NO. 218
Ameriška Domovina
i -
/%- /1/1- E 1 ru— HOME'
AMERICAN IN SPIRIT I^REIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
tz
STEV. LX — VOL. LX
Desničarji prekinili govor gen. De Ganila
Predsednik Francoske republike je končal svoj obisk na Korziki in v južni Franciji z govorom v Marseille-su.
MARSEILLES, Fr. — Predsednik De Gaulle je imel tu govor na prostem. Poslušalo ga je preko 10,000 ljudi, ko je nenadno skupina nekaj sto študentov začela kričati “Algerie Francai-se!” (Alžirija je irancoska!) in prevpila glas De Gaulla. Policija je prodrla skozi množico do razgrajačev in ji'h razgnala, nakar je De Gaulle svoj govor nadaljeval z očitno jeznim glasom.
Francoski predsednik republike je poudarjal, da je potrebna rešitev alžirskega vprašanja, da je Francija pripravljena za razgovore, ki naj prinesejo prizna-nje neodvisne Alžirije. Ta bo sodelovala s Francijo, ki bo varovala njene koristi.
Razgovori napredujejo
PARIZ, Fd. — Vesti iz uradnih virov trdijo, da tajni razgovori med predstavniki alžirskih upornikov in francosko vlado napredujejo, čeprav obe strani o njih molčita. Isti viri trdijo, da ie popolna tajnost nujna za us-Puh samih razgovorov.
Izgleda, da so glavne težave premagane in De Gaulle sam je pred nedavnim izjavil na Korziki, da je konec alžirskega spora “na vidiku.”
Kennedy ima obsežne načrte za potovanje po razmt§ krajih ddefe
CLEVELAND, O. — Vidi se, se bližamo novemu letu in z°petnemu kongresnemu zase-^anju. Predsedniku se namreč ^ndi, da bi porabil še teh par tednov, kar jih ima svobodnih, ^a politična potovanja po deže-vl; Cpraviti jih mora še pred Bo-Zleem, pozneje ne bi več vteg-kajti začetkom januarja bo trnel že Kongres na vratu. Prihodnji četrtek bo šel v eattle, Wash., da pomaga pra-^n°vati 100-letnico univerze ashington. Naslednji dan bo v noenixu, Arizona, kjer se bo beležil političnega jubileja se-^atorja Haydena, ki sedi že 50 t v Kongresu. V par dnevih po 1 slavnosti si hoče ogledati po-jn°rske vaje vojne mornarice v ^ižini San Diega, Calif., nakar ° t8. novembra na demokratski kr'reditvi v Los Angelesu. Od ^jn se vrne domov, da se sesta-z Adenauerjem.
bo dolgo pri miru: 2. de-^ernbra gre v Philadelphijo na eko športno prireditev, 6. de-^Uibra bo govoril v New Yorku zborovanju industrijcev, dan °žneje pa v Miami Beach zbra-ltn vodnikom AFL-CIO. No, vr kudu pa že prazniki pred
Mars bo najbližje Zemlji
^»tetami.
AyoWERS
Vremenski
prerok
pravi:
.^činoma oblačno in milo.
Na]višja tempe'
Novi grobovi
Lucia Grabelsek
V	četrtek zvečer je umrla naša dolgoletna naročnica Mrs. Lucia Grabelsek, North River Rd.
West, Geneva, Ohio. Pokojnica je bila rojena 13. decembra 1877 v Sloveniji. Bila je članica SN-PJ. Soprog Gregor ji je umrl že leta 1929. Blaga pokojnica zapušča sina George-a v Genevi,
Ohio, štiri hčerke,. Mrs. Frank Koblek v Genevi, Mrs. Miller v Painesville, Mlrs. William Gibson v Mentor on the Lake in Mrs. Josephine Pekarski v Mentorju, Ohio, deset vnukov in vnukinj ter dva pravnuka. Pogreb bo danes dopoldne ob enajstih iz Websterjevega pogrebnega zavoda v cerkev Marijinega Vnebovzetja ter nato na pokopališče v Genevi.
Hen Cliew Lee
V	petek je umrl v Cleveland Clinic 51 let stari Hen Chew Lee, rojen v Kantonu na Kitajskem. Nad 20 let je pokojni vodil pralnico na 6221 St. Clair Ave. Zapustil je ženo Kam in sina Rudya. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 3t. jutri popoldne ob eni na West Park pokopališče.
Rudolf Polž
V	petek popoldne je umrl v Suburban Community bolnišnici po kratki bolezni 54 let stari Rudolf Polž s 5205 Stanley Ave.,
Maple Heights, zaposlen pri Grabler Manufacturing. Pokojni je bil član Društva Dom št. 25 SDZ. Zapustil je ženo Stepha-nio,* roj Avsec, sinova Rudolfa in Roberta, očeta Johna in bra-,a
3olob,;je umrla pred nekaj leti. ^mAos'etao" pa'Jp'ra'ia^e'laj-Pokojnik je bil rojen v Leskov-
Ike in Truman sla se po 9 lelih pobotala
Bivši preds'ednik Eisenhower je obiskal Trumanovo knjižnico v Independence.
INDEPENDENCE, Mo,—Bivši demokratski predsednik ZDA Truman in njegov republikanski naslednik Eisenhower sta si bila gorka od volivne borbe jeseni 1952. Od kar je Truman januarja 1953 po vmestitvi Eisen-howerja kot predsednika ZDA zapustil Belo hišo, se drug drugega nista obiskala. Srečala sta se in si segla v roke med tem časom le na pogrebu gen. G. Marshalla in bivšega vrhovnega sodnika F. Vinsona.
Pretekli petek se je Eisenhower oglasil v Independence in obiskal Trumanovo knjižnico, kjer ga je Truman osebno sprejel, pozdravil in vodil po njenih prostorih. Bivša predsednika sta se toplo pozdravila in si odšla skupno ogledovat prostore in predmete. Kasneje sta se četrt ure razgovarjala sama zase.
------O-----
Libanon skuša pomiriti razburjeno Sirijo
BEIRUT, Lib. — Libanonski vladi so zelo neprijetne protestne note sirske vlade, ki obravnavajo zadevo egiptovskih ra-dio-oddajnih postaj na libanonskem ozemlju, ki so vse naperjene proti sedanjemu sirskemu režimu. Sporočila je v Damask, da bo poslala tja posebnega de-
! Državno tajništvo bo odpustilo 500 uradnikov
WASHINGTON. D. C.—Kongres je zmanjšal proračun državnega tajništva za redno poslovanje za 10 milijonov dolarjev. Tako se je moralo to odločiti in zmanjšati temu primerno stroške. Odločilo se je, da odpusti 500 od 7,200 uslužbencev.
Odpovedano jim bo delno 15. novembra, delno pa 1. decembra. Podtajnik za uslužbenstvo je izjavil, da bodo skušali odpuščenemu osobju dobiti zaposlitev v drugih oddelkih zvezne vlade, v kolikor boj le mogoče.
Nehru predložil lelo miru v hladni vojni!
AMERIKA PRIPRAVLJENA!
Obrambni tajnik McNamara je izjavil, da razpolagajo Združene z oboroženimi silami in sredstvi, potrebnimi za obrambo njihovih koristi “na vseh ravneh.” - Predsednik je poudaril pripravljenost za borbo v obrambo dežele.
A FLANTA, Ga. — Na obedu v čast sen. R. Russella in kong. C. Vinsona, načelnikov kongresnih odborov za oborožene sile, je obrambni tajnik razlagal moč Združenih držav. Zatrjeval je, da razpolagajo s silami, ki so sposobne braniti njihove koristi na “vseh ravneh,” to se pravi: v navadni ali atomski vojni. Poudaril je, da dajejo Združene države prednost urejanju mednarodnih sporov mirnim potom, da pa ne marajo biti poražene, če jih nasilno kršenje njihovih pravic prisili k boju.
Obrambni tajniK je takole na- j =:::=:-.-. --
vajal oboroženo moč Združenih se odrečemo svojim odgovorno-držav:	istim.” Nasprotnike Združenih
"Jedro naše sile je naša atom-j držav je opozoril, “naj ne za-
ska udarna moč. Bombnikov, ki lahko lete preko oceanov imamo blizu 1,700, vključno 630
Predsednik indijske vlade je predložil v Združenih narodih, naj bi ti proglasili ^ in	iNa raz'
leto premirja v hladni vojni.
NEV/ YORK, N. Y. — J. Nehru je po svojih razgovorih s predsednikom Kcnnedyem odpotoval v New York in v petek popoldne govoril pred glavno skupščino Združenih narodov. Ta ga je navdušeno pozdravila.
V svojem govoru je indijski državnik pozival odgovorne vodnike sveta, naj se trudijo, da bo svetu prihranjena atomska vojna in njene strahote. Predložil je znova prekinitev preskušanja
polago nam je 80 Polaris raket v atomskih podmornicah pod gladino oceanov in nekaj ducatov medcelinskih raket Atlas v Združenih državah.”
McNamara je nato dejal, da razpolagamo s pomorsko silo, kot jo svet v mirni dobi še ni videl. Aktivno vojno mornarico smo pomnožili z okoli 70 ladjami na skupno okoli 900 ladij vseh vrst. S krova ene same letalonosilke virste Fcirrestal se lahko dvigne v napad 55 letal, oboroženih z megatonskimi bombami. Šest letalonosilk te
atomskega orožja, ‘če treba z vrste je v službi na raznih oce-mednarodnim nactžb r s t v o m." 3^
— - — —	legata, ti bo razčisti, vse	K	f ’
Johna. Mati Josephine, roj. d ,	, si • Lib mis jenju zlo. Lkupscim je pied zadnjih mesecih okrepili tako
nh	1 P1 earnete med Lilijo in Libano lozil, naj bi Združeni narodi pro- tomskn kot nhUninn
cu pri Krškem in je prišel v A-meriko pred 36 leti. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda jutri ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Venceslava na Libby Rd. na Maple Heights ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Novost za avtomobiliste
Neki ameriški optik je izdelal naočnike, ki preprečujejo šoferju, da ibi zaispal za krmilom.
Če so oči zaprte divje kot tri se. bunde, se sproži elektronski apa. ralt, povezan z alarmnim zvoncem.
nih radio-oddajnih postaj, vdiranja Naserjevih agentov z libanonskega ozemlja in tihotapljenja egiptovskega orožja preko Beiruta v Sirijo.
