je bilo zlasti eno okostje, poleg katerega je ležala velika lončena trobenta. Iz znamke na njej je razvidno, da je delo keltskega -umetnika in. lončarja LO-BE-ja, katerega nasledniki še sedaj izvršujejo lončarsko obrt v Slovenjgradcu. Nagrobni klinopis ki ga je izvršil , znainj. Slovenjgraški zgodovinar in leksikonograf SA-BUL, kapelnik znanega orkestra na pihala in godala, ki e godel na vseh keltskih ohcetih po Mislinjski dolini. Tako so prišli na sled prvim poČetkom Slovenjgraškega ^salonskega orkestra. V te lepe kraje so prišli kmalu Rimljani in ljudstvo se je začelo mešati. Keltske tore se namreč niso dolgo mogle ustavljati postavnim in' zastavnim rimskim trepom, zlasti ker so bili , ti v uniformi. Po celi dolini so se vršile v pred-pustu in popustu ohceti, tako, da „splošno znani in priljubljeni orkester sploh ni prišel do oddiha. Napis na iharmor-mati plošči, katero so odkrili v svetišču Mithre pod Gradom, nam pove, da je takrat vodil orkester neki SERBEČIUS, direkten potomec rimske volkulje. Omenja pa. ta napis še dva .stebra tedanjega orkestra. Bila sta to neki CARNIOLUS -po imenu sodeč Kranjc - organist Mithrove cerkve pod „Gradom in pa neki GABRONIUS, gotovo čistokrven Rimljan, ki je baje sviral na deset inštrumentov naenkrat. Kaj- je bil ■ Gabronius po poklicu, Se neve; na njegovem nagrobnenv-spo-meniku je izklesan velik, šrauf.. Nekateri sodijo iz tega, da je. -bil davkar - lahko mogoče. Iz tistih časov so menda tudi instrumenti, ki so jih zgodovinarji odkrili na podstrešju občinske hiše in ki tvorijo -del inventarja tuk. salonskega orkestra. Zanimiv je zlasti, boben, ki je umetniku Gabronius-u služil najbrž, vsaj po njegovi ■-velikosti sodeč, tudi za ležišče. Čas beži! Vse se izpreminja, a orkester se vedno „pomlajen ve§ nov dviga in vrši svojo kulturno-zaoavno nalogo po dolini Mislinjski, hribih Razborških, Pohorju in Urški. Zlata lira in epitaf: na grobu GRMOVIUS-a pričata, da je bil to mož izrednih sposobnosti, kije z jako roko obvladal največji in najtežji instrumenti celega tedanjega orkestra. Njegovi „sotrudniki** so- bili deloma keltskega, kot LE-HES in PKET-KES, deloma pa rimskega rodu, kot URSIUS in REX. Uveljavljati pa se je začel v teh časih v orkestru tudi slovanski element ^- saj omenja nek napis „FRATRES SIVICI,“ kot dva velika umetnika, Menda se prav nič n,e motim ako sklepamo, da so ti ,, fratres Sivici“ pravi slovenski „bratje Zivkoti, Zopet so pretekla stoletja.' Slovenjgradec je rastel in se širil. Mladine je bilo vedno večjlmjti od devištva tudi takratne Slovenjgradčanke niso ..hotele umirati, zabava se je vršila'za zabavo in tako je samoobsebi umevno, da Slovenjgradčani niso mogli biti brez. orkestra, Zgodovinski viri nam pričajo, da je v tem času nastopil kot kapelnik in dirigent neki TAV-ROH. — Ime kaže Še vedno na potomca keltov. Ta je svoj orkester tako zmuštral, - da je žel že svetovno slavo in; ni bilo blizu in daleč niti ene prireditve, kjer bi orkester ne bil sodeloval. Tako so morali tedanji muzikanti precej zaslužiti,^čeprav je bila godba njih postranski posel. Iz raznih zapiskov in napisov je namreč razvidno, da sta bila SERNESIUS in ST. ]URIUS - iz njegovega imena sklepamo, da je bil že kristjan .