(“Rimorski dnevnik I® *®Cel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pr® 1943 v vasi Zakri* nad Cerknim, razmnožen p® ciklostil. Od 5. do 17. *®Ptembra 1944 se je ti-®kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v ‘iskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-"•m Trstu, kjer je izSla za-Pnj® Številka. Bil je edini j rjjjani partizanski DNEV-•'IIK v zasužnjeni EvropL primorski M* dnevni Poštnina plačana CenQ |jr . Leto XXX|X št 286 (11.702) Abb. postale 1 gruppo Trst, torek, 6. decembra Washingtonska vlada hoče z orožjem vsiliti svoj mir Ameriški letalski napad na sirske položaje sprožil v Libanonu verižno reakcijo nasilja Včeraj nove eksplozije v Bejrutu in konec premirja v Tripoliju - Zaskrbljenost v vsem svetu - V Italiji zahteve po umiku italijanskih vojakov iz Bejruta ' 559 \ linije) 1 5723 ris. h o o to o o Prepir v EGS . — Najvišji državni vodi- ta. Jl Francije, Zahodne Nemčije, Ita.ll-L’. Metlike Britanije, Holandske, Bel-Luksemburga, Danske, Irske in «Vh' z^ran* v grški prestolnici na g/™13’, ki naj bi okrenil preporod /Topske gospodarske skupnosti, so .Poti k dogovoru o nerazvezi, ko n m mogoč sporazum o novem zago-P . skupnosti*, je odkrito priznal u ^Qni glasnik izvršne komisije EGS . dveh dneh zasedanja, ki ga ozna-So^J°.bolj prepiri kot resno iskanje je bilo pričakovati so prišli vsat^i Evrope v Atene zagovarjat S(j koristi svoje države, zrahljali nj ae Pa celo predhodni vsaj načelih “Ogovori med Londonom, Bonnom ski * ^'zom, močnejšimi partnerji .Pnosti, o strožji proračunski poli-sPro?a škodo šibkejših. Iskro je spet Th Z|[a angleška «železna dama* stavu 6r^eva’ ^i Je še na začetku po-o rwf • -ot PredP°g°j za Pogajanja jg .'Pziji kmetijske politike in pove-pr Ju. Proračunskih sredstev vračilo Vep|fzka med deležem, ki ga plačuje Dri* Britanija v skupne sklade, in r Pevki, ki jih dobiva od EGS. za okrog 2.000 milijard lir na v •’ ki jih hoče Thatcherjeva nazaj, Prav hi računovodski logiki, ki je SDn 0 nasprotje smotrov rimskega da hZuma *z leta 1^57. Upala je, nemu v ^ko logiko pritegnila tudi skeega kanclerja Kohla in franco-Pravt pret^sednika Mitterranda, ki a .v tako več prispevata kot dobita, trrnf Zletela na odpor proti njeni V?],];’, ki mu je odgovorila z bojevitim Wii °m, da «je Napoleon v Water-tf^J^o^Pač moral izmeriti angleško lija!? ,takem poteku pogajanj je ita-je ?ki predsednik Craxi dejal, da je r,.avrri». minister Andreotti pa Potp)riS*av‘* ■ <<<-5e je to prerod EGS, bodrih s.e je bolje vrniti k coni svo-j , izmenjav.* Sam predsedujoči vzr0i i ržavni poglavar Papandreu je n°vodjePr0ti <T?f* in ne samo «naših vodil iadovor-v* seveda ne moremo biti trQ0ičnlri1' Ee feh pa ne gre jemati he j Trezno treba oceniti uspe-Pseh .neusPehe naših ekip, in to v ' Portih in v vseh prvenstvih. smejo potreti Na dlani je namreč, da v višjih ligah naše ekipe nastopajo v zelo ostri konkurenci moštev, ki imajo dobro kadrovsko, ekonomsko in organizacijsko podlagi. Naš šport pa je še vedno «amatersko zasnovam (odborniki delajo brezplačno, honorarji trenerjev in povračilo stroškov igralcem so le skromni prispevki v primerjavi s plačami italijanskih kolegov). Zato nas začasni neuspehi ne smejo potreti. Ites je, potruditi se moramo, da popravimo napake, da k delu pri stopimo s čimvečjo strokovnostjo, resnostjo, športnostjo. Že dejstvo pa, da lahko tudi v višjih ligah naša moštva enakovredno igrajo z ostalimi, da naša društva skoraj vsaki teden nosijo slovensko besedo širom po Italiji, da nas skoraj povsod cenijo zaradi naše šport nosti, pomeni za nas velik uspeh. Kajti moč našega športa še zdaleč ni odvisna zgolj od rezultatov. SZ o namestitvi evroizstrelkov MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je glasnik sovjetske vlade Zamjatin med drugim po vedal, da Jurij Andropov postopoma okreva in da je že spet prevzel vse svoje posle. O tem, kdaj se bo spet pojavil v javnosti, pa glasnik ni hotel reči nič. Govor je bil tudi o vprašanju evroizstrelkov ter o sovjetskih protiukrepih. O tem sta govorila načelnik generalštaba in prvi podtajnik v obrambnem ministrstvu Ogarkov in prvi podtajnik za zunanje zadeve Kornjen-ko. Oba sta rekla, da so sovjetski protiukrepi, se pravi namestitev kratko-dometnih raket na ozemlju češkoslovaške in Vzhodne Nemčije, popolnoma zadovoljiv odgovor namestitvi ameriških raket v Zahodni Evropi in to tako kar zadeva hitrost, kot kar zadeva točnost in moč. Zmaga opozicije v Venezueli CARACAS — Jaime Lusinchi, kandidat opozicijske «demokratične akcije* je prepričljivo zmagal na venezuelskih predsedniških vobtvah. Lusinchi je prejel 20 od sto več glasov od svojega tekmeca, krščanskega demokrata Rafaela Caldere. Voblna kampanja izvoljenega kandidata je temeljila predvsem na kritiki gospodarske pobtike dosedanjega predsednika Herrere Cam-pinsa. Demokratična akcija, zmagovita stranka, je članica socialistične internacionale in ima že vrsto let dobre odnose z evropskimi socialisti. Listarji zapustili pokrajinsko sejo TRST — Polemično vzdušje na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu razpravo o gospodarskem položaju v naši pokrajini v luči osnutka deželnega razvojnega načrta, ki bi ga morala deželna skupščina dokončno odobriti še pred koncem leta. Polemike so sprožib listarji, ki so hoteU odložiti razpravo na prihodnjo sejo z utemeljitvijo, da bi se nanjo radi bolje in temeljito pripravili. V resnici pa svetovalci LpT še pred pričetkom sinočnjega zasedanja niso hoteU podpisati enotne resolucije o teh vprašanjih, ki so jo sicer predložili komunisti, podprli pa zastopniki odbora in vseh demokratičnih strank. Listarji so zato ciz protesta*, ker je skupščina zavrnila njihovo zahtevo, zapustili sejno dvorano. Pokrajinski svet pa je kasneje odobril omenjeno resolucijo. Začetek procesa zaradi atentata na sodnika Chinnicija CALTANISSETTA — Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim sodiščem začel proces proti šestim osebam, ki so obtožene, da so izvedle ali organizirale atentat, ki je veljai! življenje preiskovalnega sodnika Rocca Chinnicija, njegovih dveh osebnih straž in vratarja poslopja, v katerem je stanoval. Na zatožni klopi sta bila samo Vin-cenzo Rabbito in Pietro Scaripisi, ki ju dolžijo, da sta atentat osebno izvedla, odsotni so Libanonec Bou Che bel Gasan ter trije predstavniki mafijske družine Greco, se pravi brata Michele in Salvatore (ki ju v paler-mu kličejo «papa» in «senatore») ter njun bratranec Toto, znan kot «inge-gnere». Ta trojica, za katero v Pa’er-mu ve vsakdo povedati, da tvori jedro palermske mafije, je za sedaj še na prostosti, kljub številnim zapornim nalogom. Kljub temu pa je prejšnji mesec Salvatore Greco, v brk policiji in karabinjerjem, prišel v pisarno odvetnika Lo Prestija in mu podpisal mandat, da ga lahko zagovarja na procesu. Lo Presti je danes imel za potrebno povedati, da ni izključno, da se njegovi klienti pojavijo na sodišču še pred koncem procesa. V sicilskih sodnih krogih z zadovoljstvom podčrtujejo dejstvo, da je do procesa prišlo že štiri mesece po a-tentatu, kar je svojevrsten rekord v obravnavah proti mafiji. Prav tako je nenavadno, da nekdo fizično sedi na zatožni klopi. Zanimivo je tudi, da obtožence enačijo s teroristi in jih obtožujejo tudi prevratniške dejavnosti proti demokratični državi. Pri tem se vsiljuje vprašanje, če bo tudi za nje veljal zakon o skesancih. Dolar presegel vrednost 1.650 lir RiM — Nova zaostritev krize na Bližnjem vzhodu in nesoglasja na vrhu voditeljev držav Evropske gospodarske skupnosti v Atenah botrujejo novi okrepitvi tečaja dolarja na vseh finančnih tržiščih. Ameriška valuta je tako dosegla včeraj nov zgodovinski rekord v razmerju z italijansko liro (1.651 lir za dolar) in s francoskim frankom (8,3 franka za dolar) ter se je močno okrepila tudi v menjavi z zahodnonemško marko in z ostalimi evropskimi valutami. V Žalna seja za Edom Brajnikom LJUBLJANA — Včeraj je bila skupna žalna seja vseh družbenopolitičnih organizacij Slovenije v spomin na narodnega heroja prvoborca in graditelja slovenske in jugoslovanske varnostne službe Eda Brajnika. Njegovo življenje in delo je orisal član predsedstva Slovenije France Popit. Eda Brajnika so popoldne pokopali na ljubljanskih Žalah. AmaJdo Forlani RIM — Zasedanji Forlanijeve in Donat Cattinove struje, ki sta se končali v nedeljo, sta v marsičem razjasnili predkongresno razpravo v KD. Do kongresa manjkajo sicer še skoraj trije meseci in vse se lahko pripeti. Vendar pa je v tem trenutku osrednje vprašanje, ali bo De Miti uspelo ohraniti tajniško mesto. Po eni strani De Mite izpred prejšnjega kongresa ni več, saj ni več tiste «trde roke», ki jo je tajnik napovedoval pri vodenju strankine in državne politike; po drugi strani pa drugačen De Mita z novimi predlogi in z novimi perspektivami še ne obstaja. Sicer pa je tudi res, da prav s teh dveh zasedanj ni bilo nobene alternative. Skratka, če bi sedaj volili, bi imel De Mita za seboj verjetno 90 odstotkov stranke. Problem pa je, za kakšno večino gre. Vsi, ki se namreč izjavljajo za ponovno izvolitev De Mite, postavljajo tajniku zelo jasne pogoje: prenehati mora biti «De Mita». Skratka, spremeniti mora politično linijo in opustiti ambicije po novostih, ki so ga doslej spremljale in katerim večina pripisuje velike volilne poraze v zadnjem času. Ni namreč naključje, da je predvsem na dorotej-skem zasedanju in še zlasti iz ust Amalda Forlani ja prišla velika kritika na vsebino in zahteva po povrat- ku k staremu. Forlani sicer pa tudi Piccoli, sta ponovno dvignila prapor starih ljudskih interesov krščanske demokracije, klientelame stranke, ki ne govori o inflaciji in o trdi roki, ki še vedno misli, da je zaposkr vanje največ ji problem, stranke, ki predvsem deli pomoč in «usluge». Ta KD je tudi izrazito protikomunistična in vidi v socialistih naravnega zaveznika. De Miti torej očita, da s preveliko pozornostjo gleda na komuniste, skratka, da je filokomunist. Bo De Miti uspelo premostiti te kritike? Njegova moč je predvsem v razlikah med njegovimi kritiki. Skratka, staro geslo «divide et impera». Seveda mora De Mita računati tudi na svojo strujo, ki jo sedaj vodita R®' gnoni in Bodrato, kar pa zadeva Zaccagninijevo levico sta prav nedeljski zasedanji pokazali, da ni več tak° navdušena nad sedanjim tajnikom, vendar tudi tu ost&' ja vprašanje, s kom naj ga zamenjajo, s Farlanijem. prijateljem socialistov alj z Donat Cattinom, prijateljem sindikalistov CISL. Pravih kandidatov torej ni, in PraV na to računa De Mita, ki bi lahko izšel kot kompromis med številnimi potrebami. Prav to politiko zasleduje tajnik KD v zadnjih mesecih in ni izključeno, da bo prav na ta način zmagal na strankinem kongresu, ki nikakor ne bo lahek. R. G. Z izjemo celjskega območja V Sloveniji v glavnem brez redukcij toka LJUBLJANA — V zaostrenih energetskih razmerah je zavest uspešno opravila izpit — bi lahko rekli potem, ko sinoči v Sloveniji v glavnem ni bilo napovedanih odklapljanj električnega toka. Pomanjkanje e lektrične energije, je konec prejšnjega tedna doseglo že tolikšen obseg, da brez veliko večjega varčevanja kot doslej, ali pa brez odklapljanj ne bo šlo. Elektrogospodarstvo Slovenije je sporočilo, da bo od ponedeljka naprej vsak dan izklapljalo po približno pol Slovenije za 4 ure na dan, od 19. do 23. ure. Edina alternativa je bila, prihraniti potrebno energijo. To se je tudi zgodilo, zato sinoči razen na širšem celjskem območju ni prišlo do prvih redukcij. Dovoljena