Povod za libanonsko vnemo je posebne vrste. V Egiptu živi o-koli 70,000 Arabcev iz Libanona, med njimi je dosti bogatašev. Vsem tem je sedaj Naser pobral premoženje. Libanon sicer protestira, toda protesti pri Naserju ne zaležejo dosti. Libanonski vladi ni torej prav nič po volji, da skuša Naser preko Libanona nagajati sedanji sirski vladi.
naj bi Združeni narodi proglasili eno leto premirja v hladni vojni in to leto porabili za sodelovanje med narodi na vseh poljih.
Ameriški zastopnik Stevenson, ki je govor Nehruja pozorno poslušal, je kasneje dejal, da je predlog dober, da pa ni nov. Združene države sodelujejo z drugimi narodi že dolga leta ne-oziraje se na hladno vojno.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
tomsko kot običajno oboroženo silo v taki meri, da se lahko u-spešno upremo vsakemu napadu, pa naj bi bil izveden na kakršenkoli način že.
Kennedy poudaril voljo za borbo
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je na Veteranski dan govoril na Arlington Narodnem pokopališču. Poudaril je željo po miru, pa izjavil, da se bomo borili, če bo potrebno kajti:
“Mi ne moremo rešiti sebe s tem, da zapustimo tiste, ki so povezani z nami, ali s tem, da
Varnostni svet Združenih narodov premišljuje o Kongu
W.. m Mit -it. ■
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Abesinija, Nigerija in Sudan so zahtevali začetkom preteklega tedna naj se čim preje sestane Varnostni svet in presodi položaj v Kongu. Trenutni predsednik Varnostnega sveta ruski delegat Zorin je potreboval 4-dnevna posvetovanja s člani Varnostnega sveta, da ugotovi, kdaj naj bo seja in kak naj bo dnevni red na njej. Končno se je. odločil, da skliče sejo za danes.
Varnostni svet bo torej obnovil posvetovanja o 'Kongu, ki so svoj čas nepričakovano zaspala radi tragične smrti bivšega generalnega tajnika ZN Hammarskjoelda. Po Hammar-skjoeldovi smrti se je položaj v Kongu slabšal od dneva do dneva. Trije dogodki to dokazujejo.
Najprvo so bile čete ZN potolčene po vojaških oddelkih, ki poslušajo poglavarja Katange Čombeja. Čombejevim četam se je celo posrečilo, da so vjele o-koli 200 irskih vojakov in jih držale kot talce, dokler ni administracija ZN sprejela precej težke pogoje za premirje, ki jih je stavil Čombe. Drugi dogodek
je bil poraz, ki so ga v provinci Kasaj doživele čete centralne vlade v boju s četami iz Katange. Centralna vlada se je namreč ujezila nad premirjem med ZN in Čombejem in hotela na svojo roko obračunati s Čombejem, pa je le Čombe obračunal z njo. Tretji manj znan dogodek: znani levičarski podpredsednik centralne vlade Gizenga je odšel nazaj v svojo politično trdnjavo Stanleyville in ga centralna vlada ne more privabiti nazaj niti z lepo besedo niti z žuganjem.
Ta položaj je opozoril še na nekaj drugih za Kongo resnih o-koliščin. Najprej se je pokazalo, da Čombejeve čete niso tako slabe, kot so vsi trdili. Naj jih vodijo Čombejevi “najemniki” iz Evrope ali ne, doslej se je še zmeraj pokazalo, da so v bojih boljše od njihovih nasprotnikov. Čete kongoške centralne vlade so pa ostale take, kot so bile prvi dan: nezanesljive in nedisciplinirane.
Ako ne dobijo plače točno na dan, pa se začno upirati. Pokazalo se je ravno tako, da čete ZN niso kaj prida. Nobena država ni poslala prvorazdenih enot.
Vojaki ZN so mislili, da so prišli na zabavo, “da vidijo malo sveta,” za namen njihovega u-dejstvovanja se niso brigali in mnogi se še danes sprašujejo, čemu so sploh v Kongu. Razočarani nad svojo misijo so tudi poveljniki čet ZN, kar je razumljivo. Imajo posla z Varnostnim svetom in administracijo ZN, od tam pa ne dobijo jasnih navodil, kaj naj delajo v konkretnih slučajih. Ni čudno, da se petem čete posameznih držav bolj ozirajo na politiko svojih vlad kot na povelja, ki jih dobivajo od ZN v New Yorku. Skratka: mnoge čete ZN in njihovi poveljniki so naveličani Konga in kongo-ških zmešnjav. Pri vsem tem, pa med četami posameznih držav ni pravega sodelovanja, težave dela tudi pomanjkanje skupnega občevalnega jezika.
Končno moramo še omeniti, da v Kongu dobro vedo, da ZN nimajo denarja, da bi plačevali stroške za njihove akcije v Kongu in da si izposoj ujej o potrebne zneske kar iz fondov, ki imajo čisto drug namen. Vse to demoralizira tako čete ZN kot o-sobje ZN v Kongu.
Kot amoklejev meč visi nad Kongom vprašanje, kakšni bodo odnosi • med centralno vlado in Gizengo. Ali bo Gizenga posnemal Čombeja in začel na lastno roko uganjati kongoško politiko?
Varnostni svet stoji torej pred težkimi vprašanji. Azijsko-afri-ški blok zahteva, naj svet da nova navodila svojim civilnim in vojaškim organom v Kongu, Amerika in Anglija pa pravita, da je najprej treba ugotoviti, kaj se sploh da doseči pri današnjih razmerah v Kongu, potem šele naj prekličejo stara navodila in dajo nova.
Med tem je prišla iz Belgije vest, da je belgijski zunanji minister H. Spaak izjavil, da ne verjame več, da bi Združeni narodi mogli urediti kongoško politiko. Ako ne morejo ustvariti niti miru in reda, kako naj potem zagotovijo deželi svobodo in neodvisnost? Ako je ta znani prijatelj ZN in zagovornik dosedanje politike ZN prišel do ta-jkega spoznanja, potem res ne moremo pričakovati, da bi v Kongu kmalu prišlo do kolikor toliko mirnega življenja.
menjavajo našo umirjenost in potrpežljivost s strahom pred vojno ali nepripravljenostjo vršiti svoje odgovornosti”.
Predsednik je pred govorom položil venec na grob neznanega vojaka.
Ekvador po srednji poti?
QUITO, Ekv. — Novi predsednik Carlos Julio Arosemena je izjavil časnikarjem, da njegova vlada ne bo niti desničarska, niti levičarska, ampak “ustavna.”
Ai’osemena je bil do preteklega tedna podpredsednik republike, nato pa se je s podporo socialistov in drugih levičarjev v parlamentu dal izvoliti za predsednika in s pomočjo vojnega letalstva prisilil armado, da ga je priznala.
Armada je odstavila predsednika Velasca Ibarro in hotela na njegovo mesto postaviti vrhovnega državnega sodnika, ki je po političnem prepričanju sredinec.
Vrtinčast vihar napravil veliko škodo na Grškem
ATENE, Gr. — Koncem tedna je nasital nad Egejskim mor. jem v bližini atiišlke obale nenadno močan vrtinčast vihar, ki Je zahteval skupno 37 mrtvih, 13 pogrešanih in večje število ranjenih. Preko 3,300 hiš je bilo ■porušenih ali poplavljenih na področju Pireja in Aten.
Nesreča bi bila lahko še večja, da niso oblasti pravočasno prepovedale vsem ladjam odhod iz pristanišč. Skupina kakih 5,000 ljudi je hotela tik pred viharjem odpluti na otok Egimo, pa so jo oblasti ustavile in talko brez dvoma rešile tisoče smrti v morskih valovih.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Jutri, v torek, ob 7:30 zvečer ima Društvo Danica št. 11 SDZ redno sejo.
Rojenice—
Mr. and Mrs. George Metle-sitz, 4431 Russell Ave., Parma, se je rodil prvorojenec. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Gogala z 824 London Rd. četrtič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. George Metlesitz s 4708 Bridge Ave. pa prvič. Čestitamo! V Kalifornijo—
Mrs. Mary Možic z 1140 E. 60 St. je odpotovala k svoji hčeri v Long Beach, Calif., (2357 Snowden Ave.), in se zahvaljuje vsem prijateljem in sosedom za odhodnico in nepričakovano praznovanje rojstnega dne. Zadušnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Viktorijo Jarm ob 12. obletnici smrti.
Krasen uspeh Korotana—
Pevski zbor Korotan je v soboto zvečer za 10-letnico obstoja podal pred do zadnjega mesta zasedeno veliko dvorano pri Sv. Vidu koncert, ki je po sestavi in izvedbi navdušil vse poslušalstvo. Čestitamo!—Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek v “Kulturnem obzerni-j aU,”
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po seji pa zabavo.
Podružnica št. 10 SŽZ ima jutri, v torek zvečer ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Telovadba odpade—
Načelnik 'Slov. tel. zveze sporoča vsem oddelkom, da ta teden ne bo telovadbe, ker je dvorana zaradi purmanskega festivala zasedena. Prihodnja telovadna vaja bo v torek, 21. novembra.
Molotov se vrnil domov
DUNAJ, Avstr. — Vjačeslav Molotov, ki je zastopal tu Sovjetsko zvezo v mednarodni A-tomski ustanovi, je v petek zvečer z ženo odpotoval v Sovjetsko zvezo.
Molotov, ki se je pridružil Komunistični partiji še pred rusko oktobrsko revolucijo in igral v ZSSR važno vlogo vse do leta 1956, ko je skušal s tovariši v Politbiroju Centralnega komite-ta vreči Hruščeva, pa pri tem doživel poraz, je bil izklučen iz Komunistične partije. Na ukaz iz Moskve je zapustil svoje mesto na Dunaju in se vrnil v Sov-jetijo.
-----o-----
Toča v maj«
V mesecu maju pada v Združenih državah največkrat toča, med tem ko je v juliju največ neviht z grmenjem.
Vojaški poveljnik v Angoli se ubil v letalski nesreči
LIZBONA, Port. — Vrhovni poveljni čet v Angoli, portugalski koloniji v zahodni Afriki, se je pretekli petek s 17 drugimi o-sebami, med njimi več visokimi častniki, ubil v letalski nesreči v Ahgoli.
Vojaško letalo je padlo na tla, ko je skušalo zasilno pristati v bližini južno-afriške meje.