- predvsem lovca, ki sta preskrbovala tedanje Slovenjgradčane z mesom divjačine. Tudi trgovina z zajčjimi kožami je bila precej dobičkanosna. Te sta barvala in “trgovci 'so jih potem prodajali Slovenjgradčankam kot Csinchila, Sealskin,'Skunks, Oposum, Bizam, Hermelin itd. V tem času se je začel uveljavljati v orkestru tudi nežni spol. Bili pa so to le' sporadični pojavi. Kaj je bil vzrok, da ženske niso mogle vzdržati v orkestru, se ne da dognati. Nastopile so sem in tja device z. liro in harfo, pa so kmalu žopet izginilep.sipovršja. Zapiski in spomeniki omenjajo Mico, Pelko, Ajko in Giro. Najdalje je menda sodelovala neka Vera. Po imenih sodeč so bile vse slovanskega oz. slovenskega pokolenja. Za časa preseljevanja narodov je orkester le životaril, Zapiski nam povedo,, da.,sp. ge vaje vršile precej neredno, bile so za orkester nekake velike počitnice. K novi slavi je pa vstal orkester koncem 11. stoletja, ko je postal posestnik Slovenjgradca; grof Werigand in pozneje grof Berthold, ki je sezidal , cerkev sv. Elizabete. Pri posvetitvi cerkv.e je skupaj ztedajnim Slovenjgraškim pevskim zborom priredil okestralno mašo. Bil je baje takrat takšen mraz da so; orkestrašema VANIUS-u in GRASSELUS-u zmrznili pri igranju prsti na rokah in nogah. Zelo važno je bilo za Slovenjgradčane 13 stoletje. Takrat je namreč Slovenjgradec postal mesto in Slovenjgradčani meščani. Ker še niso hoteli več bratiti in .mešati z okoličani so zgradili okoli mesta visoko in trdno'mestno ozidje. Ko je bilo ozidje gotovo, so priredili veliko, ljudsko veselico pod kozolcem dvornega lovca grofa Ulrika III. meščana Dr Uškovič-a, ki se je pa žalostno končala. Proti ■ jutru je namreč istopil veletok Suhadolnica. Vse je pobegnilo, le orkester je junaško vstrajal ter igral klub obdajajočim ga valovom toliko časa, dokler ni besneči "element izštrgal muzikantom instumentov iz rok. Ponesrečila sta se takrat magistra lepih 'umetnosti in vzgojitelja otrok' Ulrika III. IGLARIUS in VELIACUS.oba izvrstna člana orkestra. Jako je podpiral orkester naslednji posestnik Slovenjgrad-ča, češki kralj Otokar II. Kar je sebeda za Ceha razumljivo. V priznanje njegovih zaslug ga je orkester tudi imenoval za svojega častnega člana. Njegov poročevalec za Slovenjgradec in oVenem urednik „Slovenjgraških novic iz celega sveta je bil magister MROVELLUS; ki se je ob svojem prostem času posvečal glasbi, ter sem in tja tudi sodeloval pri orkestru. Veseli časi so nastopili za orkestraše, ki so začetkom 14. stoletja začeli v Slovenjgradcu kovati denar. Veselic in zabav ni bilo ne konca ne kraja in orkestraši - so kmalo tako obogateli, da so se že bavili z resno mislijo kako bi si nabavili lasten harmonij. Vendar pa. ta zlata doba ni dolgo trajala. Kovanje denarja so, že po, par letih ustavili jn up po lastnem harmoniju je orkestru splaval po vodi. Le en tehten, trenutek ima zabeležiti orkester v teh časih. Ko je prišel v mesto 1. 1441. vojvoda Albreht VI. mu je napravil orkester podoknico. Po igranju je vojvoda poklical k sebi tedanjega prvega vijolinista in poštarja Shumeta in mu blagovil milostno sporočiti, da ima vsak orkestraš za slučaj popolne onemoglosti pravico na brezplačno mesto v ravnokar ustanovljeni mestni ubožnici, . Še hujši časi so nastopili kmalu po tem visokem obisku. Kar trikrat po vrsti so namreč prišli v Slovenjgradec Turki. Slovenjgradčani jih-sicer' niso bili prav nič veseli ter so jim mestna vrata pred nosom zaprli. Toda ljubeznivi gostje so vrata ulomili ter potem mesto zažgali. Ker pa je radi tega požara nastopila stanovanjska kriza,, so