poraba električne energije je bila preračunana, za posamezna območja na podlagi petdnevne povprečne porabe, zmanjšane za 10 odstotkov, kolikor naj bi prihranili. Od vseh območij se le porabniki na celjskem območju niso držali predvidenega, zato so sinoči med 19. in 22. uro izključili tretjino gospodinjstev. Kot je znano so redukcije v zadnjih dveh mesecih stalna praksa v vseh republikah, razen v Sloveniji. V Sloveniji v zadnjem času nemoteno delujejo vse elektrarne, vendar hidrocentrale zaradi nizkega vodostaja komaj s polovično močjo. Slovensko elektrogospodarstvo je minule dni vse viške energije pošiljalo kot pomoč v druge republike in s tem nadaljuje tudi te dni, ko je proizvodnja toka v primerjavi s porabo na kritični točki. Sedanje stanje v Jugoslaviji bi razmeroma hitro rešilo le močno deževje, ki pa ga seveda decembra ni pričakovati, zato bo po vsej verjetnosti še to zimo prišlo do večjih in rednejših redukcij tudi v Sloveniji. Nekoliko si bo mogoče pomagati z uvozom elektrike, z dolgoročno pa seveda samo s pospešeno gradnjo termoelektrarn in vodnih central, (jp) Vlada poglablja stanovanjsko politiko RIM — Danes se začne pri ministru Nicolazziju vrsta sestankov z izvedenci vladnih strank za pripravo zakonskih ukrepov o stanovanjski politiki. Današnja seja bo posvečena reformi zakona o pravičnih stanarinah, jutri bodo razpravljali o prodaji ljudskih stanovanj najemnikom, v petek pa bodo skušali najti rešitev za vprašanje razlastitvenih odškodnin za zemljišča, ki naj bi bila v skladu z navodili u-stavnega sodišča. Nicolazzi želi predložiti vladi ustrezne zakonske osnutke že pred božičem, tem pa namerava dodati še četrtega, ki naj bi zadeval finansiranje stanovanjskih gradenj. Proračun federacije višji za 43 odstotkov BEOGRAD — Proračun federacije naj bi prihodnje leto znašal 374 m*' lijard 22 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z letošnjim, z rebalanse*111 zvišanim, proračunom kar 42,9-odstotno povečanje. Največji del teh sredstev — 231,6 milijarde ali 61,9 odstotka — bi porabili za financiranje JLA, za W' validsko borčevsko zaščito bi izločili 51,7 milijarde, dopolnilna sredstva za g?" spodarstvo manj razvite republike in pokrajino Kosovo pa bi znašala 29,7 mi«; jarde dinarjev. To je 90,3 odstotka celotnega proračuna, preostali del pa uporabili za finansiranje vseh drugih obveznosti in nalog federacije. Te podatke je na včerajšnjem sestanku odbora zveznega zbora skupš*1' ne Jugoslavije za proračun federacije navedel pomočnik zveznega sekretarja za finance Egon Padovan. Po njegovih besedah se je bil ZB prisiljen odre" či prvotni varianti proračuna — ali z drugimi besedami, ZIS se je odreke* izvajanju sklepov, ki jih je lani sprejela skupščina SFRJ, da zvezni proračun ne more biti več vir inflacije, oziroma da zvezna blagajna ne more biti neneh' no največja dolžnica v državi, (dd) Povprečne plače v Jugoslaviji BEOGRAD — Povprečen osebni dohodek v Jugoslaviji je bil avgusta, P* sporočilu zveznega zavoda za statistiko, 16.204 dinarje (v gospodarstvu 16.1*®’ v negospodarstvu pa 16.615 dinarjev). Na vrhu seznama povprečnih mesečna* prejemkov so bili zaposleni v cevovodnem transportu — 25.194 dinarjev (v Sr bi ji brez pokrajin celo 29.422 dinarjev). Precej se je izboljšal položaj tistih, K se ukvarjajo z znanstveno - raziskovalno dejavnostjo, saj je njihov osebni do* hodek dosegel 23.021 dinarjev, vendar so razlike med republikami in pokraJ nama občutne: na Hrvatskem 25.863, na Kosovu pa 16.500 dinarjev. , Absolutno najnižje osebne dohodke so imeli avgusta kosovski predelova ci nekovin — 7.186 dinarjev, ter delavci v rečnem in jezerskem prometu Črni gori 7.246 dinarjev, (dd) Vasil Bilak na obisku v Beogradu BEOGRAD — Včeraj je v Beograd dopotoval član predsedstva in ^ kretar CK KP češkoslovaške Vasil Bilak, ki se bo v Jugoslaviji mudil na v bilo predsedstva CK ZKJ. Na beograjskem letališču sta Vasila Bilaka med drugimi pričakala kretar predsedstva CK ZKJ Mikoa Stojanovič in izvršni sekretar predsedst CK ZKJ Vlado Janžič. (dd) Zaključen dvodnevni zgodovinski simpozij v Aosti Evropske manjšine pod fašizmom in nacizmom AOSTA — Z zaključno krajsko raz pravo, v kateri je sodeloval tudi ravnatelj SLORI Darko Bratina in z zaključnim posegom predsedujočega Gu ja Herauda, se je v Aosti končal dvodnevni simpozij o evropskih manjšin skih narodnostnih skupnostih ob na slopu in pod fašizmom in nacizmom. To je bil le prvi korak k razvozlavanju te delikatne problematike, je dejal v nedeljo Heraud, kajti veliko bo treba še narediti, za razumevanje odnosa posameznih manjšin do fašizma in nacizma. Ta odnos med obema vojnama je bil v nekaterih središčih dokaj protisloven in je v poznejših letih botroval mnogim nerazumevanjem. In prav zgodovinske raziskave mora jo pojasniti vse silnice, ki so določeno manjšino vodile v tak in ne v drugačen odnos, v odporništvo, nasprotovanje ali celo sodelovanje ’ s fašisti in nacisti. Dvodnevni simpozij je priredil zgodovinski inštitut za odporništvo iz Doline Aoste pod pokroviteljstvom deželnega odborništva za šolstvo. Sami prireditelji so se pohvalili, da je bil to prvi tak kongres, ki je to vprašanje obravnaval iz izrazito zgodovinskega, torej strokovnega vidika, čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da so mnogi predavatelji skušali povsem romantično opravičevati kolabo-racionizem nekaterih etničnih manjšin z nacifašizmom. Kljub mestoma zelo površinskim izhodiščem, za kar je gotovo kriv tudi zelo skopo odmer jen čas, pa je simpozij brez dvoma pokazal na koristnost tovrstnih pobud. Pa ne samo to. Simpozij v Aosti je bil tudi priložnost pobliže seznaniti se s stvarnostmi, ki so naši zavesti precej tuje, bila je priložnost za pomisel o boju, ki ga posamezne manjšine še danes bijejo za svoje pravice, avtonomijo, ohranjanje jezika in kul ture, kajti brez dvoma je, da sta prav jezik in kultura gibalo naroda in njegove identitete. Za predavalno mizo se je zvrstilo deset referentov, ki so sicer maloštevilne poslušalce seznanili z zelo zani mivim in malo raziskanim obdobjem. Sam Heraud je v svojem sobotnem u vodnem razmišljanju povedal, da je že iz dvajsetih let precej mednarodnih sporazumov, ki bi morali ščititi posamezne narodnostne skupnosti, a so besede ostajale večji del samo na papirju in niso bile nikoli uresničene. In tudi ta pravni aspekt vprašanja bi kazalo pobliže raziskati, kot vso široko problematiko, ki so jo zgrnili predstavniki Flamcev, Valoncev, Al začanov, Lorencev, Bretoncev, Vale Žanov, Južnih Tirolcev, Romov, Baskov, Kataloncev in seveda Slovencev. Milica Kacin Wohinz je v svojem referatu dovolj jasno in nazorno opredelila položaj Slovencev in Hrvatov pod Italijo med obema vojnama, njihovo borbo za osvoboditev in obstoj, fašistično zatiranje. Referat je vzbudil veliko pozornost in pripomogel k boljšemu razumevanju naše pro blematike. Kajti na dan so prišle ne katere značilnosti in enkratnosti slovenskega oboroženega odpora proti zatiralcem. Take reakcije na fašizem v drugih evropskih narodnostnih skupnostih skoraj ne poznajo, kajti pri Slovencih je šlo tudi za nekaj več kot samo za narodno osvobajanje. In zaradi tega je bila vsa kompleksnost zadržanja ostalih manjšin med obema vojnama toliko bolj zanimiva in movat. Alzačani so na primer simpatizirali s Hitlerjem, kajti v nacizmu so videli o svoboditev izpod francoskega jarma, LIFSIE/V 1_ «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegantno krojene dežne plašče. N|i-hov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEAi), Ul. Carducci 4, Trst. videli so obrambo svojih jezikovnih in verskih interesov, čeprav je Hitler sklenil s Francijo pogodbo, da Alzacije in Lorene ne bo priključil Nem čiji, kar je prelomil šele leta 1940. Do takrat pa so Francozi izgnali iz domovine kar 170 tisoč krajanov. In tako naprej. Skratka, mnogi so videli v tistem času orodje za uveljavitev svojih separatističnih teženj in tudi odporništvo proti fašizmu in nacizmu je pri nekaterih skupnostih šlo v to smer. Že uvodoma smo rekli, da je bil kongres v Aosti odskočna desko nadaljnje raziskave. Pri tem po tel opozoriti tudi na neki drug P*: blem, in sicer na tega, da zgodo _ narjem mnogi viri iz tistega čašo so še dostopni in je zato razisko len napor precej otežkočen. Pa še ^ seda o organizaciji simpozija: hJ bila na ravni mednarodnega z°se nja, saj ni bilo na razpolago Vfe -e jalcev in tudi znanstveni material J bil izredno skopo odmerjen, kar seveda nekoliko osiromašilo cejo zasedanje. MARIJ CU® MrfRCHI od 1912 MARCHI GOMMA S. p. A. Ulica della Zonta 4 Telet. 60212 V ULICI DELLA ZONTA BOGATA IZBIRA BOŽIČNIH OKRASKOV IN GOSPODINJSKIH ARTIKLOV ZA DARILA Ameriški letalski napad na sirske položaje do skrajnosti zaostril razmere v Libanonu BEJRUT — Nenapovedano vojno stanje med ZDA in Sirijo se Lahko vsak trenutek izrodi v širši spopad nepredvidljivih posledic. Nedeljsko ameriško bombardiranje sirskih položajev v Šufu je s tega vidika lahko le skrajno nevaren uvod za nOvo ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Prve posledice so bile jasne že v nedeljo zvečer, ko So topovske granate zasule položaje ameriškega kontingenta v Bejrutu, včeraj pa sta eksploziji v Bejrutu in v Saidi zgovorno dokazali, da so Američani s svojim letalskim bombardiranjem sprožili pravo verižno reakcijo nasaja in povračilnih ukrepov. Reaganova administracija se je torej z ukazom, naj z ameriških letalonosilk «Independence» in «Kennedy» vzle-“jo letala za napad na sirske protiletalske raketne ba-i^rije, spustila v vojno pustolovščino, ki predstavlja pra-ri kakovostni skok v vsej dosedanji ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Osemindvajset najsodobnejših ameriških jetal od lahkih bombnikov «corsair A-7» in «intruder A-6» ter lovcev prestrezačev «F-14* je v zgodnjih jutranjih drah napadlo 5 raketnih baterij sirske vojske pri vaseh BJar Halvan, Faluga, Hammana, Dar el Beidar in Sofar. Reakcija sirske protiletalske obrambe je bila takojšnja in P° vsem sodeč tudi uspešna, saj je Pentagon priznal, da So sirske rakete sovjetske izdelave «SAM-7» sestrelile dva ameriška bombnika, enega pa poškodovale. Dva pilota sta baje v sirskih rokah, enega pa je iz morja potegnila libanonska vojska. ■, Izgube med civilnim prebivalstvom in sirskimi voja "i niso znane, prav tako ni jasno, ali so Američani tudi dmčili raketne baterije. Vsekakor pa so za napad pla- čali težak davek. V 17 mesecih podobnih letalskih napadov ni Izrael nad Šufom in v dolini Bekaa izgubil niti enega letala. Delni ameriški neuspeh bi lahko torej bodril Sirce, da ne bodo klonili pred ameriškimi vojaškimi pritiski. Ob vsem tem zveni skrajno nevarno Reaganova izjava, da je ameriški letalski napad odgovor na sobotno raketno obstreljevanje dveh ameriških izvidniških letal, kot tak je torej le dejanje «samoobrambe», ki služi za varnost vseh zahodnih mirovnih kontingentov v Libanonu. Kako je to obvarovalo večnacionalne sile, je zgovorno dokazalo kasnejše topovsko bombardiranje ameriškega vojaškega kontingenta, v katerem je izgubilo življenje 8 ameriških mornariških strelcev. Izgube bi bile bržkone še hujše, če se ne bi oglasilo težko topništvo šestega brodovja, ki je utišalo topovske baterije. Nič čudnega torej, da je skušal včeraj VVashington zmanjševati pomen nedeljskega dogajanja. Reaganova administracija se je ob delnem vojaškem neuspehu zbala domačih reakcij v tem kočljivem obdobju, ko v ZDA že preveva predvolilno vzdušje. Izguba človeških življenj je tudi med Reaganu naklonjenim ameriškim javnim mnenjem vseeno prehuda zadeva. Nedeljsko bombardiranje pa je obenem sprožilo ponoven izbruh nasilja v Libanonu. Včeraj je v zahodnem Bejrutu eksplodiral s 150 kilogrami trotila natrpan avtomobil. V eksploziji in kasnejšem požaru, ki je zajel dve stavbi, je izgubilo življenje več kot deset oseb. Podoben atentat je bil tudi v Saidi, od koder pa poročajo le o materialni škodi. Razbitine sestreljenega ameriškega letala (Telefoto AP) O vlogi italijanskih enot Oh nevarnosti spopada širših razsežnosti PRI odločno zahteva razpravo v parlamentu Zaskrbljene reakcije v svetu zaradi zaostritve v Libanonu RIM -- Izredna zaostritev v Liba-onu je izzvaia vai zaskrbljenih reak 9 v Italiji, ki je s svojimi enotami ODsotna v mednarodni mirovni sili. Dogodki zadnjih dni,» je v nedeljo de-j™ obrambni minister Spadolini, «so orenito spremenili libanonsko sceno, P°ložaj Italije pa je zaenkrat tisti, ki °a je določila vlada na seji 23. nc ®ttibra in ki povezuje italijansko pri rn <>St z usodo ženevske konference m®d sprtimi libanonskimi frakcijami.