■----o------
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viel. — Ameriška jet letala nadzirajo pokrajino in gibanje gverilskih enot. U-spelo jim je odkriti vrsto oporišč, ki so jih nato južnoviet-namski bombniki napadli. Moskva je zaradi teh ameriških letal protestirala “proti vmešavanju” v Južni Vietnam. CAPE CANAVERAL, Fla. — Zaradi napake v napravah za gorivo v raketi je poskus poslati na pot okoli Zemlje vesoljsko vozilo z opico moral biti odložen. S tem je izginilo vsako upanje, da bi bilo mogoče še letos poslati na pot o-koli Zemlje prvega ameriškega astronavta.
WASHINGTON, D.C. — Danes pride v Washington na razgovore s predsednikom Kenne-dyem in člani zvezne vlade predsednik Južne Koreje gen. Park Chung.
Ameriška Domovina
/1 fVl ■ HM-giHs-MOME
0117 St Clalr Ave. — HEndcr*on 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
njimi tako vlogo kot Kennedy v svojem kabinetu: poslušal,privabi smeha, pač pa zaskrb-jih bo, potem pa odrejal po svoje. Pesimisti pa pravijo, da j^enje. Usoda časa zna to zaobr. je v besedah moskovskega delegata Zorina na seji politi- niti, da komunistični mogotci, ki čnega odbora, ki je izbrala novega tajnika, jasno povedano, napovedujejo drugim pogreb
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 »eaece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 218 Mon., Nov. 13, 1961
da komunisti smatrajo, da je doba “enostranskih odločitev’ (to je takih, ki bi jih generalni tajnik napravil sam) za nami.
Novi poslevodeči generalni tajnik U Thant stoji torej pred težko nalogo. Kopa častitk in lepih besedi, ki jih je slišal ob svoji izvolitvi v generalni skupščini, mu ne bo dosti pomagala. Preje kot misli, bo prišel v precep: ali naj res odloča sam v duhu ZN ali ipa naj se pokori komunističnim željam. Verjetno bo v takih slučajih odločanje odložil. Ni zastonj doma v Aziji. Zato bomo veseli, ako ZN ne bodo v slabšem položaju takrat, ko ji bo zapustil, kot so danes.
EXxXXTXjlXI
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
arTTYTXXXXklXkgXlXxxlxXXkXXxxTTTTTTTTTTTTTI
Duluth, Minin. — Kakor smo namene. Prav gotovo bi ne bi-čitali zadnji mesec v raznih ob- lo več toliko autov na prodaj
Tajništvo ZN: od trojke na gosenico
'rjavah, je *n.ajvišje zvezno sodi-jšče v Wasbingtonu potrdilo dosedanjo določbo, da komunisti-Očetje ZN so se znašli 1. 1945 pred veliko težavo: kako 'ona partija v Z. D. se mora pri-naj organizirajo ZN. Vzorca niso imeli nobenega, vedeli so 'javiti in pravilno registrirati kot samo, da oblika predvojnega Društva narodov ni pripravna. j“rdka” Sovjetske Unije. Tako Zavedali so se, da je nemogoče krotiti cele trope suverenih poročila in objave o tem ome-držav, ki se vsaka med njimi kar cedi od ljubezni po med- mjajo. Zastopniki partije, pravi narodnem sodelovanju, v resnici pa gleda samo na svoje in-[vest, so apelirali in vložili priziv terese. Končno mora biti v sklopu ZN vendar nekaj, kar proti določbi z ugovorom, da je naj bi bilo res mednarodno po duhu in organizaciji.	^določba v nasprotju s prvim do-
Po dolgem premišljevanju so skušali doseči ta ideal v datkom k Ustavi Z. D. in da to organizaciji administracije ZN. Ako že članice ZN ne [odbila zveznemu federalnemu morejo do svojem bistvu postaviti mednarodnega ideala na kongresu pot, da lahko prekliče prvo mesto, naj ga postavi vsaj administracija ZN. Admini-m ustavi gibanje in delovanje stracija ZN mora biti v ta namen kolikor mogoče neodvis-|vsaki politični skupin^ ki z njo na od zastopnikov posameznih držav kakor tudi od njihove ne soglaša. Treba je le najti pri-skupnosti, končno izoblikovane v generalni skupščini ZN. meme vzroke.
Viden znak te neodvisnosti naj bo generalni sekretar ZN kot j Sodnik vrhovnega zveznega neomejen gospodar administracije. Nad njim naj ima ge- (sodišča, sodnik Frankfurter, ka-neralna skupščina z njenimi organi oblast, toda strogo ome-,teri je sestavil legalno pisano jcno po statutu in pravilnikih.	mnenje o tozadevni odredbi, ki
Najbližji vzorec za organizacijo administracije ZN je ie blla sprejeta m uveljavljena nudila ravno Amerika. Amerika ima predsednika, ki je neod-,z d,nem 5-	letos> Je d*16 2(J-
visen od Kongresa, odnosi med njim in Kongresom so ure-	^>dovbnl uveljavljenje od-
jeni po ustavi, zakonih in tradiciji. Ne more delati, kar bi redbe do casa> ddkler sodisce ravno hotel, toda Kongres mu ne more vsiljevati svoje volje, končno ne vzame v pretres m ne
čeprav ga kontrolira. Po tej podobi je bil končno izobliko- resi te zade;ye-	.
van položaj generalnega tajnika ZN, posebno pa odnosi do' To yse kaze, da komuniste sd-generalne skupščine in njenega glavnega organa Varnost- ni° bc>1)l t°’ da je proti njihovi nega sveta.	P*^.1 kaka odredba, kr ne do-
Generalni tajnik je torej v duhu in po zamisli ZN mo- volj’UJe> da bl komunisti z nji-gočen gospod. Je sicer predlagan in voljen po generalni bovo z^auo “pošteno” propagan-skuipščini ZN, toda ni navaden uradnik, ki mora ubogati do Pri,haJab na v«3 knzrsca m ljudi. Mora bolj spoštovati namen, pravila in sklepe ZN in na vse v°gale našega življenja v se ravnati po svoji vesti, pri čemur se mora zavedati, da vo- Ameriki m da bi tam prosto m di in zastopa mednarodno organizacijo in da radi tega ne svobodno, kakor bi njem pasa-more biti nacijonalist nobene vrste, še manj pa pripadnik lo” Prodaja-li njihov zapeljivi te ali one skupine članic ZN. Na mesto generalnega taj-4 komunistoom^ nauk, kakor kaki nika spada torej človek, ki je razgledan po vsem svetu, ki '^ascicarji slasoice m sladke ima pojem o administrativnem delu, ki je dober poznava- ^uklje na kakih zegnanjih lec ljudi in njihovih sposobnosti in spreten diplomat, da 0|krog bozjepotmh cerkva, lahko zagladi vse razpoke, ki se nujno morajo pojavljati v I Elb’ eh’ saj se P^amo! Ko-vsaki mednarodni organizaciji.	'	s° svo;,e uvrste. Poste-
Združeni narodi so imeli srečo, da so biil njihovi gene-.^k1 • Zase zahtevajo vse. 'ralni tajniki možje na svojem mestu, posebno prva dva, to |Vsa'k:a vraita bl Pm mora a biti 'je Trygve Lee in Hammarskjoeld. Ta dva sta ustvarila 1116 le sfmo nezaklenjena, am-ugled in pomen ZN, toda oba sta naletela na težave od stra- P^k na siro|ko odprta na stezaj. ni komunističnega bloka. Temu se ne smemo čuditi. Ide-'Druiglm,v ki.ne	talk° ka-
ja o ZN pomeni tudi gotovo omejitev suverenosti posame- 'kor “P°šteni in pravični’ komu-znih držav. Komunizem je načelno nasproten vsaki orne-tam Pa ta|k0 — kakor hodi jitvi. Je za omejitev, kadar ta zadene njegove nasprotnike, partiji prav. Seveda! Kajpada! je proti, kadar zadene tudi njega. Zato je prišel v spor z In de ni ta|k'0> kako so hudi. Ka-vsakim generalnim tajnikom, kar so jih ZN dosedaj imeli.
V vsakem je videl tisti duh mednarodne solidarnosti, ki jo ne mara. Pod komunističnim pritiskom se je posla naveličal prednik Hammarskjoelda, ni malo manjkalo, da ne bi bil podlegel tudi Hammarskjoeld. Le moralna opora vsega svobodnega sveta mu je dala moč, da je vstrajal do svojega tragičnega konca. Nanj se je spravil Hruščev in mu hotel spodrezati oblast s svojo znano zamislijo o “trojki”:
Hammarskjoeld naj bi dobil še dva tajnika z ravnopravno pristojnostjo, vsakdo med njimi naj bi imel veto pravico.
Hruščev je videl, kako hitro so komunisti že 1. 1945 ubili vsako praktično vrednost Varnostnega sveta. Veto pravico je zlorabljal tako brezobzirno, da je morala kon-
in marsiikoj drugega, ker kakor
znajo sami prvi pasti v grob. Bog ne plačuje vsako soboto — ne ostane pa nikomur ničesar dolžan!
Akademski pšes v Chicagu
Chicago, 111. — Kaj ni že zadosti plesov v Chicagu, bo utegnil reči kdo, ki čita zgornji naslov. Res, skoraj vsak teden ima to ali ono društvo kako zabavo ali ples. Nekateri prirejajo take zadeve iz dolgočasja, drugi iz navade, tretji iz ekonomskih raz-liogOVj četrti . . . no, pa pustimo to.
In čemu torej Akademski ples v Chicagu? Najprej zato, da se obdrži stara akademska tradicija, da se podpre znanost in mo-
SvebJameti
i— [peči in jaz bi bil
AL PA NE i
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOH 0 POQOO
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
P J? Q Q p O 0 0 0 0 0 0 0 Q ft O O 0 0 0 p O O Q O 0
škoro s peči
padel) tako sem se smejal.