Turki meščane povabili seboj v Turčijo, kjer je bilo dovolj praznih stanovanj. Tudi orkester se je moral odzvati prijaznemu vabilu in iti v Istambul. Zlasti se je na sultanovem dvoru odlikoval orkestraš, ki je dobil naslov Šejk Cimper. Ustanovil je namreč, iz samih j evnuhov posebno haremsko godbo. Drugi orkestraši so pa organizirali turški regiment muzike ter postali vsi kapelniki jani-kčarskih godb. Toda Slovenjgradec ni smel'ostati brez orkestra. Potomci 'in sorodniki orkeštrašev, ki so Se pravočasno poskrili po Proglu in Gmajni, So zopet ustanovili nov orkester, ki je že 1. 1514. ko je prišel v mesto cesar Maksimilijan I. igral njemu na čast tako ginljive komade, da Je Maksimilijan, ves vhičen naročil svojemu pisarju, da izstavi orkestru pergament, v katerem se naj bere, da ima orkester za vse večne čase pravico igrati pri vseh narodnih in drugih predstavah popolnoma brez plačno. Milostno se mu dovoli, da sme sam plačati vse takse in pristojbine. Ta dragoceni dokument je shranjen v društvenem arhivu. Ko so li 1810. prišli v mesto Fancozi, je seveda zopet nastopil orkester. A zgodila se je mala pomota. Tedanji kapelnik je, namreč razdelil napačne note in mesto...marzeljeze so orkestraši udarili „Bog ohrani To pa Francozom ni bilo po volji ter so cel orkester postavili pred preki sod. Zagovarjal je orkester njegov član Dr Schreinerius, zastopnik in zagovornik ljudstva pred krvavo rihto,. kateremu se je posrečilo sebe in večino orkestra izrezati. Kapelnika in Še enega orkest-raša so pa vendarle obsodili na smrt. Kapelnik jim je sicer ušel, žrtvoval pa je svoje-življenje za umetnost ubog orkestraš. Takoj naslednje leto 1811. je zadela mesto in orkester zopet velika nesreča. Pri požaru, ki je uničil velik del Slovenjgradca Sta se ponesrečila tudi dva odlična orkestraša in sicer generalni komandant vSega gasilstva Slovenjgradca in in okolice gospod Polde in njegov adjutant gospod Ciril, ki sta s toliko vnemo zapovedovala gasilcem, da je komandant za tri mesece zgubil svoj krasni bas, a adjutant dobil otečen jezik in ni pol leta mogel igrati'na svoja dva klarineta. Od tega časa do danes ni zaznamovati v orkestrovem .življenju nikakih posebnih dogodkov. Prevrat je sicer prinesel slovenske note, pa so se jih orkestraši hitro naučili citati.— Nekoliko težav jim delajo cirilske pa tudi te bodo kmalu obvladali. To bi bila na kratko zgodovina Slovenjgraškega salonskega orkestra. Dolgo dobo obsega, častna je in slavna. Vidimo;Wda imajo naši orkestraši prednike daleč, daleč v predzgodovinski dobi, vidimo tudi, da se niso nikdar ustavljali toktr časa .ter korakali vedno pot napredka, kulture in civilizacije. Saj se niso pobunili niti v^ zadnjem času, ko sta njih najmlajša tovariša Pupek in Černe prinesla k orkestru razne zamorske, indijanske culukafrske in druge instrumente. Orkestraši namažejo loke, si popravijo brke, cvikerje in očala stisnejo instrumente in zobe, zapičijo oči v note in slede novi,, nenapisani devizi: „Molči in špilaj! Zato pa Slovenjgraškemu orkestu, stebru in opori vseh. narodnih prireditev v Slovenjgradcu: Vivat, floreat, crescat! DELOVANJE SLOVENJGRAŠKEGA SALON. ORKESTRA. jih priredila narodna društva' v Slovenjgradcu. Nastopil je torej orkester v tej dobi '118 krat.. Kaj je v Slovenjgradcu vse nobel? 1. ) Prihajati k prireditvam kolikor mogoče pozno. Jako no- bel je to zlasti pri koncertih in igrah, ker mora radi enega vstati cela vrsta ter ga tako počastiti. 