* Spadolinijevo stališče je včeraj po-v riilo v uvodniku glasilo PRI «La repubblicana*, medtem ko so oeralci poudarili nujnost, naj parla-it^1 že spet prediskutira prisotnust pijanskega kontingenta v Libanonu. . .komunikeju sekretariata stranke je slo en° med drugim, da je «vlada plenila prediskutirati z zavezniki vlo->n cilj italijanskih enot v Libanonu ™ Mernikah v Benetkah in po fran-skj represaliji*. Zaostritev zadnjih tev menijo republikanci — zah- a hitro ukrepanje in je zato nujna Potna razprava v parlamentu, v, tudi demokrščanski poslanec Carlo hj/B^zani je naglasil, da je treba in konkretnih odločitev ob /a-T!tvi na BV, in dodal, da je nujna Pt?uda Evrope ob teh vprašanjih, liia i 'n DP sta zahtevala umik ita-tpnf i ih vojakov iz Libanona, medna i - komunistično glasilo «Unita» ta io^a’. t*3 Italija in Evropa ne sme-kloniti ameriškemu avanturizmu. redsednik vlade Craxi pa se je o Libanonu pogovarjal v Atenah s fran coskim predsednikom Mitterrandom, s katerim je soglašal, da bo treba situacijo spet preučiti na srečanju držav, ki imajo svoje enote v Libanonu. Craxj je dodal, da bodo o Libanonu govorili v sredo na seji vladnega ka bineta in pripomnil, da spremenjena situacija odpira nove probleme, o konkretnih dogodkih zadnjih dni pa ni hotel dati nobene ocene. MOSKVA — Ameriški letalski napad na položaje sirske vojske ni «de-fenzivna akcija* pač pa pravi banditski desant nad obljudenimi območji Libanona. Ronald Reagan je «velik hinavec, ko trdi, da je naloga ameriških vojakov omogočiti stabilizacijo položaja v državi*. Tako je sovjetska časopisna agencija Tass ocenila nedeljsko ameriško akcijo proti sirski vojski in dodala, da je šLo «ganster- ski izpad zoper suvereni Libanon* in za napad na sirske enote, «ki so prisotne v državi kot sestavni del med-arabskc mirovne sile*. Sovjetsko reakcijo, sicer ostro v tonu in v besedah, a drugače zelo previdno, sta med včerajšnjo tiskovno konferenco v Moskvi, namenjeno vprašanju evroizstrelkov, potrdila tudi Leonid Zamjatin, ki je pri KP SZ odgovoren za informiranje o mednarodnem položaju, in obrambni vicemini-ster Nikolaj Ogarkov. Oba sta poudarila, da VVashington nima nobenega opravičila za svoje dejanje in da ni vzroka za to, da bi ZDA imele na Bližnjem vzhodu 35 bojnih ladij in 2.000 vojakov. Dodala sta tudi, da SZ «od nekdaj podpira arabske države v težavnem boju proti tujim agresorjem in da jim bo tudi v prihodnje nudila pomoč*. Nedeljski letalski napad na sirska enote in splošna zaostritev položaja na Bližnjem vzhodu je izzvala zaskrbljene reakcije v vsem svetu. V Kairu je zunanji minister Kamal Hasa Ali izjavil, da njegova vlada ni doslej dobila nobenega pojasnila od VVashing-tona. Dodal je tudi, da položaj v Libanonu terja od vseh sil kar največje samonadzorstvo in je obžaloval, da so ZDA ignorirale poziv Egipta, naj bi se izognili vsakršni zaostritvi. V Franciji je glasnik predsedstva republike le delno popravil prve včerajšnje izjave francoskih voditeljev in dodal, da je Washington obvestil Eli- zej o svojih naklepih. Zelo ostro oceno o ameriškem napadu pa je dal Denis Healey, neke vrste zunanji minister laburistične stranke. Healey je v imenu stranke zahteval umik sicer zelo skromnega britanskega mirovnega kontingenta iz Libanona in dadal, da so bili Sirci v zadnjem času, tudi zaradi pritiska Moskve, bolj naklonjeni pogajanjem. «Z včerajšnjo akcijo pa je Reagan pokvaril vse,* je pribil Healey in dodal, da položaj v Libanonu spominja na situacijo v Vietnamu leta 1969. Medtem ko evropska deseterica u-radno še molči v pričakovanju, da na vrhu v Atenah šefi držav in vlad oblikujejo stališče, Izrael, kljub nedavnemu sporazumu z Washingtonom, ni štedil s kritikami ameriškim vojaškim enotam. Kritike gredo sicer bolj na račun vojaškega aspekta operacije kot na političnega, marsikateri list pa le pripominja, da «akcija, ki naj bi bila le v opomin Sircem, bi lahko imela veliko hujše posledice kot je želel Washington». Kot rečeno pa izraelske ocene zadevajo predvsem vojaško plat operacije. «ZDA so pokazale, da niso dovolj pripravljene ne v načrtovanju, ne v taktični in operativni izvedbi napada,* so poudarili izraelski častniki, list Maariv pa pripominja, da dejstvo, da so zrušili dva lovca, enega pa poškodovali, lahko le ohrabri Sirce in jih spodbuja v namenu, da ne zapustijo Libanona. Zastrašujoča oborožitev ameriške letalonosilke (Telefoto AP) JADRANSKI koledar zbornik 1984 France Bevk: KOZOROG Dorče Sardoč: tigrova SLED Mirko Hrovat: človek V ZRCALU PREGOVOROV stenski KOLEDAR Fran Levstik: Martin krpan, kaseta Tudi v Tripoliju konec premirja BEJRUT — Včeraj zjutraj kmalu po 8. uri se je spet začela bitka v Tripoliju. Arafatu sovražne palestinske enote so obstreljevale mestne četrti in četrt Zaherye, kjer je poveljstvo Arafatovih bojevnikov. S tem je seveda konec premirja in prelivanje krvi se nadaljuje. Zaradi tega se še ne ve, če bo palestinski lider zapustil Libanon, kajti Arafat je v nedeljo izjavil, da namerava najprej na pogovore v Alžir in potem v Aman, da bi s kraljem Huseinom nadaljeval pogajanja za ustanovitev «majhne palestinske domovine* v konfederaciji z Jordanijo. Ob tej priložnosti pa je Arafat tudi zatrdil, da niso še določili datuma, Vodja PLO Jasor Arafat kdaj naj bi njemu zvesti Palestinci zapustili Tripoli in se s tem izognili napadom pristašev Abu Musse in Ahmeda Jibrila. Kljub temu pa, da je Arafat stalno obsojal in obsoia sirsko podporo palestinskim upor likom, pa je po včerajšnjem ameriškem napadu v Libanonu izrekel Siriji svojo solidarnost in obtožil ZDA :n Izrael barbarske agresije. Predsednik PLO je še dejal, da bo njegova prva etapa Alžir, kajti tam se nahajajo «osvobojeni palestinski bratje*, ki so zapustili taborišče v Al Ansaru v zameno za izpustitev šestih izraelskih vojakov. Arafat bo skušal s kraljem Huseinom spet oživiti dialog, ki so ga začeli lani na vrhu v Fezu med arabskimi predsedniki in predsedniki vlad posameznih držav. Takrat so namreč pregledali možnost, da bi ustanovili «palestinsko enoto® v Gazi in Cisjordaniji, to je na teritoriju, ki so ga Izraelci zasedli v vojni leta 1967. Prav na to možnost je opozoril tudi ameriški predsednik Reagan in določil za glavnega partnerja na pogajanjih Jordanijo, čemur pa So se uprli Izrael in radikalne skupine PLO. Džemajelov neuspeh BEJRUT — Libanonski predsednik Amin Džemajel se je po nekajdnevni odsotnosti zaradi obiskov v Rimu, Parizu in VVashingtonu včeraj dopoldne vrnil v Bejrut, da bi kljub diplomatskemu neuspehu skušal rešiti propadajočo nacionalno spravo. Razočaranje nad ameriško politiko je v libanonski vladi po vsej verjetnosti precejšnje, saj je Reagan zavrgel vse Džemajelove kompromisne predloge. Izrael ostaja torej v južnem Libanonu in se bo umaknil, ko bo Džemajekrva oblast dovolj trdna, vsekakor pa ne pred sirskim umikom. Po takem rezultatu bodo prihodnji Džemajelovi pogovori v Damasku še težavnejši ne samo zaradi washingtonskega neuspeha, vse pogojuje tudi nedeljski letalski napad, saj si sedaj Sirija ne more privoščiti več umika iz Libanona. Fašistično divjanje v noči med nedeljo in ponedeljkom Črna roka pomazala šole pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu Včeraj skupno zborovanje profesorjev in dijakov vseh naših višjih srednjih šol Tržaškim črnuhom očitno ni bila dovolj protislovenska kampanja, ki so jo podžgali konec preteklega meseca na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah «proti bdlingviz-mu». V noči med nedeljo in ponedeljkom so se sramotno znesli nad nekaterimj slovenskimi šolskimi poslopji v mestu: s črnim razpršilcem so s svojimi gnusnimi parolami pomazali pročelje trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois pri Sv. Ivanu in pročelje šolskega poslopja pri Sv. Jakobu, v katerem imajo svoje prostore slovenski otroški vrtec, osnovna šola Ribičič in nižja srednja šola Cankar. Isto noč so pri Sv. Ivanu pomazali tudi zid poslopja na Trgu Gioberti, ki daje na Ul. Caravaggio, nedaleč od učiteljišča. Fašistični mazači so se najhuje lotili poslopja trgovskega tehničnega zavoda. S protislovenskimi gesli so s črno barvo popisali spodnji del pročelja, vhod in zidek ob stopnicah, ki vodijo v šolsko poslopje. Tu so se tudi «podpisali» s kratico FdG («Fronte delia Gioventu*, mladinska organizacija tržaške fašistične stranke). Na pročelju so napi- sali eno od tipičnih Mussolinijevih gesel, na več krajih (tudi v Ul. Caravaggio in pri Sv. Jakobu) pa so ponovili napis, ki so ga bili že pred časom uporabili pri oskrumbi cerkve v dolinski občini. Poleg tega so pri Sv. Ivanu pomazali marmornat podstavek, na katerem je pritrjen do- prsni kip Žige Zoisa. Bližnjega poslopja liceja Prešeren niso {»packali, morda zato, ker je ponoči bolj osvetljeno in so se bab, da jih ne bi kdo zasačil na delu. V Ul. Frausin pri Sv. Jakobu so fašistični vandali popolnoma počrnili marmornato ploščo z napisom slovenskega didaktičnega ravnateljstva in srednje šole Cankar, delno so pomazali ploščo slovenskega o-troškega vrtca, na pročelje pa so napisali (vedno s črnim razpršilcem) več nesramnih parol s pod pa som SAH («Squadre Adolf Hitler*?). Podoben podpis so pustili tudi pod napisom v Ul. Caravaggio. V Ul. Frausin so na p>oslopju bivše gostilne Pavan na številki 7., nasproti šolskega poslopja, tudi napisali vrsto protijugoslovanskih gesel. Mazaško akcijo fašistov proti trgovskemu zavodu so odkrili včeraj zjutraj, ob prihodu profesorjev in dijakov v šolo. Vest o pomazanju zavoda Zois se je takoj razvedla tudi po ostalih naših višjih srednjih šolah. Po vseh so imeli prvo uro razredna zborovanja, nakar so se dijaki, profesorji in ravnatelji skupno srečali na zborovanju v dvorani stadiona 1. maj. Na skupščini bi se morali odločiti o obliki odgovora na fašistično provokacijo. Že od vsega začetka so se prisotni izrekli proti nepremišljeni reakciji, konfrontaciji, saj fašisti prav to pričakujejo. Prevladalo je tako mnenje, da bi morali na naših šolah več izvedeti o pobudah za za-konsko zaščito Slovencev v Italiji’ ki je trn v peti nacionalističnega Trsta. Na ta način bi lahko poštah dijaki in profesorji aktivni subjekt pri informiranju italijanskih dijakov in profesorjev o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Dijaki so že zaprosili ravnatelje za srečanj® z izvedenci, ki naj bi jim obrazložili predstavljene