1 Saj jo bom nakratko povedal, kako sem jo slišal od Susmana. Bikarja sem poznal v Žirovnici, [zato sem še z večjo vnemo poslušal. Tam ob luži je imel hišo, kjer smo fantički lovili žabe v zadrgaiico, pozimi smo se pa idrsali. Hlevska okna so držala na lužo in ko so se nekoč koze nekaj sporekle, je ena v veliki Ko so me naš oče poslali k ihti skočila skozi okno in narav-stricu v Žirovnico, ki bo za nas most v blato, kjer je žalostno1 kupil junčka in ga bom jaz meketala in vpila 1113 pomoč, sam privlekel domov, nisem mi- iMorda bi bila izginila v globoki Eslil drugega, kot da so me oče mlaki, da niso1 prihiteli sosedje, zbrali za tistega, ki bo doma jj vrgli dolgo vrv okrog rožiokov imel. Saj bi mi drugače goto-j ter jo zvlekli na trda tla. Kakor vo ne poverili tako prevažno je bilo to v njeno rešitev pa se nalaga. Se reče, soj mi denar- |je prismoda na vso moč upirala, ja niso dali na pot, da bosta ko so jo vlekli ven. Fantički, ki glede tega že poravnala z sta- Lmo gledali tisto reševanje, smo rim Enškom, kakor so rekli. Jaz ugotovili, da je koza neumna, da naj samo gledam, da bo jun- ker je pač koza in ne ve, kaj je ček primeren par temu, ki smo zanjo dobro.
znamo iz prejšnjih vojn, vsaka drost (če kdo želi to verjeti) in vojna zahteva zlasti kar se tiče da vsi skupaj dobimo dobro ples-jeklarskih izdelkov silne količi- no zabavo. Akademski plesi so ne. Prav tako velike količine stara, častitljiva stvar, ki jo ve-
ga imeli doma. Tako sem bil ponosen na to svojo misijo, da
olja, gasolina in drugega, kar je nujno za pogon autov, letal in drugih strojev. V skrajnosti in potrebi mora vse to vsaka država omejiti, če tako zahtevajo potrebe. In vojne potrebe vse to zahtevajo. To so razlogi, da se je veliko konsuimentov tega ali onega odločilo: zdaj si nabavimo to in ono, dokler se še da. Pozneje bo morda prepozno in se ne bo dobilo več. Zato so si mnogi v zadnjih mesecih in tednih nabavili nove ante, drugi
kor da se jim godi najhujša in največja krivica.
Eh, eh, ali bom hudo zagrešil, če povdarim: Nihče ne zna lastne brade bolj gladit^ kakor to znajo ravno komunisti!
Hudo in velik križ je le to, da mnogi ljudje, to ne razumejo, kakor bi morali!?
Ali ti, ki to čitaš to razumeš?
* KUPOVANJE RAZNIH PREDMETOV SE JE ZVIŠALO. — Tako poročajo gospodarska
Ija obdržati. Mnogi se bodo spomnili tokih plesov še iz domovine ali drugih dežel Evrope. Veldno je držallo:	kjer je bila
univerza, tam so bili akademiki, kjer so bili akademski plesi, tam je bilo prijetno.
V Chicagu je cel niz dobrih univerz, pa vse doslej ni bilo dovolj slovenskih akademikov za tako skupno prireditev. To vrzel je sedaj zamašila SAVA (Slovenski Akademiki v Ameriko). SAVA pripravlja svoj pr-
šem čisto pozabil, da se mi je 'dovall Susman, kaj vem, kje je treba previdno ogniti cerkniškh ^ tej stvari slišal, naj gre v fantičkov ki bi me morda obrnili 'Babno polje p>o eno kozo in da nazaj proti domu, če bi zašel ž uaj tako prijelje, ali privlečej ki njimi v kako debato. Pa je bila [bo dobra mlekarica. Pa da mi sreča na moji strani in cel sem ne boš spotoma obral vse ošta-se prerinil skozi trg. Samo da Lije, mu je strogo zašafala. Po-sem bil enkrat mimo Rihčikove hlevni Likar ji je sveto obljubil, žage, potem ni bilo več tako da se ne bo nikjer ustavil. Ve-
druge potrebščine in vse to je vi akademsiki ples z namenom dvignilo potrošek in s tem vred vso prodajo vseh predmetov in raznega blaga. Vse to pojasni, zakaj se je prodaja raznih pred-
združiti “dulce cum utile,” koristno s prijetnim. Koristno; Celotna SAVA se je obvezala pomoči slovenskim akademikom
metov in raznega blaga zadnje !na Dunaju do lastnega akadem-mesece in tedne dvignila. Je skega doma. Talko je clevelandska skupina SAVE organizirala zbirko od osebe do osebe po celi Ameriki^ ohikaška skupina pa bo
pač tako, nihče ne bi rad, da bi ga kaka vojna našla brez čevelj bosega, brez hlač in drugih potrebščin. Zato kadar kaj take-
del dohodka te prireditve odsto-
ga slišimo, da bo začelo “pokati” pila v isti namen. Prijetno:
začnemo z vso sapo kupovati vse, kar mislimo, da bo nam prav pri. šlo v bližnji bodočnosti, da ne bi bilo nam treba hoditi okrog bosi in da bi ne bile naše kašče prazne. Dal Bog da bi nič take-ga ne prišlo! Ampak če bo pri-šlo; daj Bog da bi bili na vse kaj tafcega vsaj malce pripravljeni.
* “DO IT YOURSELF!” — S tem geslom ponujajo in prodaja, jo marsikaj dandanes širom naše dežele. Oglašajo razna orodja in blago, kako se uporablja pri tem in onem opravilu pri popravah hiš, garaž ali drugače pri kakih drugih delih in pov-darijo: “Do it yourself!” Mnogim ljudem to ugaja in si mislijo: Saj res kaj bi plačevali visoke svate za taka dela, ko pa res lahko to opravimo sami. In mnogi kupujejo po takih nasvetih razna orodja, blago in drugo in mnogo se proda s tem geslom. Amerikanci so pač že od nekdaj iznajdljivi pri poispeševa. nju trgovine.
Pred kratkem sem nekje opazili vest, da je potoval po Ameriki pred nekaj meseci neki trgovski strokovnjak iz Odese cb Črnem morju in se je med drugim zagledal tudi v ta oglaševalna gesla “Do it yourself” Ne-
Akadeimski ples bo združil izbran plesni program s posebnim [kulturnim programom. Pa o tem kaj več prihodnjič.
Slovenski rojaki v Chicagu, v bližnji ter dalnji okolici, zazna-imujte si na Vaših koledarjih SOBOTO 25. novembra za akademski ples. Ta se bo vršil ob pol devetih zvečer v veliki sve-toštefamsfci dvorani na 22nd Place in Wolootlt Street. In godba? Igra znani Joe Kovich. Vstopnina bo krila domača in krepka okrepčila. Ali je treba reči še kaj več? Na svidenje!
Savan
čno generalna skupščina ZN prevzeti nekaj funkcij Var- poročila iz raznih delov dežele, kje so pod tem geslom oglašali mostnega sveta. Zakaj naj bi torej veto pravica ne veljala Povprečni ljudje, ki to oitajo in gradnje zaklonišč pred atomski tudi za vodstvo administracije ZN? Na ta način bi tudi ad- gledajo na to, se vprašujejo, ka- mi napadi. Saj o zakloniščih se ministracija ZN zabredla kmalu v brezpomembnost.	ko to in zakaj tako?	zadnje čase mnogo piše v vseh
Tragična smrt tajnika Hammarskjoelda je boj za in proti ideji “trojke” spravila v poln razmah. Tekom šest-
Odgovorov in pojasnil na to raznih publikacijah in pojasnu-je najforže več, ampak nekaj 'jejo kako se izgrade. Ko se je
tedenskih pogajanj, kdo naj bo Hammarskjoeldov nasled-[javnih razlogov in vzrokov te- dotičnik vrnil v Sovjetsko zvonik, je bila tista nevidna sila, ki je vplivala vsak trenutek mu pa je v tem, da zadnje mese- 'zo, je tam v nekem predavanju nanja. Pogajanja SO spravila administrativno delo v tako [ce se mnogo govori o možnosti [omenil, kako Amerikanci svetu-počasnost in neodvisnost, da SO začeli celo nevtralci v ZN rnive svetovne vojne in vojnih jejo ljudem glede gradenj začutiti, da tako ne more iti naprej. Komunistom se je zdelo, spopadov. Naj to služi že ko- lolonišč z gesli kot “Do it your-da postaja zanje položaj neprijeten zaradi nezadovoljnosti mur to hoče, ampak ljudjei ki self” Tako je prišlo to na uho v nevtralnih vrstah, dasiravno bi ga bili najrajše zavlekli tja bero o možnosti vojne, si mislijo-, [im pred oči sovjetskemu “poli-
do aprila 1963, ko bo treba izbirati novega rednega generalnega tajnika. V zakulisnih pogajanjih so začeli počasi
treba se je založiti vsaj z na j po-^ tečnemu lisjaku” Hruščevu. In trebnejšimi predmeti in vsem, ta pravijo, da je pristavil k te-popuščati, da omogočijo kompromis, ki ni sicer blizu ideje !-ki je mogoče. Če pride vojna, bo-[mu hitro svojo pripombo: o trojki, zato pa podoben gosenici.	[do uveljavili razne omejitve in | “Pred dvema letoma sem re-
Novi generalni tajnik bo namreč imenoval celo vrsto'se najbrže ne bo dobilo vsega, kel, da bomo zapadnjake mi po-pomožnih tajnikov, ki se bo z njimi “posvetoval” O svojem i'kar bi ljudje radi. Zato založimo kopali. Pa vidim, da nam tega delu. Menda jih bo začetkom šest. Število pa ni dokončno; |se z vsem, dokler na nebu raz-'me privoščijo. Sami si kopljejo na svojo roko ali pa tudi na pritisk bo število lahko povečal, mer sije prijazno sonce.	Ija|me in luknje (v mislih je imel
le težko pa zmanjšal. Glavno vlogo med pomožnimi tajni-1 V vsem tem je Veliko resnice, zaklonišča) z geslom:	“Do it
ki bosta igrala Amerikanec dr. R. Bunche in Rus Arkadijev. .^e bi nastala vojna, bi bila vsa yourself!”
Optimisti mislijo, da bo novi generalni tajnik igral med industrija mobilizirana za vojne | Dovtip — ki pa pametnim ne
Torej Likarju je nekoč ukazala žena, tako nam je pripove-
opasno.
Ko sem dospel do Koistelimove
del je pa on, in vedela je ona, da ravno mimo vseh ne bo šel,
kovačije mi je dal domač Pepe 'saj je vendar človek, kot so dru-celo prijazno besedo, kakor vse- !gj( pa vendar se ni mogla pre-lej, če sva se srečala. Bil je bolj Lagati ona, da mu me bi tega izobražen kot drugi mulci, skoro spočitala in se ni mogel prema-tako, kot če bi bil rojen pri nas 'gate on, da ji ne bi obljubil, da
na Memišiji.
“Kam pa, Japček?” me je prijazno vprašal. Bil je dolg fant in kot bodoči kovaški mojster je že takrat kazal močne mišice in kosti. Močni ljudje so navadno vsi krotki in prijazni, samo gnide in gliste, kot so bili Rilbčkovi, so se oblastno ponaša, li, da so si pridobili rešpekt.