2. ) Med igro ali koncertnim komadom govoriti s svojim so- sedom ali sosedinjo ter kritizirati in obirati ali igralce ali pa znance in znanke. Zelo lepo in elegantno je, Če se zabavaš kar čez tri vrste. 3. ) Med igro ali koncertnim komadom glasno govoriti pri bifeju ali pa iti iz dvorane ter pri tem glasno in z treskom zaloputniti vrata 4. ) Na cesti ne odzdravljati ali pozdravljati. Dovolj je, če se obrne hrbet. V izrednih slučajih se samo milostno pokima ali vzdigne kazalec proti klobuku. 5. ) V posete ne hoditi skozi vrata, ker je-to filistersko. Boljše je skakati skozi okno. 16.) Ne vračati izposojenih knjig. Najbolj fino -je izposojeno knjigo. sploh utajiti. Smučarska amaconka Komaj s solncem dan zasije, v dresu pije kavo že, pa poljubi svoje „škije, cigareto si prižge, Tja na cesto, pa po mestu, kjer zijal je. cel špalir. Komaj žlico odloži, že vrh Uglarja stoji. Tam se vozi kot, Elija „ilir’jahske” pike zbija. V dresu spava v sanjah plava na smučeh na vrh Triglava - - -Ali veste, kdo je to? Pasja komisija. Naš gospod župnik zaželel si psa, Tac ga, kakor Šentjurc ga ima. Nekje na Koroškem živel je nek kuži, In Sernec, ki vsakemu prav rad posluži, Stopil je k župniku - nekega dne ; Imamo ga, častiti, imamo ga že!‘ Krasen je psiček, dakeljček pravi, Prelepo se sveti mu zadek rujavi. ^Seveda je moškega. spola, seveda, Lovec to ve, če ga samo pogleda. Kar hajdmo po njega, da ne zam dirno, Prilike krasne nikar ne spustimo! “ Stopili so k Rojniku trije -možje, In'avto kot vrabec po cesti že .gre. Ob severni meji tam bajta stoji, V njenem okrilju pa dakelček spi. Gbbček je rjav, a dolga so ušesa In glavico črno v sanjah potresa. Tu-tu se zasliši avtov že glas, Štirje gospodje so prišli v vas. „Radi bi psička, dakeljčka vzeli, Brž nam povejte, kaj zanj bi hoteli!“ V avto jim dekle psička prinese. Veselja se župniku srce že trese., ŠentjurC ga iz roke deklici vzame Od vseh plati ogledavati ga jame Kaj vam jaz rečem-gospoda, :r-esnica;^ Je ta, -da to-le ni pesK ampak le psica.“' „Jaz se ne motim, za norca nas maš, Ogorčeno pravi jim Eduard naš. A žalostno končno ‘je vendar priznal, Da pasjega spola takrat ni spožnar.-^'" Brez psjčka so tužno domov se vrnili, V Komauerjevem vino so žalost vtopili; 1. "Po cesti iz Celja avto drvi, Kuhar v njem pujske v Slovenjgradec seli. 2. Tam. za Doličem luknja je huda, avtov, vozov in prašičev poguba. 1. Mož učen’ je k nam prišel, Si pri Gollu sobo vzel. -Tam bodočnost je povedal,, Kovače tri fa trud zahteval, 2. Ela vedeti je htela, jj[j ojsaiu olajid Ja>J] 2.) Kako v Slovenjgradcu najlažje veš, kedaj je nedelja? (•a^epnui aApupjiEAg sepa(5od 33) 3.) Zakaj ima naš nadpoštar cilinder? (•iqezod eiuop i[E>ji|ud qiu}souAE[s o e5 eq) Dober odgovor. Neznan uzmovič je obiskal Tretjakovo hiš9,.in se tam založil z raznimi potrebščinami. Ko ga Tretjak zaloti se prične dirka proti Šulerju, Tretjak vpije za tatom: Stoj! Počakaj!“ Tat pa se obrne in reče Tretjaku: , Pa Vi stojte in počakajte, ko Vas vendar nihče ne preganja! Nesreče in nezgode Junija je divjala huda nevihta, Strela si je mislila poiskati za žrtev tajnika Krajnca, ki pa-je takrat slučajno bil v občinski pisarni in ne na koru. Iz jeze je le nekoliko osmodila orgle, razbila zidovje in potem pri oknu skočila iz cerkve. Druge nesreče ni bilo! Goveja veselica (Po melodiji „Ko so fantje . . .) 