zakonske osnutke 0 globalni zaščiti. Tudi včeraj so iz' razili podobno željo, ki jo gre vsekakor uresničiti. V času zasedb n®u katerih italijanskih višjih srednjih šol niso ostali naši dijaki križern rok. Italijanski tržaški dnevnik le prav včeraj objavil njihovo pismo, v katerem pozivajo italijanske vrstnike naj ne nasedajo fašističnim provokacijam in izražajo svojo pripravljenost za skupna srečanja, na katerih bi jih informirali o vsebini zakonskih osnutkov o globalni zaščiti. Na skupščini so izglasovali resolu; cijo (objavljamo jo v celoti na PrV1 strani), ki jo je delegacija profesorjev in dijakov naslovila tržaški PTe~ fekturi, nakar so se dijaki in profesorji vrnili v šole k rednemu V°~ uku. Vrsta predlogov za boj proti mamilom S končnimi poročib treh delovnih skupin se je v soboto na Uceju Prešeren zaključil tridnevni seminar o zdravstveni vzgoji in o preventivni dejavnosti proti narkomaniji mladih, ki je bil namenjen profesorjem srednjih šol, staršem in dijakom višjih srednjih šol. Zadnji dan seminarja je prof. Franc Pediček, docent na pedagoškem inštitutu Ljubljanske univerze predaval o narkogogiki, docent na psihiatrični kliniki v Ljubljani, dr. Martina Žmuc Tomori pa o vlogi družine pri razvoju narkomanije in preventive. Delovne skupine so poglobile vprašanja, o katerih je bil govor v treh dneh seminarja in so tudi na podlagi izkušenj udeležencev izdelale vrsto predlogov za preventivno akcijo proti mamilom. Ugotovitve in predloge delovnih skupin bodo posredovali tudi drugim šolam, ker je prav, da ne ostanejo zapisani le na papirju. Od posameznih šol je odvisno na kakšen način bodo uporabile izsledke, da bo preventivna akcija res stekla in bo temu primemo tudi učinkovita. V decembru se bo na liceju Prešeren nadaljeval niz dopolnilnih tečajev za profesorje višjih srednjih šol. V petek, 9. decembra, bo ob 16. uri prof. A leksander Skaza predaval profesorjem slovenščine o teoretičnih predpostavkah za pravilno razumevanje literarnih tekstov. Isti dan (ob 16.30) bo prof. Giuseppe Petronio predaval na temo «Italijanska literatura v tridesetih letih» za profesorje italijanščine. Isti predavatelj bo v torek, 13. decembra, ob 16.30 predaval profesorjem italijanščine o današnji literaturi. V sredo, 14. decembra, bo prof. Vlado Ribarič predaval profesorjem znanstvenih predmetov o novih odkritjih na področju tektonike in seizmologije. Predavanje bo ob 16. uri. V ponedeljek, 19. decembra, bo na sporedu okrogla miza na temo »Problemi pravilnega jezikovnega izražanja pri poučevanju različnih predmetov*. Sodelovali bodo prof. Silvo Fatur, prof. Nada Pertot in prof. Vida Čebulec. Okrogla miza, ki je namenjena profesorjem humanističnih predmetov, se bo začela ob 16. uri. • Okrog štirideset strokovnjakov, ki v veliki večini prihajajo iz dežel v razvoju, se v mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru v teh dneh udeležujejo tečaja na temo: Opredelitev področij, ki so podvržena hudim po tresom ter analiza potresnega pojava. Na tečaju, ki se bo zaključil 16. t.m., bodo predavali nekateri zelo znani strokovnjaki tega sektorja. Včerajšnje otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi direktor centra za teoretsko fiziko prof. Abdus Salam. Predsednik deželne ustanove ERSA sprejel predsedstvo Kmečke zveze Člani predsedstva Kmečke zveze so se včeraj sestali s predsednikom deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Emiliom Del Gobbom. Predmet pogovora je bilo stanje kmetij stva v tržaški pokrajini, ki preživlja hudo krizo in za katerega so potreb ni nujni posegi, da bi se ta važni produktivni sektor lahko razvil. Predstavniki KZ so tudi predsedniku ustanove ERSA dali svoje predloge za rešitev problemov in težav, v katerih se nahaja kmetijstvo na Tržaškem. V glavnem gre za predloge, ki so jih sicer že posredovali pristojnim oblastem kot prispevek za pripravo deželnega razvojnega načrta za obdobje 1984-86. Predlogi KZ, kot znano, slonijo na zaključkih prve konference o tržaškem kmetijstvu, katere akti predstavljajo nezamenljivo osnovo za iskanje poti za premostitev sedanjega stanja, poleg tega pa tudi dokazujejo, da je v tržaški pokrajini možen razvoj tega produktivnega sektorja. Predstavniki KZ so v tem sklopu predsedniku ustanove ERSA predvsem predočili potrebo po zaščiti kmetijskih površin: v ta namen je potrebna revizija deželnega urbanističnega načrta, ki ni v zadostni meri upošteval možnosti kmetijskega razvoja, saj je dajal prednost drugim sektorjem ali pa je interese kmetijskega gospodarstva zapostavljal zgolj naturalističnim in krajinskim. Predočili so mu tudi nujnost, da je treba v tržaški pokrajini zgraditi določene infrastrukture, pomanjkanje katerih močno omejuje razvoj kmetijske dejavnosti. Vsi ti posegi bi morali biti zaobjeti v sektorskem in conskem načrtu za razvoj kmetijstva v pokrajini, ki pa ni bil še izdelan. To vrzel bi lahko zapolnila ustanova ERSA — so podčrtali predstavniki Kmečke zveze — saj to vprašanje sodi tudi v njene statutarne pristojnosti. Predsednika Del Gobba so tudi seznanili, da so že leta ’68 predstavili osnutek načrta takratnemu predsedniku ustanove, zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke niti po pokrajinski konferenci o kmetijstvu, ki je med ostalim pokazala tudi na važnost načrtovanja za razvoj tega sektorja. Poudarili so mu zato, da se v sedanjem trenutku še posebej čuti potreba po izdelavi načrta # Poleg tega je bilo na sestanku precej govora o Centru ERSA za tehnično pomoč, ki je na Proseku, da bi njegova vloga v najvišji možni meri koristila kmetijstvu in da bi Center resnično služil našim kmetom. Naj k temu dodamo, da so v centru na Proseku sedaj tečaji o nekaterih kmetij- skih panogah, ki jih prireja Kmečka zveza v sodelovanju s slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje. Predsednika Del Gobba so Pre. stavniki slovenske stanovske organi zacije kmetov še zaprosili, da bi bu potrebe tržaškega kmetijstva uposjf-vane tudi v raznih deželnih zakonu}: Ob koncu pa so ga povabili na sir sestanek s predstavniki kmetijs* stvarnosti na Tržaškem. SSk obsoja V zvezi s predvčerajšnjo mazaš’^0 akcijo, ki so jo fašistični izzivači pravili v noči med nedeljo in P^j deljkom je pokrajinsko tajništvo m venske skupnosti izdalo izjavo, v teri odločno obsoja to nizkotno P00 ^ je, naperjeno proti najosnovnejšim bLikam sožitja med kulturnimi nar in omikanimi ljudmi in ki odraža P staško ščuvanje in zasramovanje m vencev. ~ ,. .u Zato SSk poziva pristojne obla ^ da preprečijo nadaljnje izzivanje, lahko nevarno zaostri razmere P1 nas' • Hiia- Ravnateljem, profesorjem m kom izraža solidarnost in prim v za enotno in preudarno nastopanj odgovor fašističnemu izzivanju. S slovesne akademije v gledališču «F. Prešeren» Josip Vidmar: potrpežljivo je treba uresničevati enotni kulturni prostor Poročali smo že o slovesnosti, s katero so občani Doline v soboto poča stili 40letnici, ki sta usodno posegli v zgodovino slovenskega naroda: kočevskega zbora iz prvih dni oktobra 1943 in drugega zasedanja AVNOJ, konec novembra istega leta. Oboje zasedanje je imelo poseben pomen tudi za primorske Slovence, saj je prišla z njiju soglasna odločenost o njihovi priključitvi k matični domovini. Slovesna akademija je potekala pod geslom «Narod si bo pisal sodbo sam», njen častni gost pa je bil udeleženec in viden protagonist obeh zgodovin skih zasedanj, dr. Josip Vidmar. «Vsi, ki smo nocoj zbrani, smo se udeležili te akademije, da še enkrat ponovimo, dokažemo in okrepimo svojo željo po miru in sožitju. Z našim vsakdanjim življenjem v tekoči stvar nosti naše male občine dan za dnem dokazujemo, da barva kože in različ na narodna pripadnost, različen jezik in drugačne navade ne ustvarjajo v nas predsodkov, temveč so za nas značilnosti, ki nas kot osebnosti in kot skupnost bogatijo in kulturno dvigajo», je med drugim dejal slavnostni govornik Boris Pangerc, ki je iz zgodovine slovenskega naroda preko zaskrbljujoče sedanjosti opozoril na negotovo prihodnost, za katero spričo grozeče- ga rožljanja z orožjem v svetu ne moremo jamčiti, pa čeprav smo še tako angažirani v vsakdanjem boju za mir. Dr. Josip Vidmar je s svojim pri čeljan jem obudil dejanja, ki so pred štirimi desetletji preusmerila zgodovino našega naroda. Ustavil se je tudi pri vprašanju Slovencev, ki so po osvoboditvi ostali zunaj meja matične domovine in je dejal, da je večkrat slišati negodovanje, da se Slovenci preveč ukvarjajo s svojimi manjšinami. Toda to je razumljivo, saj nobeden od ostalih jugoslovanskih na rodov nima tako velikega števila svojih pripadnikov zunaj državnih meja. To je sicer posledica mednarodne diplomatske igre po vojni, ki je razočarala pričakovanja Slovencev in ki je ni moč spremeniti. Toliko bolj je zato potrebno potrpežljivo uresničevati enotni kulturni prostor. Treba bi bilo ustanoviti neko centralo, je dejal Vidmar, ki bi organizirano in sistematično skrbela za skupno življenje vseh Slovencev, za skupno kulturno in duhovno rast, ki jo bo v današnji Evropi le težko ovirati in preprečevati. Če nas ne more združiti skupna usoda v isti državi, pa nas morajo dru žiti skupna kultura in skupni duhovni smotri. Dolinski župan Edvin Švab je gostu izročil odličje prijateljstva in mu pri tem dejal: «Povejte prosim, slovenskemu narodu, da smo Slovenci, državljani današnje demokratične lta lije, še vedno borbeni, vsestransko napredni in zavedni del slovenskega naroda. Povejte, da smo v veliki večini aktivno vključeni v življenje in delo italijanskega ljudstva, čeprav nam vse dosedanje vlade in parlamenti še niso priznali enakopravnosti, pravic in zaščite.» Župan Švab je izročil Vidmarju odličje prijateljstva Vodstvo ZSMS na obisku pri mladih SSk Predstavništvo republiške renče Zveze socialistične rnla Slovenije pod vodstvom predsea nra-Andreja Brvarja je v soboto oP vilo celodnevni obisk pri dc, nno-vodstvu mladine Slovenske skup ^ sti. S tem je vodstvo ZSMS vrrr,iani bisk, ki je bil opravljen v L,A}DJve-še Leta 1979. Od takrat je bilo. liko stikov in sodelovanja na • n8 nih zasedanjih, ponovno srečanje^ najvišji ravni pa je hotelo n., priložnost za poglobljeno Um® J oT. misli in informacij o delu obe' ^ ganizacij ter o položaju Slov v Italiji. . . hil n» Dopoldanski del srečanja je « Aj. sedežu SSk v Trstu. Najprej sta .j lan Jarc za Gorico in Marija B ^ za Trst orisala delovanje mladm -u mišljenikov SSk v zadnjem obp Predsednik RK ZSMS Andrej pa je spregovoril o delu in na svoje organizacije v času P® njem kongresu v Novem mestu- o Sledila je podrobna infornuic J sedanjem stanju Slovencev v piti predvsem v zvezi s prizadev sr za dosego pravičnega zakona n Jv0 balni zaščiti. O tem je govoru Jevnikar. ,„icžbi Po obisku v Prečniku in d0 taCij> na mednarodni mirovni mami® ^oVa ob mejnem prehodu Gorica - . ^ Gorica sta si delegaciji .nega kacijo novega slovenskega spo qq. centra ob Katoliškem domu yr-rici. Namesto zadržanega dr. • Qg. tovca je o načrtu spregovor ran Rustja. primorski dnevnik — 6. decembra i9«3 tržaški dnevnik □ stran 5 Na sinočnji seji zahodnokraškega sveta PREDSTAVITEV NAČRTOV ZA PROSEK IN KONTO VEL Sinoči se je na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, na katerem So -Za'st°P|niki občinske uprave predstavili svetovalcem osnutka podrobnostnih Načrtov za Prosek in Kontovel, ki sta jih izdelala arhitekta Kokorovec in Rug-siero. Osnutka bo sedaj podrobneje proučila urbanistična komisija rajonskega veta, istočasno pa bodo tudi stekla posvetovanja s prebivalstvom obeh vasi ter s tamkajšnjimi organizacijami. Vzporedno s predstavitvijo regulacijskih načrtov za Prosek in Konto-,'j P3 je medtem prešla v živo razprava o podobnem osnutku za Križ, ki je n, kot znano, predložen rajonskemu svetu že pred meseci. O tem osnutku bo podrobneje govor na javnem sestanku v Križu, za aterega je dal pobudo prav zahodnokraški rajonski svet. Srečanje, na' ka-•'ega so seveda vabljeni vsi Križani, bo v petek, 9. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Doma A. Sirka. Solidarnostna manifestacija z narodi Srednje Amerike me okviru. solidarnostnih manifestacij z narodi Nikaragve in Srednje A-. ^ke, kjer je Reaganova agresivna in destabilizacijska politika ustvarila sn°S’°mno škodo, sta tržaški in videmski odbor solidarnosti s temi narodi a več pobud na deželni ravni, da bi se zhralo čimveč zdravil in se iih ^PosLafo prizadetim. jo V tem okviru bo jutri v Trstu, v gledališču Cristallo v UJ. Ghirlandaio . ■ ob 20. uri javna razprava, pri kateri bodo sodelovali generalni konzul Ni V Bergman Zuniga Peres, politično - ku turni predstavnik nika pujske ambasade v Italiji Sandro Penalba, predstavnik fronte FMLN/FDR an vadora v Italiji, predstavnik zveze URNTG iz Gvatemale v Italiji ter Cianid"'®3 Sandri iz urada za mednarodne zadeve pri vsedržavnem vodstvu CGIL Moravi bo sledil glasbeni program z nastopom čilskega pesnika kantavtor-* ernanda Ugarteja. Ob 11. uri pa bodo prireditelji pripraviti tiskovno konferenco. V «Cez tri gore, čez tri dole» v znamenju AFS «France Marolt» Letošnja folklorna prireditev «Čez tri gore, čez tri dole», ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev organizirala že četrtič zapored, je bila tokrat v celoti osredotočena na celovečerni nastop akademske folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane. čeprav je folklorna bienala nastala predvsem v težnji, da bi prikazovala in soočila ljudska plesna izročila sosednih narodov in narod nosti, se je ZSKD odločila, da pred stavi tržaškemu občinstvu osrednjo slovensko skupino, ki v Kulturnem domu sploh še ni nastopila in tudi na Tržaškem. ne s tako obsežnim programom. Za v prihodnje namreč Zveza načrtuje, da bi občinstvu posredovala najkakovostnejši prikaz ljudskih plesov vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti Nedeljski program ljubljanske skupine je bil precej obsežen in tudi zahteven. Prvi del je bil ves slovenski, saj je «France Marolt» predstavil plesna izročila raznih slovenskih pokrajin. Najprej je bil na vrsti splet gorenjskih plesov, ki je širšemu občinstvu precej znan, saj gre za najbolj priredbo teh plesov. Veliko manj so «izrabljenv> in zato učinkujejo zelo sveže plesi Poljanske doline v Beli krajini. Izbor obsega plese, ki sodijo v najstarejše izroči- lo belokranjske ljudske zakladnice in v katerih je še mnogo prvin ljudske kulture Uskokov. S tretjo točko je AFS «France Marolta segla v naše folklorno izročilo, prikazala je splet rezijanskih plesov z zanimivimi figurami, na katere je izvirna skupina iz Rezije že skoraj pozabila. Veselejši so bili seveda vzhodnoštajer-ski plesi, med katerimi so se plesalci tudi pomerili v raznih spretnostih. Slovenskemu delu, v katerem so člani AFS «France Marolt» še zlasti pokazali svojo izvajalsko dovršenost. je sledil splošnejši jugoslovanski del programa. Najprej so se v banatskem fantovskem (Vojvodina) pomerili plesalci. Nato je skupina prikazala privlačne plese Posavine (Hrvaška). Manj prepričljivi so bili plesi iz osrednje Srbije, zato pa so več odobravanja želi temperamentni plesi Vlahov (Vzhodna Srbija). Upravičeno pozornost pritegne vedno starobosansko nemo kolo iz o-kolice Glamoča (Bostm), medtem ko so plesi Bunjevcev iz Vojvodine kot nalašč za učinkovit finale, (bip) m \ Krleževa igra v Rossettiju Kr|lrvaak° narodno gledališče iz Za-»1 . a f)0 drevi gostovalo v tržaškem turnfk ?u Rossetti in to v okviru kul-srVUh P-menjav s tržaškim italijan-Ij® gledališčem. Hrvaški umetniki ,p ? uWizorili delo Miroslava Krleže r;1Jt‘dir,a v Blitvi«, ki ga je režiral rgij Paro. Začetek ob 20.30. Poslednje slovo °d Kardota Laharnarja sj^nožica prijateljev in domačinov p^l yčeraj zjutraj v Križu za vedno 11 te;?V'k* Prerano umrlega poli ti č- Kard ^avca Henrika Laharnarja -Prtem a' ^ imenu vaščanov je ob od Vaši/1 spregovoril predsednik gaW SekciJe VZPI ' AN1'1 Higi Bo-Pokn' H^ki pevski zbor Vesna pa je ZarvJnemu Kardotu v slovo ganljivo *** žalostinki. SV(>ji zadnji seji je miljski ob-jo J SVet soglasno sprejel resoluci-°dbo drugim obvezuje občinski okv.r 23 nadaljevanje pogovorov v bj lru Pogajanj s tržaško občino, da ACkv^0 rešitve v odnosih med in miljsko občinsko upravo e tarif za dobavo vode. Miklavž spet med otroki Po številnih naših šolah in kulturnih društvih so imeli že včeraj v gosteh prijatelj3 otrok, svetega Miklavža, pa čeprav bo šele danes praznoval svoj praznik. Miklavž je obdaroval pridne otroke v Barkovljah, na Repenta v ■^aburClni' pri £v' ^anu, drugod pa so ob njegovem prihodu odprli vr-™ s.ejm?v.- Da?es b°do sledila nagrajevanja še na drugih šolah in vrtcih, tako da čaka Miklavža še dolga in naporna pot. Na sliki: miklav-ževanje pn Sv. Ivanu, ki sta ga priredila KD Škamperle in KD Union. Interpelacija Paola Parovela Svetovalec Tržaškega gibanja Parovel je naslovil interpelacijo županu, v katen ga poziva naj podrobno poroča v občinskem svetu in naj izrazi svoie namene glede nekaterih kriterijev upravnega značaja tržaške KZE kot piše Parovel v interpelaciji, naj bi KZE nameravala izplačati več kot'eno milijardo lir dvema profesionalcema kot odškodnino za izdelavo načrtov o preureditvi glavne bolnišnice in to kljub temu, da se je proti izrekel pokrajinski nadzorni odbor. Minister Darida bo jutri sprejel delegacijo F-JK Tržaški župan Richetti brzojavil Craxiju in ministrom Minister za državne soudeležbe Darida bo jutri sprejel odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine, v kate rem bodo člani deželnega odbora, parlamentarci, predstavniki krajevnih u-prav in sindikalisti. Govor bo o krizi industrijskih podjetij poldržavnega značaja na Tržaškem in Goriškem, ki jih zdaj ogrožajo še načrti IRI. Na sestanku bodo zastopniki dežel nega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL zaprosili ministra Darido, naj pritisne na predsednika Zavoda za industrijsko obnovo (IRI) Prodija in ga pripravi do tega, da v najkrajšem sprejme sindikalno delegacijo iz naše dežele. Sindikati so Prodija zaprosili za srečanje že pred tremi tedni. Spričo očitne brezbrižnosti, na katero so doslej pri zadolženih oblasteh in drugih dejavnikih naleteli vsi poizkusi sindikatov in tudi pritiski iz drugih krogov Tržaškega in Goriškega, je sindikalist Gianfranco Trebbi na skupnem sestanku združenih glavnih svetov CGIL - CISL - UIL iz Gorice in Trsta ter deželnega vodstva sindikalne zveze predlagal oklicanje protestne splošne stavke. Ta naj se izpelje v najkrajšem (datum bo določen bo povrat- ^tajhujši sunek dosegel 193 km t “rja i J.......... ......."..I—T ... strah t' . *>° "I Pehala na Tržaškem kot te dni. človeka je bilo skoraj llaša|„S-,p't' 1,3 cesto- I-ahko ti je zdaj pa zdaj kaj priletelo v glavo. Od-l*rjj0 * strešnike, upogibalo televizijske antene, lomilo veje in tu pa tam •tein < drevesa, kot nam zgovorno kaže gornja slika, posneta po sobot-Va-ških*VjilnIu burje na Jami v Boljuncu. Skupil jo je najvišji topol, ponos *da|p£ ®'adinccv, ki so se pod njim zbirali ob majenci. Seveda pa to še ki So ,n' hil osamljen primer. Z vseh koncev in krajev poročajo o škodi, sila n c' sunki burje pustili za sabo. Včeraj je po treh dneh njena ^kraj1 °bko Pojenjala in marsikdo se je pošteno oddahnil, zlasti gasilci, ki 8oy ( rcs n*so imeli minute premora. Našteli so okrog tisoč njihovih posc- (seveda so jim pri delu pomagali prostovoljci). Poleg ogromne mate- y a- r-* m. 0^,1 uuuu. inun Se je sode, je burja tokrat povzročila tudi človeške poškodbe. Marsikdo ker K n,0ral **teči po pomoč v bolnišnico, ker ga je burja vrgla ob tla, ali ^kfatk- 0lda2*l kakšen leteči predmet. Mnogim je poškodovalo avtomobile. *4rat|.a’ tokratno burjino ofenzivo bomo dolgo pomnili, če ne drugače, že ga, ker so merilne naprave v višjih predelih naše pokrajine ugoto-V| e> da je najhujši sunek dosegel kar 193 kilometrov na uro. Kriza VM-CMI: možna splošna stavka Tovarniški svet VM - CMI je sklical tiskovno konferenco o nevzdržnih razmerah v tovarni. Srečanje s pred stavniki sredstev množičnega obveščanja, na katerega so izrecno vab ljeni tudi zastopniki političnih strank, bo jutri, 7. decembra, ob 9.30 v menzi obrata VM v industrijski coni. Kot znano, je vodstvo skupine VM Group sprožilo postopek za to, da se tržaškima obratoma od 1. januarja 1984 vsaj za leto dni prizna krizni status z vpisom vseh delovnih moči v izredno dopolnilno blagajno, kot sledi: delavstvo obrata TS 2 se v celoti preseli v obrat TS 1, v dopolnilno blagajno pa pojde poprečno 210 uradnikov, delavcev in drugih uslužbencev v letnem poprečju, ki torej o-stanejo doma. Tovarniški svet bo sporazumno z enotno sindikalno zvezo kovinarjev (FLM) zaprosil za sestanek z novoustanovljenim odborom za obrambo in preporod tržaškega gospodarstva, kot tudi z deželnim odbornikom za industrijo, predlaga pa že tudi oklicanje splošne stavke. Variola: 50 delovnih mest je v nevarnosti Od 1. avgusta je 50 delavcev živilske tovarne Variola v izredni dopolnilni blagajni in vprašanje je, če se bodo na delo sploh lahko vrnili. Tovarno pesti proizvodna kriza, iz katere je mogoč izhod le s proizvodno preusmeritvijo; ustrezni načrt naj bi vodstvo tovarne predložilo de- lavcem in sindikalnistom v ponedeljek, 12. decembra. Tovarniški svet si medtem prizadeva za sestanek s pristaniško upravo (tovarna je v luki) in družbo pristaniščnikov. • V škedenjski kinodvorani bo jutri, 7. 12., ob 20.30 koncert resne glasbe. MENJALNICA vseh tujih valut 5. 12 Ameriški dolar 1.640. — Kanadski dolar 1.320,- švicarski frank 754,- Danska krona . 165.— Norveška krona 215.— švedska krona . 203.— Holandski florint 539.— Francoski frank 196.— Belgijski frank . 26.— Funt šterling . 2.390. Irski šterling . 1.870.— Nemška marka 603.— Avstrijski šiling 85,- Portugalski eskudo 11.- španska pezeta 10- Japonski jen . . 5,- Avstralski dolar 1.400.— Grška drahma . 13.— Debeli dinar . . 10,75 Mali dinar . . 10,50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TR3T - ULICA r FILZI 10 - "2 61-44B ku sindikalne delegacije s sestanka z ministrom Darido v Rimu) in naj zajame vse delovne ustanove v tržaški in goriški pokrajini. Slabšanje gospodarskih razmer v teh krajih je narekovalo ponoven nastop v obrambo industrije in zaposlenosti tudi tržaškemu županu. Richetti je na-slovil predsedniku vlade in pristojnim ministrom brzojavko, v kateri poudarja skrajno nujo po vključitvi naše pokrajine v niz območij, ki bodo deležna državne pomoči v smislu paketa Marcora - Pandolfi - Altissimo in zakonskega osnutka o tako imenovanih kriznih bazenih. Tržaški župan je v isti sapi polemiziral z nekaterimi političnimi silami na deželni ravni, ki težijo po tem, da se državna pomoč raztegne tudi na predele izven območja, ki ga je prizadela kriza državnih soudeležb. Rajši malo in dobro kot pa mnogo in slabo, torej, je dal razumeti Richetti. • V petek, 9. 12., ob 18. uri bo v časnikarskem krožku predaval glasbeni kritik in zgodovinar Quirino Principe. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Danilo Gombač Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v miljsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Darja z možem Henrikom, mati Marija, brat Bazilijo z družino ter drugo sorodstvo. Oreh, Dolina, 6. decembra 1983 Svojci rajnega Alberta Okorna sporočajo, da bo pogreb danes, v torek, ob 9. uri iz kapele v tržaški bolnišnici. Trst, 6. decembra 1983 Ob težki izgubi dragega Kardota Laharnarja izreka iskreno sožalje hčerki Nadji in svojcem Drago Sedmak z družino. 50 let skupnega življenja Avguštine in Ludvika Švaba Prav prijetno je, ko zakonca po desetletjih skupnega življenja še složno obujata spomine in podoživljata vse, kar sta lepega doživela na skupni življenjski poti. Res, ni vse s cvetjem postlano, in med lepe spomine kane tudi kakšna grenka kaplja, toda tudi to ublaži in zakrije prijateljstvo in dobrosrčnost sorodnikov in znancev. Tako sta tudi naša zlatoporočenca, Avguština in Ludvik Švab, v torek občutila bližino svojcev in prijateljev, ko so jima prišli voščit. Ludvik Švab se je rodil leta 1906 v Zazidu. kjer je bil njegov oče uslužbenec pri železnici. Po očetovi smrti, leta 1919, se je njegova družina preselila v Dolino. Takoj po končani šoli se je izučil za kovača in nato za mehanika, da je pomagal številni družini. Bilo je namreč osmero otrok. Težko je bilo življenje mladega Ludvika, kajti stalne službe ni dobil, ker se ni, kot napreden in zaveden Slovenec, vpisal v fašistično stranko. Delal je pri raznih tvrdkah, v ladjedelnici Sv. Marka, nekaj časa na prekooceanskem parniku «Satumia» itd. Za časa NOB je kot prostovoljec odšel v partizane, kjer so ga zaradi slabega zdravja poslali domov in tu je deloval ves čas narodnoosvobodilne borbe kot terenec aktivist in vojni referent ter zbiral razni material za naše borce. Večkrat se je moral skrivati in bežati od doma, tako pred fašisti kot pred Nemci. Po vojni se je Ludvik Švab zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je ostal do upokojitve le ta 1967. Žena Avguština pa je pra va Dolinčanka. Rodila se je leta 1911 v zavedni in napredni družini Ba-rut. V svojem življenju je veliko delala. Izučila se je za šiviljo in cele dneve šivala, da je pomagala družini. Kot njen mož, se je tudi Avguština vključila v vrste OF in sodelovala v borbi za svobodo. Njen dom je bil zbirališče aktivistov in tovarišev. Po osvoboditvi je bila, in je še vedno, prisotna na naših manifestacijah. Sedaj je Avguština odbornica širšega odbora Združenja aktivistov Tržaškega ozemlja. Čestitkam svojcev ter vseh prijateljev in znancev se pridružujejo tudi Primorski dnevnik, katerega slavljenca prebirata od vsega začetka, ter vsi člani Združenja aktivistov Tržaškega ozemlja in jima želijo še mnogo zdravih in srečnih dni. M. M. Pepca Bandeljeva slavila devetdeseti rojstni dan V soboto, 26. novembra, je Pepca Bandeljeva slavila 90. rojstni dan, saj se je rodila leto 1893 v Opatjem selu v zavedni številni kmečki družini, kjer je bila deseti otrok Frančiške in Antona Ferfolje. Že v mladih letih se je Pepca vključila v narodni in cerkveni zbor v rojstni vasi. V prvi svetovni vojni je morala družina Fer-folja skupno z drugimi vaščani zapustiti vas, ker je bila pač blizu fronte. Preselili so se v Komen, kjer se je Fepca poročila z domačinom Ivanom Bandeljem in mu v zakonu povila šest otrok in jih vzgojila v zavedne in delovne ljudi. Za tako številno druži- no je morala Pepca trdno delati, dokler niso otroci zrasli in si začeli sami služiti kruh. Za časa NOV se je mati Pepca, kot zavedna Slovenka, vključila v vrste OF in skupaj z vso družino in vaščani aktivno delala. Ob kapitulaciji fašistične Italije se je sin Jožef vrnil domov in takoj odšel v partizane, kjer je v ofenzivi za Gorico daroval svoje mlado življenje. Ko so nacifašisti leta 1944 požgali vas, so skupaj z drugimi vaščani odpeljali v internacijo tudi mater- Pepco in vso njeno družino. Po končani vojni se je vsa družina srečno vrnila domov in se poprijela dela, da si zgradi nov dom. Mnogo so po osvoboditvi Bandeljevi pomagali za obnovitev vasi. Kljub razburljivim dogodivščinam, kljub slabim časom je Pepca Bandeljeva še kar čila in zdrava. Za ta lep jubilej so se v nedeljo zbrali vsi otroci in sorodniki v Lipici in počastili 90. rojstni dan drage matere in none Pepce. Prišli so iz Komna, Ljubljane, Ronk, Čedada, Doline, Nabrežine, s Kontovela, Škofij in drugih krajev, kjer ima Pepca sorodnike. Čestitkam otrok in vseh sorodnikov se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega je Pepca zvesta čitateljica od vsega začetka. Gledališča ROSSETTI Danes, 6. t.m., ob 20.30 bo na sporedu delo M. Krleže «Banket u Blitvi* v izvedbi Hrvatskega narodnega kaza-lišta iz Zagreba. Režija: Georgij Paro. 50-odstotni popust za abonente Teatra stabile in Slov. stalnega gledališča v Trstu. Od 7. decembra bo na sporedu izven abonmaja glasbena predstava z Beppe-jem Barro in Concetto Barra. VERDI Danes, 6. decembra, ob 20. uri tretja predstava Mozartove op. re «Cosi fan tutte» (red E/A). Jutri, 7. decembra, ob 20. uri osma predstava Puccinijeve opere «La fan-eiulla del West» (red B/C). CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Danes, 6. decembra, ob 20. uri: Ivo Pogorelič, klavirski recital. Okrogla dvorana Danes, 6. decembra, ob 19.30: «Mladi mladim*. Koncert organizirata Glasbena mladina Ljubljana in Cankarjev dom. Srednja dvorana Jutri. 7. decembra, ob 19.30 Jugoslo-vensko Dramsko Porzorište - Dušan Kovačevič: Balkanski vohun (Balkanski špijun). Razstave Do 12. decembra (II. preddverje): Izbrana natečajna dela za oblikovanje zasnove celotne grafične podobe Cankarjevega doma. Do 13. decembra — Sprejemna dvorana — Gospodarsko informativna razstava »Beograd včeraj, danes, jutri*. Od 18. do 30. decembra (Sprejemna dvorana): Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*. Kino Ariston 17.30, 19.45 in 22.00 «E la nave va*. Režija F. Fellini. Eden 15.00, 17.20, 19.40, 22.15 «Octopussy, Operazione piovra*. Roger Moore, Maud Adamas, Kabir Bedi in Louis Jourdan. Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.15 «Staying alive*. John Travolta, Cyn-thia Rhodes. Nazionale Dvorana št. I 15.45 — 22.10 «1 piaceri di Cindy». Prepovedan mla dini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 «Nati con la camicia*. B. Spencer, T. Hill. Za vsakogar. Dvorana št. 3 16.30 — 22.10 «Bad boys». Neprimeren za mladoletnike. Grattaciclo 17.30 — 22.15 «War games, giochi di guerra*. Matthew Broderick in Dabney Coleman. Mignon 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 «Mary Poppins*. Julie Andrevvs in Dick Van Dyke. Aurora 16.00 — 22.00 «Zero in condotta*. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.15 — 22.00 «Nightkill». Robert Mitchum. Moderno 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Mani di fata*. Eleonora Giorgi in Renato Pozzetto. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 In 21.30 «American perversion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.30 — 22.00 «Pelle di sbirro*. Lumiere 17.00 — 22.00 «Heavy metal*. Alcione 16.30 — 22.00 «Kagemusha - L’ ombra del guerriero*. Režija: A. Ku-rosava. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). SLOVENSKI KLUB V TRSTU Frančiška 20/n vabi danes, 6. t.m., ob 20.30 na družabni večer in pogovor o vinu pri katerem bosta sodelovala izvedenca Vitjan Sancin in Edi Kante Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, vabi v nedeljo, 11. t.m., na ogled diapozitivov dr. Adrijana Sancina: ČAS SAHARE IN NJENIH LJUDSTEV V ZGODOVINI PETTISOČIH LET. Začetek ob 17. uri. KD I. Cankar vabi jutri, 7. decembra, ob 15.30 na miklavževanje v društvenih prostorih. Darila sprejemamo danes, 6., od 9. do 11. ure. Oba dneva bo tudi prodajna razstava knjig in kaset tržaške knjigarne. KD Slovan - Padriče priredi skupno s Tržaško knjigarno tradicionalni Miklavžev knjižni sejem za otroke in odrasle, di bo še danes, 6. decembra, od 16. do 20. ure. Foto Trst 80 vabi na večer fotografskega natečaja, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Predvajanje diapozitivov, razstava fotografij in nagrajevanje. Ekonomist Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanje o aktualnih vprašanjih gospodarskega razvoja v Jugoslaviji jutri, 7. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Govoril bo prof. Aleksander Bajt. KD F. Venturini vabi na ogled predstave ob 15-letnici ustanovitve moškega pevskega zbora in obuditve kulturnega delovanja pri Domju v gledališču «F. Prešeren* v Bol juncu 8. decembra ob 17. uri. TPPZ P. Tomažič - Pozor! V petek, 9. t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici glavna vaja celotnega ansambla za nastop v tržaškem avditoriju, kjer bomo nastopili za delegacije sindikatov nekaterih evropskih dežel. Priporočamo prisotnost vseh in točnost. SKD Slavec in Društvo zamejskih likovnikov vabita v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri v Kulturni dom v Ricmanjih na nastop mešanega pevskega zbora Slavec, klavirski nastop Aleksandra Starca in predvajanje filmskih posnetkov članov DZ L. KD Vesna in SKD I. Gruden prirejata koncert akademskega zbora F. Prešeren iz Kranja. V soboto, 10. .tm., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu. Včeraj-danes Danes, TOREK, 6. decembra MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.52 — Luna vzide, ob 9.24 in zatone ob 17.52. Jutri, SREDA, 7. decembra URBAN Vreme včeraj: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1026,8 mb rahlo pada, veter 30 km na uro severovzhodnik, vlaga 53-odstotna, morje razburkano, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Laura Fabris, Fran-cesco Fazzari, Riccardo Bassi, Lorenzo Fabris, Roberto Deotto, Matteo Bianchi, Fabrizia Sergon, Marco Benedetti. UMRLI SO: 63-letni Enrico Laharnar, 60-letni Salvatore Mattei, 92-letna Maria Pregara vd. Giovannini, 92-letni Savino Gambarotta, 89-letna Paola Sila vd. Osmo, 80-letna Antonia Sgubin vd. Ra-potez, 60-letni Marcello Opara, 74-letni Savino De Pinto, 92-letna Caterina Cri-sman vd. Tuliak, 75-letni Giorgio Petro-nio, 82-letna Margherita Perosino vd. Renda, 81-letna Rosa Filippi vd. Zucca, 81-letni Umberto Tarabochia, 72-letna Maria Neretich por. Vidulich, 89-letna Antonia Topan vd. Suzzi, 78-letni Gio-vanni Povh, 49-letni Bruno Biloslavo, 85-letna Olga Cattelani vd. Dapretto, 41-letni Vittorio Longo, 78-letni Giovanni Sgomba, 78-letna Calogera Gibilaro vd. La Porta, 72-letna Cristina Greblo por. Turus, 65-letni Bruno De Carli, 94-letna Adelina Malago vd. Bertini, 83-letna Marta Chincich vd. Tenze, 61-letna Anita Testi vd. Umek, 82-letni Elviro Na-dal, 69-letni Ferdinando Muratovich, 71-letni Emilio de Forheger, 72-letni Italo Lorenzoni, 87-letna Antonia Matassi vd. D Ambrosi, 52-letni Daniele Gombacci, 68-letni Giuseppe Antoni, 61-letni Almo Orsalla, 84-letna Narcisa Gregorich vd. Vicig, 88-letna Natalia Zoratti vd. Ce-schia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1, Ulica dei Soncini 179, Ulica Revoltella 41, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). f Čestitke Na Miklavževo praznuje svoj 60. rojstni dan naš ljubi DARKO OBAD. Vse najboljše in še dolgo vrsto srečnih let mu želijo žena Justa, sin Bogdan, hči Nadja z možem Frankom ter vnukinja Barbara, ki mu pošilja koš poljubčkov. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA 75.000 lir + kolek 500 lir POLLETNA.................... 54.000 lir + kolek 500 lir MESEČNA..................