“V Žirovnico grem po telička,” sem rad povedal Pepetu, da se mu ne bi zameril. “Po par grem našemu, da bom zredil lep par volov, kakor ga ni na Memiišiji.” Rad bi bil dodal še: pa tudi v Cerknici ne, pa sem raje zamolčal.
“Pa dobro poglej, da ne boš pripeljal domov teličke,” se mi je smejal Pepe in me pustil naprej brez vsake škode. O, da, če bi dobil tako pojasnilo doma, bi se bila nekoliko povaljala po tleh. Kaj pa misli, da star pastir ne loči telička od teličke? Kaj me ima morda za kakšnega Likarja iz Žirovnice', ki je šel v Babno polje po kozo, domov je pripeljal pa kozla. Stari Susman nam jo je povedal na naši
IZ NAŠIH VRST

»-jr—r »t- ■
Milwaukee, Wis. — Spoštovani urednik, tu pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, katera mi zelo ugaja, V njej najdem veliko zanimivega branja. Posebno rada čitam povesti pisatelja g. Mauser j a, katerega tem potom prav lepo pozdravljam. Enako prejmite lepe pozdrave vsi, ki delate in se trudite za obstoj 'lista. Vaša naročnica
Angela Fon
V
West Clive, Mich. — Pošiljam Vam naročnino zopet za eno leto in se Vam zahvalim za obvestilo, saj sam se ne bi bil spomnil. Kot vidite, že slabo pišem, berem pa hvala Bogu še lahko. Dokler bom mogel brati, bom naročnik Vašega lista. Vse v uredništvu in vse čitatelje A.D. prav Olepo pozdravljam, Vaš naročnik
Jožef Volovlek St.
¥
Hibbing, Minn. — Dragi g. u-rednik! Priloženo Vam pošiljam nabočnino za eno leto. Ameriško Domovino zelo rada čitam, čeprav sem že 83 let stara. Ker ne morem dosti okrog hoditi, mi je list še toliko bolj dobrodošel. Vsak dan ga težko pričakujem.
Prav lepa hvala za ves Vaš trud in lepe pozdrave vsem! Vaša naročnica
Mrs. Frances Petrich
*
Cie Elum, Wash. — Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Prosim, da naslovite časopis na mene, ker mi je mož preteklo spomlad umrl. Doma je bil v Mrzlem vrhu pri Idriji in je zelo rad čital Ameriško Domovino.
Povest “Ljudje pod bičem” mi je zelo všeč in čitam jo z velikim zanimanjem. Ni pa zanimiva samo po vsebini, g. pisatelj Mauser rabi v povesti tudi lepe izraze, domače in prisrčne, ki so mi zelo všeč. Upam, da boste še kako domačo povest priobčili to zimo. Tudi povest “Smrt na pragu” je bila zelo zanimiva. Vse skupaj lepo pozdravlja Vaša naročnica
Mrs. Johanna Albrecht
*
Val D’Or, Que. — Ker nam bo naročnina skoraj potekla, prilagam denarno nakaznico za list. Ameriško Domovino vsi radi či-tamo. Najbolj priljubljeni so npm Mauserjevi romani in dopisi. G. pisatelja Mauserja tem potom tudi naj lepše pozdravljamo. Prav tako na j lepše pozdravljamo vse čitatelje širom Kanade in Amerike in vse ostale rojake!
John Kebe
bo prd vsaki oštariji pokazal figa vsem skušnjavam in še celo hitreje bo stopil, samo da ga ne bo zasukalo skozi1 vrata pod oblan-cami, ki so navadno viseli pri takih popivališčih in okrepčilnih postajah.
Neumen je bil, ki je to obljubil, če je pa vedel, da se bo zmotil,” sem segel vmes jaz tam z Žaklja prosa, ki se je sušilo na peči.
Tiho!” je zarenčal nad menoj Susman, “kaj pa ti veš, kako je. v dahih okolščinah, ko ja treba reči drugače) kakor se pa potem urajma. Ti takih stvari ne umeš še zdaj, jih bo že, če boš živel do naših let.” Meni takrat res ni šlo v glavo, kako hi moglo biti narobe prav. Zanesel sem se pa na pripovedovalca, da on že ve, kaj govori in razsodi.
Susman je sprevrgel čik v drugo stran ust, se sklonil čez ograjo pri zapečku in skušal zadeti s tisto rjavo tekočino naravnost v pljuvalnik, ki je stal Ob steni na tleh. Dobro je vedel, da bi mu moja sestra Franca, ki nam je takrat gospodinjila, do smrti zamerila, če bi ibill pljunil zraven. Kadar le prišel v vas Susmana, je bila 'na' ša Franca takoj za njim in mn je tako očitno postavala plJu' valnilk k nogam, da ga ni mogel zgrešiti. Nobene besede ni rekla in vendar je Susman vedel, kako in kaj. Tončkov tišler 0e po naročilu naše France napravil lično škatljico, v njo je sestra nasula žaganja in pljuva' nik je bil popolen. Spominjam se, kako je bilo prvič, ko sm° dobili ta redek kos pohištva k hiši. Saj jih navadno niso imc' li po Menišiji. Susman je k° navadno ciljal v kotj jaz sem m a pa po naročilu sestre nastavlja pljuvalnik, ki je bil nov in Pobl belega žaganja. Kadar je Siri man pljunil, sem naglo postav ^ zabojček tje, da bi čikar druglC zadel notri. On se je pa skrlm0 ogibal, da ne bi ponesnažil plJa' valnika. Reči mii nisem bot^ kam naj zadeva, misleč, da sam to pogruntal. Ko se nekaj časa dajeva mi ves
tako
nevo-
ljen reče: “Japček, če ne umaknil tistole stvar, bom
bos zares Hnš
pljunil naravnost vanjo, p°
imel.” gele potem so se oga
cl&
da s1
sili oče in ga podučili, kako
je naša Francka sitna in je umislila to napotje v Od takrat je Susman gledal da je zadeval v tarčo.
&	>	J	.	T ilr
hišk
vesto0
No, pa jutri naprej o jevi kozi.
Lika1’'
IVAN PREGEU:
Bogovec Jernej
Bogovec je živel;
“Za znamenje, Johannes, £a pravo znamenje si mi vstal. Spal sem, zdaj pak sem se zbudil. Naj pridejo' bojci, naj že-luje porobirtli dušo Jezabela! Hie Baertl! Oživil bom veselje Prejšnje službe v gradu in mestu.”
“Pripravi se za pot,” je rekel hladno učitelj.
“Ostanem do konca,” je verjel bogovec. še v šalo se je kotel razvneti: “Ali se ne boš ženili?”
“Hudič vzemi vdovo!” “Kristančevo, kajne? Kako da si ji zakon obljubil?” “Pijan sem bil,” je zarenčal učitelj. Na to je vprašal: “Pa li? Judito kolneš? Ali ti je P°lt upaljla kakor tvoj mladi °rožnik Snedčevi?”
Bogovec se je ognil vpraša-Pju in dejal:
“Ne zaupam vanj. Njegov °če je prvi spadel.”
“Mladec ne bo.”
Učitelj se je dvignil, da bi ®el. Bogovec je rekel vedro: “Povej jim v Kranju, da bom storil svojo dolžnost do konca.”
“Do kanca.”
“Dolžnost, pa še več.” “Zato; ker je red Antikristov.”
“Zato, ker je sodec na mav-U blizu.”
“Glumiva,” je vedel učitelj, glas pa je bajil z bogov-
ceni;
“Sodec na mavri. Meč iz njegovih ustnic bo razpihal 2°prnike kakoir smotlako in Pirjevico.”
“Poluverce in malikovce!” “Tvoj Abdija bo goreč, ne 8amo nadležen localis.” • “Verujem.”
“Če Judite ljubil ne boš.” “Klel bom Jezabelo.” Bogcivec se je poslovil od Učitelja. Kakor pomlad, ki je .da otajala zmrzal v zemlji u ledinij se je bilo’ razmehčalo
^ 51 jem. Iz otajane duše je molil:
‘Die gerechten werden sich tes HERRN frewen und auff lu trawen, Vnd alle hertzen We,riden sich des rhuemen . ..” Molitev se mu je utrgala na Ustnicah. V solnčni luči pred Pjini na grajskem vrtu je sini-0 Hce baronice Judite.
Gott big mir gnedig,” je ^dihnil bogovec in stisnil ust-Ce> na katere mu je vstajala
slačlkost:
Nichts Lieberes auf Er-
Zamrmral je temno besedo Sv°je blodne žalosti: “Jeza-H Prekleta! Utoni v svojem , . u> ki s stražo strežeš nor-> 1 Pameti novih menihov! un[ v mila molu temnic, ki mi 1,80 Porobiti želuješ s svojim s° ^m, lotrica, babelske hčere Pi^Zna sna^a’ telesa otroč-sj^’ ki ga moliš, naj se ti rodi i da bo ime njegclvo trikrat ukleto in mu porečem, ko bo SIabor
'P ji
^cečil krgavi: Ti si! Zad-
f; ’ Antikrist, amen, amen, flat- Hat!”
’Tako
je klel z usti, v srcu
j blagoslavljal; “Judita,
'J'ta, Judita!”--------
°d ITan,nes Dachs se je vračal v vora in se vinski razgrel ^1^ °larska objestnost. Sredi jo 'l Je zav'r'iskal in zapel svo-< dj ubij eno zabavljico:
ki •, Nutt, du viel schnodes A1^dt
t0Žii°hOŽna ^ena je slišala in tli j, a ki vsaj lutrovski bil, pa
kakoe&ne ima’ pa uka p°je
tn PPfepenci. Konec sveta daleč.’
Učitelj
»O,,	J	--« I
a sebe vesel:
hiee- -“lj Dachs pa je bil sa-
pa ae streže svojim eJe kakor jaz?’
Začel je razmišljati o bo-govcu, kako ga je pustil, in je vedel:
“To je, d)a morda res ne pojde z Brda do konca. Pa ne bo ostal, ker je močen. Slab je tako, da bo obsedel na Brdu kakor serci.”
Bridko je nato sodil bogov-cu s pomilovalno besedo:
“Senex amator! Fej, starec pa zaljubljen!”
Večema zarja je padla v bogovčev trpki obraz, v delo njegovega popoldne, na pismo in katekizem, na Spangenber-ga in še na silno besedo Martinovo.. Ob Martinu pa je stal vrč vina, da je ude grel in dušo tolažil, če je hotelo proti duhu vstati vanjo iz nenavidnega in iz mesa, ki v njem tone ves svet . . .