1. Ko so biki na naš sejm prišli, , Prav lepo so bli okranclani, Ker tam za vodo, Godejo lepo . In po muziki plešejo. 2. ; To so res. prav fajn naštimali Da so se tud’ kravic spomnili, Zdaj v poskok noge, Tango gode se Hej v Slovenjgrac luštno je! 3. „Mis Slovenjgrac“ tudi ¡zbrali so, Lepo tolsto, belo kravico, Krancl dob’la je, Gori med roge, Če ni suh, ga ima šev;; 4. ' Tudi bike so premirali, Kb so fajn jih poštudirali, ■$ Potlej miizka je, jim zagodla še, • Hej, v Slovenjgrac luštno je! 5. : Aranžerji so vsi k Gollu šli, So premirngo fejst zalivali, Vince pili so, Glih kakor vodo, Da b’le vedno tak luštno blo! Razno. Novi veterinar. V cerkev stopi Gol lova kravarica. Glas iz zadnjih klopij, da se vse obrne: No, Ti, ali je krava že povrgla?“ Hude posledice. Radi raznih nesrečnih zaljubljencev, katerim so morali hladiti, vroča srca z ledom, jev pretečenem poletju Gollu zmanjkalo ledu. Za nujne in „exprès" zadeve, katere je prej opravljal Kešpret, je dobilo sresko načelništvo slugo na kolesu. Ko kriza poneha, dobi baje tudi avto. Tvrdka „Bata" nas prosi, da objavimo, da se v njeni trgovini ne prodaja bata, kakor trdijo hudomušneži, temveč pravi, pristni čevlji. Koruza je v zadnjem času v ceni jako padla, ker so se morali vsled ukaza pristojne oblasti vsi koruznik: raziti. Sankanje v paternoštru je prepovedano, ker se je dogodilo pri tem športu preveč nesreč. Neka dama si je odbila nos, znan gospod si je zlomil nogo in dva sta se celo poročila. Prepoved pozdravljamo. Večerničarjem v Sokolskem domu se je v zadnem času pridružil tudi Pik. Dobrobošel! Predsednik: Rojnik, I. r. Oglasi, objave, razpisi itd. Objava. Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Rahtelu podružnico, ki je bogato založena z najrazličnejšim blagom,. Za obilen obisk *se priporača tvrdka Klobasa & Smblčnik podružnica Rahtel. Objava. Cenjenem odjemalcem sporočam, da sem otvoril trgovino s specijalnimi vini ter finim žganjem v podstrešju. Pri večjem konzumu znateri popust. F. Cajnko, veletrgovina z vinom itd. * L.V' ", , Objava ~ Radi nepredvidenih zaprek ne moremo otvoriti že projektirane trgovine z manufakturnim in konfekcijskim blagom v Pamečah, zato prosimo, cenjeno občinstvo,, da krije svoje potrebe še nadalje v naši glavni trgovini v Slovenjgradcu. Opozarjamo tudi, da je vhod v trgovino le pri prednjih vratih, ker so stranska radi pogostih privatnih obiskov zaprta. Vinko Puncer & družabniki. . Oglas. Na prodaj je dobro ohranjen radio in sicer proti odplačilu v drvah ali oglju. Ponudbe na Tišlar & Cajnko. Ze več mesecev se pogrela neki gotovi A. Hofer, ki je izginil neznano kam. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, naj. to sporoči uredništvu. Stroške povrnemo. Ponudba. Prvovrsten moški pevski kvartet za razne slavnostne prireditve vedno na ražpolago. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod „Sunkopo , poštno ležeče Slovenjgradec. Ponudba. Imam v zalogi več desettisoč prima v korenina cepljenih vrtnic po izredno nizki ceni Din 10 Interesenti naj se, obrnejo po informacije na naše stalne odjemalce gg. Sentjutca-, Čižeka, Železnikarja, Rojnika, Gorečana itd. Tvrdka Falotovič St Co. Razpis.' V; Ker namerava tuk. lovsko društvo prirediti v kratkem lovski ples, razpisuje, mesto protektorice. Ponudbe od 2000’ -dalje na odbor lovskega društva. Kontumac. Ker je ropotanje našega salonskega orkestra postalo živcem nekaterih naših someščanov in someščank nevarno, ; razglašam nad salonskim orkestrom kontumac in sicer za čas od ■ Pepelnice do prve nedelje v postu. Sanitetni šef. Celjane, ki pridejo v Slovenjgradec lumpat, opozarjam, da velja tudi zanje Slovenjgraška policijska ura. Protekcija tuk. direktorjev jih drugič ne bo obvarovala zaslužene kazni.’ Dr. Kapun, šef policije. Pozor! - Pozor! Veleprodaja poljubov! Na drobno in debelo! Komad po Din 20-, pri večjem odjemu primeren rabat. Natančnejše informacije dajamo v kavarni Goli. Kovač & Co. družba z n. z.* Javna zahvala. Javno zahvalo in pohvalo izrekamo g. Žanu Debelaku,* kulukarskemu nadzorniku v SlovenjgVadcu za njegovo vzorno in vestrio izvrševanje trudapohte in naporne službe o priliki kuluka. V veliki meri je njegova zasluga, da ima Slovenjgradec tako lepe ceste. ■„ ; Serjenik, 1. r. gen. cestni nadzornik. Ženitna ponudba. Gospodična iz fine rodbine - rodovnik na razpolago —i dobro vzgojena, lepih manir s precejšnim premoženjem išče primernega ženina. Sem frajlica fina in iščem ženina, Okrogla in lepa ter skoraj brez repa, B’se rada možila. možička dobila, Devištva sem sita, me gospa preveč pita. ■ Zatorej fantiči, in drugi možički, Le kmen’ prihitite, fejst ženko dobite! Ponudbe na uredništvo „Kurenta” pod „Lida” j Oblastveno koncesijonirano stavbeno podjetje mestni stavbenik CELJE - SLOVENJGRADEC Podjetje za vsake vrste zgradb, železobetonske konstrukcije, vodne naprave/jezove', mostove i. t. d. Edina tvrdka na mestu za industrijske stavbe, plinske generatorje, peči za visoke temperature, parne kotle in tovar» niške dimnike. Pisarna za notranjo in zunanjo arhitekturo. Načrti - proračuni - pojasnila. Restavracija NA KOLODVORU V SLOVENJGRADCU se najvljudneje priporoča LESNA TRGOVINA - PARNA ŽAGA MARČIČ FR. Karol Rojnik SLOVENJGRADEC najcenejši nakup pisarniških in šoi-skih potrebščin, galanterije, igrač, stekla, porcelana. Bogata zaioga raznovrstnih čevljev, modnega in manufakturnega blaga. Konkurenčne cene! Solidna' postrežba! «¡g» m liAMO KOSMATE jaz ljubim može, S KRATKIMI LASI GOSPICE, ŽENE, FANTOV RADUJEM se, kakor dekličev VSAKI PLAČA LE NEKAJ BELIČEV. VYBORNIVEKOSLAV brivski salon . SLOVENJGRADEC Bat’a veleprodaja čevljev PRIPOROČA SE TRGOVINA S ŠPECERIJO, MANU» FAKTURO, GALANTERIJO; ŽELEZ-NINO, .ČEVLJI. ITD. Solidna postrežba! Točna postrežba! »mn KREDITNI BDHKil Del, glavnica in rezerve Din 60,000.000 - CENTRALA: LJUBLJANA -PODRUŽ. SLOVENJGRADEC - Prodaja srečk razr. loterij. Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih? zadevah. Telefon- št. 4. Brzojavni , naslov: Banka Slo= venjgradec. Rac. pošt. hran. Ljubljana 12.646 ;-I—— v_ /ovarna opozarja cenjene gospode, da zamenjuje vse od golaža po* nesnažene kravate vsak dan v času od 24. |g 25. ure. IVAN MIKOLIČ TOVARNA MERIL SLOVENJGRADEC m Preje last Lavrenčič 'SD Co. Potniki in domačini potrudite se v moj hotel, po zimi in vročini Vas lepo bom sprejel. postelje, hrano, alkohol ima le prvovrstno T Pniourslna hauarn; |j[||| Dokazano je, da kupite pri tvrdki IVANROJNIK --SLOVENJGRADEC '' .. najcenejše in najbolje: raznovrstno manufak®» turno blago, potrebščine za krojače in šivilj e,| galanterijo in pletenine i. t. d. Nadalje raznosi vrstno železnino, špecerijsko in kolonij alno bla — Izdajatelj: Salonski orkester. Za izdajatelja iti uredništvo /odgovoren: Karel Gabron. Vsi v Slovenjgradcu.