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Razna obvestila KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem - sekcija Opčine vabi vse, ki so stari nad 40 let in bi se radi udeležili telovadbe pod strokovnim vodstvom, da se za informacije zglasijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211-161 ali pa v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole sklicuje za danes, 6. t.m., redno sejo odbora, ki bo na sedežu v Ul. Filzi 8 ob 16. uri. Dnevni red: 1. določitev funkcij; 2. obravnavanje najbolj perečih problemov; 3. razno. ŠD Mladina prireja od 26. decembra do 1. januarja 1984 zimovanje v Kranjski gori. Vpisovanje in informacije v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505) od 18. do 22. ure. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan vabi na silvestrovanje v Lipico. Preskrbljen prevoz. Vpisovanje do 12. t.m. v Ulici Valdirivo 30/11. danes, 6., v sredo, 7., in v pttek, 9. t.m., od 17. do 19. ure, tel. 64459 ali 732-858. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 14. t.m., svoj zaključni izlet v Buzet, preko Istrskih Toplic in Livade v Motovun (kosilo) in v Grožnjan. Odhod ob 8. uri izpred sod-nijske palače. Vpisovanje v petek, 9. t.m., ob 10. uri v društvenih prostorih v Ulici Cicerone 8. Mladinski krožek Prosek - Kontovel priredi v četrtek, 8. t.m., smučarski izlet na Krvavec. Odhod s Proseka ob 7. uri. V primeru da ni snega, gremo na Bled. Vpisujeta Alenka Starc (tel. 225-168) in Saša Ban (tel. 225-424). Prispevajte za Dijaško matico Razstave PD Kolonkovec Šalita di Zugnago ^ razstavlja od 5. do 11. t.m. staro pob1' štvo, perilo in druge predmete. Umik-vsak dan od 16. do 18. ure; v nedeljo. 11. t.m., pa od 9,30 do 12. in od l*’-do 18. ure. KD Primorec vabi na odprtje razstave keramik Gabrijele Ozbič in tapiserij Magde Starec - Tavčar. Otvoritev b v petek, 9. t.m., ob 20. uri v Ljudskern domu v Trebčah. Razstava bo odprta še v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. SKD Slavec obvešča, da v galerij* Babna hiša v Ricmanjih razstavljaj* člani Društva zamejskih likovnikov o vključno 17. decembra. Urnik: ob čeo-tih od 19. do 21. ure, ob sobotah 0 17. do 20. ure in ob nedeljah od *u' do 12. ure. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 RIBARNICA MRAK MILOŠ v Križu se priporoča. Vsak dan sveže ribe 1 morski sadeži. 100.000 LIR nagrade tistemu, ki nudi ko ristne informacije za najdbo črne mac ke s kratkim in ovitim repom. Tel fonirati na ASTAD 211-292 ob vsaki uri. DOBRO vpeljana trgovina jestvin in lenjave na prometni točki vzhodne® Krasa na prodaj ali v najem. Ijjio macije in ponudbe na tel. 040/226-z ali na SDGZ. KUPIM staro hišo po možnosti z vrto • tudi delno porušeno. Telefonirati 818-141 od 17. do 19. ure. , ZLATARNA Nivea Cecchi - Tul, Ma ' kolje 130, nudi ob priložnosti bbznJ praznikov bogato izbiro nakita m r ličnih zlatih ter srebrnih izdelkov P" najugodnejših cenah. UGODNO prodam svetlo in udobno stanovanje, 59 kv. m. Tel. 040/743-988- darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Ane Vodopivec daruje sestrična Marta Kocjan (Bazovica) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Pavla Perto-ta darujeta Danica in Radivoj 15.000 lir za KD Vesna. V spomin na dragega tov. dr. V. Fer-lugo daruje M. P. 10.000 lir za Združenje aktivistov za Tržaško ozemlje. V spomin na Stanka Babiča daruje Viktor Bogateč 10.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. N.N. daruje 50.000 lir za spomenik v Lonjerju in 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina strica Jožefa Radetiča darujejo Cvetka, Marija, Pepi, Poldo in Dragica 100.000 lir za štivan-sko in jameljsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Daneu - Antonac daruje Marija Sosič - Nus-dorfer 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. V spomin na pok. Justa Pavletiča darujeta družini Glavina - Jankovič 15.000 lir za PD Slovenec. V spomin na dragega Avgusta Grudna daruje družina Gruden 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob smrti očeta Silvije in Pavla Švare daruje Slovenska zamejska skavtska organizacija v Trstu 40.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru. Namesto cvetja na grob svaka Justa Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 34) 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Za vaše zlate želje draguljarna cmalalati Narodna ul. 28 Opčine V spomin na Marija Furlana **ajrU-brat Vinko 10.000 lir za Godbeno o* štvo Prosek. V počastitev spomina Marije Ante daruje Gina 50.000 lir za SKD Tabor- ^ Družina Virca - Vremec daruje 5i>-lir za SKD Tabor. ,eta V spomin na Ivana Zavadlava, 11. j.,, kolegice Norči, darujeta Ljuba in ;e rino Košuta 20.000 lir za vzdrževa* > spomenika padlim v NOB s Konto V isti namen daruje Vida Gena* Mennucci 5.000 lir za SD Kontovel. . . V spomin na go. Matildo Ca ha njo rujeta Marija in Živka Marc 40.0W za KD I. Gruden. .. za N.N. iz Ricmanj daruje 50.000 h popravilo ricmanjske cerkve. . ,rUje V spomin na Ivana Zavadlava 0 a. Draga Tavčar 10.000 lir za Dijaško tico in 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin bratranca Pavla Pertota ^ ruje družina Laghi 20.000 lir 23 beno društvo Prosek. , r0je V spomin na starše in brata 0 y0d- Avguština Švab 30.000 lir za KD v. nik- ,,,rUjet« V spomin na Franca Viteza ob. j r. sestra in brat 20.000 lir za SKD kovlje in 20.000 lir za TPK S>ren,'rUje V spomin na Avgusta Grudna ,0ni Drago Cibic 25.000 Ur za Kulturni Prosek-Kontovel. ... z\jo- Ob 15-letnici ustanovitve pevskeg pjo ra darujeta Stano in Irma Stranj Ur za KD F. Venturini. j^arije Namesto cvetja na grob _ ®ei/iktoriia Daneu por. Antonaz daruje v * ?bor Sossi 25.000 Ur za cerkveni pevs sv. Jerneja Opčine. „onozabne Namesto cvetja na grob nep« gflS-ge. Ivanke Furlan daruje Viktorija ;rl si 25.000 lir za Apostolstvo sv. Metoda - Boršt. jaruj® V spomin na Marja Furlana vSki brat Vinko 10.000 Ur za cerkveni v zbor s Proseka. • _ Iv8' V spomin na Marčela Kufersu '^j-u- na Zavadlava in Franca jir z« jeta Nevia in Franko Vitez 5U.uou ŠZ Bor. „Hnta b?" V spomin na prijatelja Karat* 1(i hamarja darujejo Ančko, Lu .)0me' Sandor 20.000 Ur za vzdrževanje nika v Križu. V Prosvetnem domu na Opčinah ITALIJANSKA TELEVIZIJA Koncert Partizanskega zbora iz Ljubljane V dvorani SKD Tabor je bil v petek zvečer koncert Partizanskega zbora 12 Ljubljane. Koncert so priredile organizacije, društva, ustanove ter osnov-^ šola, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču in je sodil med pobude v okviru akcije za spominsko ureditev openskega strelišča. Po uvodnih besedah, ki jih je v imenu prirediteljev spregovoril pred-Sednik TPPZ rPinko Tomažiča Igor Pavletič, ki je na kratko orisal potek omenjene akcije, je Partizanski zbor iz Ljubljane predstavil občinstvu svoj Program, v katerega so bile vključene tako poli jonske skladbe (seveda na s°cialno tematiko), kakor tudi narodne in seveda partizanske pesmi. Če na kratko razčlenimo potek koncerta, bi omenili, da je zbor pod ve •Jčim vodstvom dirigenta Milivoja Šurbeka, ki je sicer stalni dirigent lju Pijanske Opere, vzbudil občudovanje predvsem glede na dejstvo, da je kljub svoji številčnosti pokazal odlično vlitost glasov in prefinjenost glasbe-ne8a izražanja, posebno pri zahtevnih polifonskih skladbah. Zaslugo za ta Prrpredek pa je treba po našem mnenju pripisati predvsem dirigentu s svojim čistim in nazornim dirigiranjem. Seveda pa je zbor vžgal pri občinstvu s svojim železnim repertoarjem: Partizansko bojno pesmijo, ki je našim ljudem tako pri srcu. V pravem *crescendu» navdušujočega zanosa so se zvrstile nepozabne melodije, ki so Pzbudile pri zelo številnem občinstvu burno odobravanje. Ob koncu večera so bili pevci partizanskega zbora iz Ljubljane gostje f.Z «Pinko Tomažič», s katerim so pobrateni, na sedežu TPPZ v Bazovici, K]er so se dolgo zadržali v prijetni družabnosti s člani tržaškega zbora. I. P. Proslava v rojanski šoli «Bazoviški junaki Pred petimi leti so slovensko osnov-n° šolo v Rojanu poimenovali po «Ba *°viških junakih». Od takrat vsako ® 0 otroci in učiteljstvo proslavljajo dan kot svoj praznik. Tako so se 01 letos rojanski učenci zbrali v ša ski veži pred spominsko ploščo ter zapeli in recitirali več borbenih pesmi ob spremljavi harmonikašev Marka Debeljaka. Odo Kalan, član odbora za proslavo bazoviških junakov, je pozdravil prisotne ter v kratkih besedah orisal lik junakov. • ' veseljem smo sprejeli novico, da ..Ponovno oživelo v Trstu Filateli-tejCn°- društvo «Lovrenc Košir*. Ob JPnhlu obveščam dane društva in '■^šo slovensko javnost, da se bo jrs ,a v Miljah v soboto, 10. t.m., ob sotvit1 ur*’ v t.m., in v v h t ^ ' °b istem času v Miljah ra “telu Lido zelo zanimiva dražba revr slar’P predmetov (časopisi, Prčri fotografije, okrasni ie 'tmeti). Dražba pa zajema, in to tgjj. nas važno, široko področje fila . in to prvenstveno starih raz-^ orne, kj ^ zanimive za celotno po-V L. j ^sta, Primorske in Slovenije. r , atalogu, ki ga je izda’ Center zbi-. eljev (Centro del Collezionismo) in zsgf; že osmič, je zajeto 2500 pred starih 'n ^d temi skoraj 2000 ProHr-i ra28lednic, dopisnic, starih (fj^Jdatelističnih pisem, zbirk znamk ba . celotna Jugoslavija). Draž ig j[e zanimiva zaradi velikega števi-Ce azsiednie in pisem Trsta, okoli-n„' ,rirrK)rske, Istre in Slovenije. Vred samsi Ogledati katalog že zaradi do).0 denarne vrednosti teh skromnih umentov naše preteklosti. Naj o- menim, da so navedene začetne (izklicne) cene starih razglednic Trsta in okolice, Buj, Kopra, Istre in celo Ljubljane skoraj vse nad 10.000 lir kom. Predfilatelistično pismo z žigom SENOSETSCH lir 75.000, iz Ko pra (CAPODISTRIA) iz leta 1850 lir 50.000. Zcio draga in iskana so pisma in razglednice z žigom zbirnih pošt (colletterie). BARKA v Brkinih (20 tisoč), KASTELIR v Istri (30.000), VI ŠARJE (25.000), Marezige (15.000), S. BERNARDINO pri Portorožu (30 tisoč) itd. Posebno važne za Slovence v Trstu so razglednice kot npr. Slovenska knjigarna v Ul. Valdirivo, pevsko društvo «Kolo», hotel Balkan itd. Izredno visoke cene dosežejo razglednice, ki nosijo podpis nekaterih znanih starejših slikarjev kot. npr. Betrame, Gregorig, Wolf, Marussig itd. Dražba v Miljah nam mora biti predvsem v opozorilo, kako drugi cenijo in za drag denar kupujejo skromne pa le vendar tako zanimive doku mente našega preporoda, odpora in upora. dr. Fran Juriševič Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Halo Raffaella? - vodi R. Carra 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Halo Raffaella? - vodi R. Carra 14.05 Sulle strade della Califomia 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Ulisse 31 - risanka 16.25 Sandybell - risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimi TV top - Oddajo vodijo Sammy Barbot, Co-rinne Clery in Barbara D’Urso 18.30 Taxi - TV film 19.00 Italia sera 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.30 Kennedy - 3. del 21.25 Trent’anni della nostra storia Četrta oddaja: 1949 22.40 DNEVNIK 1 22.50 Mister Fantasy - glasbena od. 23.40 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu 23.50 Šola in vzgoja Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Capital - TV film 14.15 Tandem... in partenza 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem Playtime - nagradno tekmovanje 15.40 Ambrogino '83 - pesmi za otroke 16.30 šola in vzgoja 17.00 Butterflies - TV film 17.30 DNEVNIK 2 Kratke vesti 17.40 Kulturne, glasbene in modne novosti 18.35 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.45 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.30 Tora! Tora! Tora! - film 22.45 DNEVNIK 2 Nocoj 22.55 Srečanje s kinematografijo 23.00 DNEVNIK 2 - Dossier Tret|i kanal 15.10 Šola in vzgoja 15.40 Šola in vzgoja 16.10 Antologija fašizma v slikah 18.25 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Deželni dnevnik 20.05 Šola in vzgoja 20.30 3 Sette - posebna oddaja DNEVNIKA 3 21.30 II jazz, mušica bianca e nera 22.25 DNEVNIK 3 23.00 Tenco '83: incontri d’autore -2. del JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli 16.20 Šolska TV 17.20 Poročila 17.25 ZBIS V. T. Arhar: Uganke med nitkami 17.40 Akademska folklorna skupina «France Marolt* 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Pisani svet: Kje sonce vzhaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Od zrna do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.00 J. Austen: Prevzetnost in pristranost - angleška nadaljevanka 20.55 Aktualno: Kako iz zadreg? 