“Carnalis saeculi proles,” je občutil bogovec. “Ali bo beseda klos porobljenju duš iz porodnega greha? Ali je sploh diuh v besedi? človeška je in vabi prav tako v slo, kakor bi morala klicati k življenju . . .”
Bogovec je odprl v knjigo krščanskih resnic, v žalost desetih božjih zapovedi, v sladkost Gospodnjih prošnja, v jasnost apostolske vere in še v tajnost sakramentov, ki so trije; krst, pokora in večerja v kruhu in vinu. Iz slednje strani so se oglašali spomini davno prešlega. Kot otrok je trpel ob postavi, ki ji ni videl duše, kot mladec je trpel ob prošnjah Gospodinje molitve, ki mu ni hotela biti pridna, kot mož je trpel iz spoznanja, da je vse na svetu greh mimo postave, prošnje in sakramenta ip da je ni rešitve duši, nego v močnem spoznanju, da je vse v enem in eno v vsem, ki je vera. Bogovec je mislil na svojo srenjo. Otrok se je domislil prvih. To so orna tla, mlada zemlja brez plevela. Vsejal si seme in je pognalo. Otroci vse razumejo. Vse verujejo. Potem so žene. Žejne so dobre, čiste in sladke blagovesti, vzprejmejo hvaJležno, ohranijo. Zato ker morajo, ker ljubijo. V ljubezni so našle opravičenje. Pa so še moški. Povej jim! Non moechaberis! Čuje-jo, a Se ne menijo za klic. Ali nimajo vere, ali nimajo ljubezni? Ne bodo opravičeni. Suni, bogovec, suni s silo! Udari jih, kakor vola udariš, da bo bolelo: tatje, prasci, psi!
Bbgovec je segel po vrču, da bi ude ogrelo in žalost vzelo iz duše. Ni ogrelo. Ni vzelo. Nestrpno je šel bogovec za drugim poslom, za delom v sredo in soiboto. Listal je v Matevžu, v Janezu.
“Matthaes . . . weyl es ja zumal eyn feyner Euangelist ist . . . Johannes . . . wilcher zumal gevvaltiglich den glau-ben leret,” (Matej . . . ker je kaj izvrsten evangelist . . . Janez, ki mestoma kaj močno verovati uči.) je vedel pc učeniku Martinu.
Zatopil se je odločno v berilo in se mu je danilo:
“Glej, kakor ljubezen moža in ljubezen žene! Meč in pesem, človek in duh. Spolnjen j e postave, kakor je pisane, da bosta mož in žena ena duša v dveh telesih. Matevž, Janez! Iz ene vere pričata, pa sta dva jezika.”
Spoznanje, ki je hotelo svetlo vstati, je trenutno zopet ugasnilo. Obnemoglo so prhutale misli za duhom in so imele samo še besedo. Prekleta be-seda) pirjevica brez zrnja! Komaj tista posveti, ki je trpka in iz mesa: tatje, prasci, psi. Ko golči o duhu, je mrtva in medla, ne boža, ne bode, ne budi.
(Dalje prihodnjič)
NOVEMBER
ij{ipK.]rn]|fr|[&!
u
19
26
as
as
819
Ll5M[17j,18
msmM
12911301] JI
[3U
ioar
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
18.	—Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane in njihove prijatelje. Prireditev bo v Baragovem domu.
19.	—Prosveta Baragovega doma priredi prosvetni večer. Govoril bo g. Jože Grdina o Poljski, Češki, Avstriji in Španiji ter kazal slike iz omenjenih dežel in Rusije. Začetek ob 3:30.
25.	—Direktorij Baragovega doma priredi zabavni večer ob priložnosti otvoritve novih prostorov v Domu.
26.	—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert.
DECEMBER
3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi miklavževanje v novi farni dvorani.
3.—Pevski zbor PLANINA priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
3.—Baragova pros veta priredi predavanje o razmerah v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Predaval bo rojak, ki je vsa ta leta preživel tam, pa se nedavno za stalno naselil v Združenih državah. Začetek ob štirih pop.
Boj proti jetiki
Jetika je v Sloveniji še vedno precej razširjena bolezen, čeprav se je položaj v tem pogledu v zadnjih letih izboljšal. Po zakonu morejo bolnišnice zadržati bolnike z odprto jetiko, do-
10.—Slov. šola v Collimvoodu
poda celotno Miklavževo opereto v Slov. domu na Holmes Ave.
31.—Gospodinjski klub na Ju-
trovem in Moški balincarski klub priredita skupno veselico in večerjo na Silvestrovo.
31.—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31.—Direktorij Baragovega doma priredi silvestrovanje.
JANUAR
14.—Prosveta Baragovega doma
priredi ob sodelovanju slovanskih narodnostnih skupin v veliki dvorani pri Sv. Vidu popoldan narodnih plesov in pesmi. Začetek ob 3:30.
28.—Društvo Naše Gospe Fatim-ske št. 255 KSKJ priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu banket ob desetletnici. Začetek ob 12:30.
FEBRUAR
25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30.
APRIL
8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”.
kler se njihovo stanje ne popravi v taki meri, da prenehajo biti večja nevarnost za svojo okolico. To povzroča posameznim gospodarsko šibkejšim občinam (komunam) precejšnje težave. Zato predlagajo zdravniki, da bi
boj proti jetiki prevzela republika, s čimer bi bili stroški za njihovo zdravljenje preneseni na celo Slovenijo.
V	povojnih letih je bila v pogledu razširjenosti jetike Jugoslavija na enem zadnjih mest v vsej Evropi, posebno slabe so bile razmere v tem pogledu v Bosni in Hercegovini, Črni gori in nekaterih drugih južnih predelih.
“Splošna plovba” lepo napredovala
Pomorsko podjetje “Splošna plovba” s sedežem v Piranu in Ljubljani je od ustanovitve 22. oktobra 1954 lepo napredovalo. Letošnje poletje je doseglo njegovo ladjevje skupno 150,000 ton in zavzema v jugoslovanskih pomorskih podjetjih drugo mesto. V sodelovanju z dubrovniško “Atlantsko plovidbo” in šotorsko “Jugoslovansko oceansko plovidbo” je “Splošna plov-aa” uvedla letos redno linijo o-krog sveta. Ladje bodo odhajale na to pot vsak mesec enkrat. Kot znano vzdržuje družba redno zvezo iz Kopra v Združene države z ladjami “Bovec”, “Bohinj” in “Bled”.
Koprsko pristanišče raste
Odkar je postalo jasno, da Slovenija ne more računati več na Trst, so začeli načrtno izgrajevati Koper kot slovensko pristanišče. V zadnjih letih je lepo napredovalo in računajo, da bo imelo letos že skupno okoli četrt milijonov ton prometa. Ko bo zgrajena železniška zveza Ko-per-Kozina, bo dobilo pristanišče šele pravo zvezo z zaledjem in s tem boljše možnosti za rast. Predvideno je, da bodo pristanišče izgradili v takem obsegu, da bo lahko šlo skozenj do milijon ton prometa letno. Trst je imel v najboljših časih na leto okoli štiri milijone ton prometa.
Čudno poslovanje
Dva Ljubljančana se pritožu-jeta v glasilu ZDLS “Delo” zaradi svojevrstnega poslovanja kragujevaške avtomobilske tovarne “Crvena zvezda”. V začetku poleja sta se “pridružila vrsti čakajočih vozila” na osebno vozilo Zastava 600D. Po njunem pismu ima nakup tega avtomobila več stopenj: Vozilo je treba plačati vnaprej potom poštne nakaz nice. Omenjena Ljubljančana sta plačala na ta način tovarni vsoto 1,850,000 dinarjev. Ta jima je nato dostavila prvi avto čez deset dni, drugega pa šele čez 23. Kupca se pritožujeta, kako je mogoče, da tovarna zahteva plačilo vnaprej in vzame denar, ko vozilo nemara ni še niti izdelano. Uporablja torej vplačane vsote za samo proizvodnjo.
Kupca sta nakazala tovarni večjo vsoto, kot je bila dejanska cena. Ta jima je potrdila prejem in plačilo višje vsote. Obljubila jima je, da jima bo preveč plačanih 52,000 dinarjev takoj vrnila. Dva mesec po tem pismu denarja še vedno nista dobila.
Nova valjarna na Jesenicah
V	železarnah so začeli v septembru graditi novo valjarno,

LXXXi
kXXXXXXX
Potovanje v Evropo, v Slovenijo!
Potovanja v Evropo, posebno v SLOVENIJO, so se v zadnjih letih med rojaki na splošno priljubila. Iz leta v leto odhaja več rojakov in rojakinj obiskat sorodnike in si ogledat “stari kraj”.
Za 1. 1962 so rezervirana mesta NA LADJI UNITED STATES: 21. aprila, 18. maja in 1. junija iz New Yorka.
Ta ladja je najhitrejša in najmodernejša! Vfci, ki so potovali z njo, so bili zelo zadovoljni!
Oni, ki žele potovati Z LETALI, lete lahko do ZAGREBA, od tam do Ljubljane pa z busom. Rezervirana so mesta na JET-LETALIH iz New Yorka v Evropo za:
25. april,	16. in 26. maj,
8. in 16. junij,	1. in 22. julij,	20. avgust
POTNI DOKUMENTI — vse informacije brezplačno; preskrbimo potni list in vize.
Postrežba v Jugoslaviji — Urejeno je vse potrebno v dogovoru s KOMPASOM (Putnikom) za stanovanja v hotelih in pripravljeni so načrti za izlete po Sloveniji in Jugoslaviji.
POSTREŽBA V NEW YORKU IN PARIZU — Bled Travel ima (svojega zastopnika v New Yorku in Parizu, ki pričaka potnike ter poskrbi vse potrebno za prevoz bodisi na ladje ali vlake!
Odločite se za potovanje čim prej, da Vam bomo mogli vse po-Itrebno urediti brez težav o pravem času!
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
EX 1-8787
ZBOR PLEŠAVCEV I— ,V Pithiviersu na Francoskem , so .se zbrali \gologlavci na zborovanje, na .katerem iso izbrali /tudi ;moža z najlepšo “plešo.” Na jsliki vidimo zborovalce, l:o pred frizerskim ^salonom demonstrirajo z velikanskim .glavnikom prednosti pleše pred bujnimi kodri.

r-TJ
7^“
POZOR! ZNATNO ZNIŽANA VOZNINA
ZA OBISKOVALCE IN VSEUENCE IZ JUGOSLAVIJE
Kupite vašim dragim ali prijateljem avionsko karto za Zedinjene države, dočim se bo SWISSAIR potrudil, da bo dostavljena v stari kraj. SWISSAIR vam nudi sedaj edinstveno 17-dnevno potovanje med Ameriko in Jugoslavijo ter nazaj, katero stane $136 manj kot sedanja cena v obe strani v ekonomskem razredu. Letite z velikim, luksuznim DC-8 avionom ameriškega izdelka, in SWISSAIR vam nudi tradicionalno švicarsko gostoljubnost na zemlji in v zraku.
SWISSAIR vam tudi nudi posebni popust do 10% na sedanje ekonomske cene vključno za emigrante, ki pridejo iz starega kraja. Te karte lahko nabavite v Ameriki in jih preko nas pošljete svoji rodbini v Jugoslavijo.
Pošetite vašega prijateljskega potniškega zastopnika in ga vprašajte, da vam proda karto za SWISSAIR. Ako želite, se lahko obrnete na najbližji urad SWISSAIR. Prihranite denar in potujte z SWISSAIR.
4- SWISSAIR
SWISSCARE • WORLDWIDE
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio, SU 1-5880
an
stara valjarna za težke proge je že zelo zastarela — stara je namreč že nad 50 let. Nova valjarna bo predvidoma začela o-bratovati leta 1964?
Kdaj bodo gradbišča resnično urejena?
Tako sprašuje v ljubljanskem listu “Delo” neki Igor Prešeren in odgovarja, da “dokler ne bo reda z načrti, tako dolgo ni mogoče pričakovati, da bo gradnja smotrno organizirana”. Kot primer neurejene gradnje navaja gradnjo stolpnice v Kidričevi ulici v Ljubljani. Izkop temeljev za to stolpnico se je začel 7. marca 1959, vendar gradbeno podjetje tega dne še ni imelo odobrenih gradbenih načrtov. Te je dobilo šele 12. junija istega leta, toda brez detajlnih načrtov. Tako je bila 3. novembra zabetonirana plošča nad 12. nadstropjem, torej na vrhu. Toda stolpnice ni bilo mogoče zapreti na vrhu, ker ni bilo detajlnih načrtov strojnice za dvigalo. Po dolgotrajnih in številnih urgencah je prišel načrt strojnice za dvigalo šele septembra lani, torej 10 mesecev potem, ko je bila streha stolpnice že dograjena. Vseh 10 mesecev je bila zaradi te pomanjkljivosti stolpnica odprta in le improvizirano zavarovana. Zato je seveda vso zimo stolpnico zamakalo in izvajalec gradbenih del ni mogel začeti z ometavanjem v spodnjih prostorih.
Dne 2. maja 1960 je podjetje dobilo dokončne načrte, kakšne bodo obložene plošče fasade. Spet zamuda najmanj 5-6 mesecev!
Poldrugi mesec dni kasneje je izvajalec moral prekiniti elek-tro-instalacijska dela, ker še ni bilo načrtov za pritličje in klet.
hov” ne vidijo, ker jih nočejo videti, ampak kot petelin na gnoju mižc pojo dalje titovsko slavo! — Človek se vprašuje: Delajo to iz navdušenja, iz gole trme in nasprotovanja ali le za — denar?
Ženske dobijo delo
Prodajalke
Iščemo prodajalke za polni ali delni čas. Morajo govoriti slovensko.
TAYLOR VARIETY STORE 6714 St. Clair Ave.
__________(219)
MALI OGLASI™
V okolici Grove wood
Je naprodaj velika enosta-novanjska hiša, 8 sob, dve kopalnici. Jo je mogoče preurediti v dvostanovanjsko. $13,-900. Kličite UL 1-2127. (218)
Naprodaj
8-sobna enodružinska hiša, plinski furnez, v okolici St. Clair in Addison Rd. V dobrem stanju. Kličite EX 1-9841.	(218)
Sobe se odda
Tri sobe se oddajo na 1220 E. 61 St. Vpraša se na 1222 E. 61 SL__________________ (218)
V najem
Odda se 6 sob zgoraj. Lahko 1 ali 2 otroka. Oglasite se na 1126 E. 72 St.	(220)
Sobe se odda
5 sob se odda, na novo prebarvano, blizu Marije Vnebo-vzete cerkve. Oglasite se po 4. uri pop. na 15405 Holmes Ave. ali kličite KE 1-3545.	(222)
NADUHA
Dela za vzidane omare so bila oddana že 17. oktobra 1959, potem pa je prišlo nenadoma do spremembe načrtov, ki so prispeli šele 1. avgusta 1960. Spet nepotrebna zamuda 10 mesecev! Ko so čez nekaj mesecev dospele vse vzidane omare in kuhinjska oprema (delno razstavljena), je bil nenadoma v stavbi tak “pritisk”, da podjetje kljub 14 mizarjem ni moglo pravočas-j no opraviti vseh del.
Igor pravi: “Lahko bi našteli i še precej dolgo vrsto takih in podobnih “grehov”, toda s tem bi zašli predaleč ...” Tako pišejo o svojih gradnjah titovci sami... tukajšnji njihovi propagandisti seveda vseh teh “gre-
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
Prijaler$ Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Are. in E. 68 St.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trg«ovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
šmmmmmmmimfmmmmmmmm
s
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
IIL del.
5t
S
51
i
i
i

Tako strašno enostavna je ta igra in tako učinkovita pri ljudeh kakor so Bregar. V tem hipu se Lidiji Saša gnusi. Nič manj kakor Bregar, ko ga je videla iti pijanega čez cesto. Toda Bregar je imel na sebi vsaj nekaj človeškega, hlastal je za nečim, kar bi mu napolnilo življenje. Saša pa je kakor hladen stroj) ki mu ideja premika ročice in nima do ljudi nobenega odnosa razen volje, videti jih vse v eni vrsti ponižno kričoč parole, ki so trenutno ukazane in zaželjene.
Ko je kakor padla na zofo:, je vedela, da nima izhoda. Nobene stranske poti ni, če hočeš živeti, če nočeš biti sumljiv. Povedati Bregarju, da mu ne zaupajo in da ga zasledujejo? Z njim vred bi padla.
Še vedno je kovčeg na tleh kakor ga je spustila iz rok in tše vedno ima ogrlico okrog
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — BY OWNER Good going business. Estab. 35 yrs. 3 rooms living quarters. Ideal for couple. In manufacturing dist. Priced for quick sale due to other interests. PR. 6-6453.	(219)
TAVERN-RESTAURANT:
By Owner.
Estab. 15 yrs. Corner loc. Good going business. Seats 70. Must see to apprec. Priced for quick sale due to other interests. 4336 W. North Ave. AL. 2-9614.	(220)
TAVERN-RESTAURANT —
BY OWNER
Established over 50 years. Priced for quick sale due to retiring. 821 W. 69th St. ST. 3-9406.	(221)
GROCERY AND MEAT MARKET — BY OWNER
6 rooms, living quarters. Ideal for couple. Good going business. Priced for quick sale due to illness. FR. 6-3841. (221)
TAVERN — BY OWNER Fully equipped. Living quarters. Good location. Good going business. Priced cheap for quick sale. 3051 W. 51st St. GR. 6-9047.	(221)
DELICATESSEN
Specializing in domestic and imported prod. Mod. and completely equipped. Good location. N. W. side. Excellent potential. Phone BErk-shire 7-6568.	(219)
vratu. Bregarjev dar. Hotel jo je kupiti, hotel je vsaj igrati na tipke njenih čustev. Varal se je, čeprav je še v vlaku nazaj grede trpela vsled njegove vsiljivosti. Zdaj je hotela to vsiljivost postaviti nasproti razočaranju nad Sašo, hotela je Bregarja zasovražiti, utemeljiti svoj pristanek, da ga bo zasledovala in dajala poročila o njegovih poteh in njegovih mnenjih.
Nekoč, po tistem, ko so ji ustrelili moža, je pristala na terensko službo. V čudni omotici in obupni samoti je celo mislila, da bi se mogla odločiti in oditi v gmajno. Vse je pripravila, toda v zadnjem hipu ji je zmanjkalo poguma. V svojem ženskem kolebanju je ob vsej zanesenosti ohranila v sebi topel duh starega življenja in ustrašila se je misli živeti sredi' nerednih ljudi, zlasti po tistem, ko je zvedela, da je padel možev prijatelj. Ljubila je zlikanost, pisarniške prostore, moške s kravatami, ustaljen red, v katerem si lahko slikaš bodočnost in brez skrbi vanj postavljaš stojala z rožami in zdaj pa zdaj družbo dobrih prijateljev, kjer si lahko tiho toda oboževano središče.
Službo terenke je opravljala v resnici z neprijetnim občutkom. ImeJ!a je neprijetno zavest, da z navidezno prijaznostjo lovi misli soljudi in jim nastavlja past. Nazadnje se ji je zgodilo, nekaj, kar nikoli ni želela.
V veliki hiši s štirimi družinami — bila je to peta hiša od njenega stanovanja — sta živela brata Kosmača. Starejši, miren, vase zaprt je imel ženo in štirinajst let starega sina, mlajlši je bil samski in je imel
CHICAGO, ILL
pri bratu samo sobo. Poročila, ki jih je dobivala, so kazala, da je starejši beli zaupnik in da ima zveze celo s četniki. Dolgo je kolebala, nazadnje ga je v poročilu ovadila. Tri tedne po tistem, bilo je zvečer, so ga likvidatorji ubili, ko je stopil skoz ograjo na vrt. Čakali so nanj skriti za košatim grmom forsitije.
Takoj po umoru, cel blok se je zgražal nad njim, je prišlo na dan, da je bil beli zaupnik dejansko mlajši brat, ki je takoj drugo jutro zginil. Poročila so bila torej zlagana in Lidija je nenadoma obtičala pred strašno grozo, ki Se je ni mogla znebiti. Obupno se je trudila, da bi se upokojila z mislijo, da je bil tudi njen mož ustreljen po krivici. Mora ni popustila. In kakor da se je vse zaklelo, neprestano je srečavala Kosmačevo vdovo in njenega sina. Bila je to drobna, čedna ženska pri petintridesetih letih in nekega dne se je Lidija odločila, da jo obišče. Zbrala je vse boljše obleke pokojnega moža in odšla k
REAL ESTATE FOR SALE
DAIRY STORE—BY OWNER Ideal for couple. Priced for quick sale by widow due to ill health. RE. 4-3180; after 3:30, TO. 3-9698.
(220)
WISCONSIN
Letovišče naprodaj. 'Uveden posel, stalni gostje. Prostora za 70 ljudi, 7 modernih kabin, nova 13-sobna letoviška hiša, pivotočna bara v jedilnici, vse popolnoma opremljeno, 30 akrov zemlje, od tega 1000 čv. ob jezeru, 12 čolnov. Na Soo jezeru, j Dober lov na divjačino in ribolov. I Prodaja lastnik ali zemljiški kon-(trakt. Zelo dober kup. Long John’s Resort, Phillips, Wise. Ph. 7118.
(220)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER—LIGHT HOUSEWORK
in Doctor’s home. Stay. 5 day week. Other help. Experienced. $35 week. ED. 4-1633.	(218)
GENERAL HOUSEKEEPING — Mature, middle aged woman only. Live in. Own room. 1 child and 1 adult. References. EUclid 3-3335.
(221)
COOK — HOUSEKEEPER Exp. references. Top salary for excel. job. Near North side. 2 adults. Go nights. BI. 8-2100 extension 1125.
(220)
LIGHT HOUSEWORK Plain cooking. 2 school age children and baby. Stay, own room, bath & TV. Top salary. Excel, refs. only.
PARK FOREST—For sale or lease by owner. 2 bdrm brick home. Lge. 2 car garage. Paved drive. Rad. ht. Loc. on Sauk Trail. Ma. 6-2287 bet. 8 a.m. & 5 p.m. After 5:30 p.m. EX. 3-1403.	(220)
CHICAGO HEIGHTS (Rosewood Hts.) — BY OWNER
1	% yr. old tri-level. 8 rms. 4 bdrrhs.
2	full baths. All face brk. Rec. rm.
w/sliding glass door. Fin. htd. gar. Painted bsmt. Lndscpd. Many extras. $26,600. SK. 6-6950.	(220)
EVERGREEN PARK — 3 bdrm. brick 7 room ranch. Fully lndscpd. Rec. rm. Walk, distance to paroc. & public grade & high schools. St. Xavier College. Low $40’s. By own-re. GA. 2-7163	(220)
SOUTH HOLLAND—BY OWNER. NEAR CALUMET EXPWY. LARGE MODERN SPLIT-LEVEL WITH ATTACHED GARAGE. 3 BEDROOMS, BATHS. ED 3-1931.
OAK LAWN—BY OWNER. 6 room ranch. 3 bedrooms, plus family room. Wall to wall carpeting. 2 car garage. St. Gerald’s Parish. Nr. park, schls., shopg. & transp. GA.
njej.
Tako se je spočelo prijateljstvo, ki je trajalo še po koncu vojske, čeprav se je vdova s sinom preselila na Prule. Tam je pričela vrtati v moževo likvidacijo, hrbet ji je kril cel blok in snubec, uradnik na OZNI. čedna vdova je preo-krenila življenje, sina so sprejeli v SKOJ in ker je vedela, da je možev brat mrtev, je nanj zvrnila vse, kar se je dalo.
Zadeva se je vlekla skoraj celo leto, nato so priznali, da je bil z ozirom na lažno ovadbo po nedolžnem ubit. Dobila je neko odpravnino in se kmalu po tistem poročila.
Lidija se je oddahnila, vendar se je čutila ujeto. Na njeno ovadbo je bil nekdo po nedolžnem ubit in čeprav je življenje prineslo vdtovi in sinu neko odrešenje, vse to ni moglo zmanjšati krivde. Ko bi vsaj vdove ne bilo, če bi se preselila kam daleč. Tako pa jo je od časa do časa srečala, govorili sta in občutek krivde je spet vstal. Vedela je, da nekdo ve za njeno ovadbo in da se lahko zgodi, da zine besedo in bo
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na £. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Priiave nepotrebne _
prišla resnica do vdove, ki sicer zdaj živi dobro, življenje, toda . . .
Ni hotela misliti na to možnost. Bilo bi strašno srečati vdovo in čutiti njeno sovraštvo po tistem prijateljskem srečanju. Kako naj bi ji dopovedala, da je bila odvisna od poročil drugih in da njenega moža ni zasledovala sama?
Zdaj jo Saša tišči v novo nesrečo. Zasleduje naj Bregarja, odkrije naj tajne poti njegovega verižnistva in spodnese naj mu noge.
Mar ni imel Bregar v nečem prav, ko je dejal, da se onstran meje lažje diha, da se počutiš prostega in nevezanega? Nihče ti ne stoji za hrbtom, nihče te ne zasleduje in ti ne omerja korakov.
Vzdignila se je in ko je položila roko na ročaj kovčka, je čutila, da je živčna, da ji ne trepetajo samo prsti ampak celo telo.
Saša je prišel drugi dan zvečer in ko mu je odiprla, je odšel naravnost do zofe in sedel. Bil je v lepi sivi obleki, z nasmeškom, ki ga je pri njem sovražila od prvega dne, ko ga je spoznala. Takrat je bil mož še živ in Saiša je bil skoraj cel teden ga je spremila v ve-žožo. Mož je bil prehlajen in je imel vročino, zato je bil v žo. Mož je bil prehlajen 'n roko, jo je nenadoma zgrabil
za prsi in pritisnil k zidu.
Ko se mu je izvila, je imel na ustih ta nasmešek. Mešanica vzvišene sile in podlosti.
— Upam, da si se prijetno zabavala — je rekel. Dobro je čutila njegovo porogi j ivost.
— Bregarja sem klical po telefonu, toda zdelo se mi je, da je bil slabe volje. Verjetno
je Nataša prišla na dan s svojimi očitki. Strašno je ljubosumna. —
— Si ji mar povedal, da sem š’a z njim? —
(Dalje prihodnjič)
------o------
Naročite ae na dnevnik “Ameriška Domovina
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury. Ohio Pokličite telefeničao: JOrdan 4-5503
V blag spomin
20-LETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
JERNEJA MS
Umrl je 13. novembra 1941
Kako smo srčno Te ljubili, bil najdražji si nam zaklad, prehitro smo Te izgubili, prišel je konec lepih nad.
Žalujoči:
FRANCES, soproga 'SINOVI in HČERE
Cleveland, O. 13. novembra 1961.
ŽE ZA VELIKO NOČ! —IV iozadju velikanskega “Santa Claus-a” (pripravlja jneki -urejevalec izložbenih oken v Brooklynu, N. Y., zajčke in -pirhe za Veliko fnoč, 'fcer je delo za Božič v glavnem že opravil. 1 i , j ;
i

'Žm
I
g

n
p
:2
p
Is
I
|
1
1
SEDAJ NA RAZSTAVI
I
kompletna kolekcija INTERNATIONAL pohištva z res lepim izgledom . . . Lepota posebne izdelave, ki je samo vaša, je sedaj na razpolago po zelo ugodnih cenah.
THE GENERAL FURNITURE & APPLIANCE CO.
814 - 818 East 185th St.
IV 1-4433
FO. 9-7639.
(219) 4-5016.
Odprto
Od 9:30 dop. do 8:30 zv. ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih Od 9:30 dop. do 6:00 zv. ob sobotah — Zaprto ob sredah
|
•r’
si
i
*i
|
g
si
(220)

GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HKndernun 1-2088	KEmnore J-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
el.’;	V/,-I.'
V BLAG SPOMIN
Žalostnih src javljamo lužno vest, da je dne 13. oktobra 1961 nenadoma preminul naš ljubljeni soprog, oče in brat
LOUIS SADAR
Srčna kap je prekinila njegovo, nam tako dragoceno življenje. Pokopali smo ga dne 16. oktobra 1961. V žalnem sprevodu smo ga spremljali iz pogrebnega zavoda Žele in Sinovi na St. Clair Ave. najprej v župno cerkev sv. Vida. Tam je Rev. Raymond Hobart daroval za pokojnega slovesno sv. mašo zadušnicc. Po sv. maši smo spremljali pokojnega na njegovi poslednji zemeljski poti na pokopališče All Souls, kjer smo truplo položili v grob, da tam pričaka vstajenja.
Pokojni je bil rejen 21. junija 1895 v Drašči vasi na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1913 in sicer v Denver, Colorado.
Iz vseh naših src se želimo zahvaliti dobrim prijateljem, znancem, sosedom, sorodnikom in vsem drugim, ki sc blagemu pokojniku pomagali v zadnjih trenotkih življenja, vsem, ki so darovali za sv. maše za pokoj njegove duše, v dobre namene, za cvetje in vence, ki so krasi’i njegov oder in krsto, tistim, k« so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod, vsem, ki so prišli pokojnega kropit in so zanj molili. Pri: rčna hvala vsem, ki so nam v urah najhujše žalosti pomagali, nas tolažili ali kakorkoli drugače izkazali svojo ljubezen in spoštovanje do pokojnika in njegove družine.
Posebej toplo zahvalo izrekamo Rev. Raymond Hobartu za sv. mašo, molitve, blagoslove in spremstvo do groba.
Članom društva Lunder-Adamič smo posebno hvaležni, da so se prišlo skupno poslovit od pokojnega. Prisrčna hvala nosilcem krste in tislim sorodnikom in prijateljem, ki so prišli k pogrebu od daleč, celo iz Kanade.
Priznanje in zahvalo izrekamo pogrebnemu društvu Žele »n Sinovi za odlično ureditev vseh pogrebnih slovesnosti.
Nešteto smo dobili sožalnih pisem in brzojavk. Naj vsi, ki so z *'ami žalovali, sprejmejo našo najiskrenejšo zahvalo.
Tebi, predragi naš Louis, pa naj bo dober in milostljiv Gospodar življenja in smrti. Neizmerno trpimo, ker smo Te izgubili, v najlepšem spominu Te bomo ohranili do konca naših dni, Vdano upamo na veselo svidenje v srečni večnosti nad zvezdami-
žalujoči:	<
FRANCES, soproga, LOUIS, sin JOE SADAR, Denver, Colorado, bral MARIJA VIDMAR, Zagradec, Slovenija, Jugoslavija IGNAC SADAR, Drašča vas, Slovenija, Jugoslavija in ostali sorodniki v Ameriki in Jugoslaviji
Cleveland, 13. novembra 1961.
mn. -v .	_
OB ZORI i— Skupina vojakov 101. padalske divizije se v Fort Campbellu, Ky., pripravlja v jutranjem mraku 11(1 vaje.	(	1