21.45 J. Otrin: Pesem giba Francoska avantgarda in balet 20. stol. 22.10 TV dnevnik II Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Pisani avtobus 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno: Poti stabilizacije 20.45 Žrebanje lota 20.55 Usmrtitev vojaka Slovvika 22.35 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti: TRST — Fašistični napisi na šolali TRŽIČ — Sindikalna skupščina OPČINE — Razlaščanje za ljudske gradnje TRST — Predavanje o mamilih na šolah GORICA — Andrejev sejem 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva 17.30 Carino - mladinski film 18.00 Veliki detektiv TV film 19.30 TVD vse danes 19.50 Drevi - novice in zanimivosti 20.30 Oro hondo - film Režiser Giulio Questi. Igrata Thomas Millian in Marilu Tolo. 22.10 Turistični vodič 22.20 TVD nocoj 22.30 Henrik IV. - nadaljevanka ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis - kviz 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 17.40 II mio amico Rocky - TV film 18.15 Popcom - glasbena oddaja 18.50 Zig Zag - nagradno tekmovanje 19.30 T. J. Hooker - TV film 20.25 Dallas - TV film 21.25 Una strada chiamata domani 23.25 Šport: boks 01.25 Rietš per i giusti - film RETECHJATTRO 8.30 Ciao ciao 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Mi benedica padre - TY fUrn 10.20 Da quando te ne andasti - film 11.50 Quella časa nella prateria 12.50 Vicini troppo vicini - TV film 13.20 Padroncina Flo - TV novela 14.00 Agua viva - TV novela 14.50 II ritratto di Jennie - film 16.20 Ciao ciao 17.20 II magico mondo di Gigi 17.50 TV film 18.50 Marron glace - TV novela 19.30 M'ama non mama - nagradno tekmovanje 20.30 I fichissimi - film 21.30 Provaci ancora Sam - film 23.30 Šport: Baseball World’s Series 24.00 II colosso d’argilla - film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.50 Čara čara - TV novela 9.30 Febbre d’amore - TV novela 10.15 Vita da cani - film 12.10 Rubrika o dietologiji 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim Bum Bam 14.00 Čara čara - TV novela 14.45 Febbre d’amore - TV novela 15.30 Aspettando il domani 16.00 Bim Bum Bam Mimi e la nazionale di pallavolo _ risanka L'uomo di Atlantide - TV film 17.45 Spazio 1999 TV film 18.45 II principe delle stelle - TV film 20.00 I Puffi - risanka POSTAJE 20.30 Drive in varietejski program 22.00 Magnum P. I. - TV film 23.00 L’ultima minaccia - film 00.40 Ironside - TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 8.30 Film 10.00 TV film 10.30 Laura TV film 11.15 Cuore selvaggio - TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio - TV film 16.00 Toma - TV film 16.30 Risanke 19:30 L'incredibile Hulk - TV film 20.30 I camivori venuti dalla savana 22.00 Catch 23.00 La grande rapina di Long Island 00.30 Monjiro - TV film TRIVENETA 6.00 Tatort - film 7.30 Risanke 8.30 Agente speciale TV film 9.30 Honey est - TV film 10.00 Addio Giuseppina - risanka 10.30 Cow boy in Africa - TV film 11.30 Dokumentarna oddaja 12.00 (Juentin Dunvard - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Siderstreet - TV film 13.30 Grandi personaggi - risanka 14.00 7 continente - dokumentarna od. 14.30 Film 16.00 Program o kinu 16.30 Sempre tre sempre infallibili 18.00 TV film 18.30 Cowboy in Africa - TV film 19.30 Bit - rubrika 20.00 Grandi personaggi - risanka 20.30 Una donna, un amore - film 22.00 Dražba TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Lassie - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono 14.00 Gunsmoke - TV film 14.55 Alta marea - TV film 15.45 Spaziotto 18.55 Lassie - risanke 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono 20.30 Fogolar sera 22.15 Košarka 23.15 Abat-jour 23.20 Alta marea - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 3.10 Almanah: Iz očetove beležnice; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in VVagnerjeve obletnice; 11.25- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12 00 «Ena bolha me grize*; 13.20- 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Fadil Hadžič: «Centra-la». Radijska igra. RADIO OPČINE Do 9.00 Glasba; 9.00 Neva s poezijo in glasbo; Do 19.00 Glasba; 19.00 Country mušic; Do 20.00 Glasba; 20.00 Klapa rock, dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) G.30, 14.00, 15.00 Poročila; G.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; G.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav - Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila; G.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Ved 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper -Glasba, zanimivosti, reportaže, pogo vori; 13.45 Zamejska folklora; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00-18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italllanskl program) 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 7.00 Horoskop; 7.50 Time mušic; 9.15 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Šola in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Made in Jugoslavija; 14.32 Glasbena oddaja; 15.00 Beneško gledališče; 16.15 Casadei; 17.00 Koncert za violino. RADIO 1 G.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poroči la; 0.00-9.00 Jutranji program; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Wisky e... anatre; 11.32 Ciak! Si g'ra; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 La diligenza; 13.28 Ma-ster; 15.03 Oblo; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz ’83; 18.00 Srečanje...; 18.30 Che vena quel Verdi Giuseppe, fu Carlo; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobox Spe-cus; 20.00 Alla maniera del Grand Guignol; 20.40 II leggio; 21.03 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z...; 22.00 Nocoj tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; G.00 I giorni; 7.20 Ob prvem svitu; 8.00 Šola in vzgoja; 3.18 Fanta-stico 4; 3.45 Madame Bovary; 9.10 Tanta e un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radio-tabloid; 16.35 Due di pomeriggio; 18.32 Le ore della mušica; 19.50 Viene la sera; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 notte. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; G.10 Prometne informacije; G.20 Rekreacija; G.45 Prometne informacije; G.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 3.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 3.35 Iz glasbenih sol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 P0 domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Mladinski pevski festival -Celje 33; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba. S tem bi hoteli pritisniti na rimsko vlado Sindikat napoveduje splošno stavko v goriški in tržaški pokrajini Smo v popolni krizi industrijskega sektorja, tako državnega kot zasebnega. Krizo najbolj občutimo na Goriškem in Tržaškem. Na mejnem prehodu med Gorico in Novo Gorico smo v soboto manifestirali za mir, še predvsem pa za gospodarski razvoj obmejnega območja. V Tržiču so včeraj iz ladjedelnice poslali tisoč delavcev v dopolnilno l.’agajno. V Tržiču je včeraj zasedalo deželno vodstvo enotne sindikalne zveze CG IL - CISIL - TOL in razpravljalo o splošni stavki v dveh pokrajinah. V Gorici so včeraj zasedali industrijci, člani Confindustrie. V Vidmu je bil včeraj sestanek med sindikatom in parlamentarci v zvezi s krizo v jeklarnah. V Trstu je župan Richetti izjavil, da nasprotuje razširitvi kriznega bazena na vso Goriško, hotel bi da bi se Trstu v tem oziru priključil le še Tržič. Jutri bo v Rimu sestanek Camellija z ministrom Da-rido. V Tržiču so včeraj zasedali za- stopniki deželnega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - TOL. Uvodno poročilo je imel eden izmed tajnikov zveze Gianfranco Trebbi. Dejal je, da je sindikat nezadovoljen s tem, kar dajeta osrednja vlada in deželna vlada. Dejal je še, da ni sedaj v krizi le zasebna industrija. Hujša je kriza v podjetjih z državno udeležbo. Krizni bazen bi moral biti razlog, da se nudi možnost razvoja tovarnam, ne pa da se jim da trenutna pomoč. Predlog je, da bi prišlo do splošne stavke v goriški in tržaški pokrajini še pred 16. decembrom. V stavko naj bi pritegnili tudi trgovce, obrtnike, javno u-pravo ter šolo. Dve pokrajini ob meji morata glasno zahtevati od Rima pomoč. V razpravi so sindikalisti soglašali s Trebbijevimi stališči. Nekateri so sicer zahtevali ostrejši nastop. Deljena so bila le mnenja o datumu oklica te splošne stavke. Ne- kateri so hoteli, da bi bil datum določen že takoj, drugi pa so menili, da je bolje počakati na izid jutrišnjega srečanja v Rimu med ministrom za državne udeležbe Darido in predsednikom deželne vlade Comel-lijem. Ta je na sestanek povabil tudi sindikalne zastopnike in tiste krajevnih uprav. Stavka bo 15. decembra, razen če jutri Darida v Rimu ne da zagotovil za premostitev krize. V Vidmu so včeraj sindikalisti seznanili parlamentarce s položajem jeklarskih obratov v Vidmu, Osoppu, Červinjanu in Tržiču (Alto Adriati-oo). Od njih so zahtevali odločen poseg v Rimu, da ne bodo ta podjetja prizadeta zaradi zahtev EGS O goriškem srečanju deželnega vodstva industrijoev poročamo posebej, enako tudi o sestanku voditeljev socialistične stranke, ki so razpravljali o proračunu za leto 1984. Tudi tu je bUa glavna točka razprave gospodarska kriza. Od petka do nedelje Kulturno srečanje Alpe-Adria posvečeno šolskim vprašanjem Letošnje kulturno mittelevropsko srečanje, ki se v Gorici odvija že sedemnajstič, je dobilo širše obeležje, saj so ga vključili v kulturno srečanje Alpe-Adria in je tako dobilo polno pokroviteljstvo deželne uprave. Srečanja Alpe Adria se vršijo izmenično v raznih krajih alpskih dežel. Srečanje bo v Gorici od petka, 9., do nedelje, 11. decembra. Svečana otvoritev bo v petek ob 10. uri v deželnem avditoriju. Na srečanju bodo letos govorili o povezovalnih kulturnih kriterijih šolske vzgoje v preteklosti, to je v letih habsburškega cesarstva. Eno uro kasneje bodo v preddverju avditorija odprli razstavo o goriškem šolstvu in o goriškem časopisju, ki ga priredi Goriška državna knjižnica. Ob tej priliki bo izšla tudi knjižica o šolstvu v Gorici, v njej bo tudi opisan razvoj slovenskega šolstva pri nas do prve svetovne vojne. Kulturno srečanje se bo v naslednjih dneh nadaljevalo v Palači Attems. Na čast udeležencem simpozija bo v petek ob 21. uri v avditoriju koncert komornega orkestra Verdijevega gledališča iz Trsta. Pobuda KD Naš prapor Odborniki in člani KD Naš prapor v Pevmi so se te dni lotili hvalevredne in globoko humanitarne pobude, zbiranja sredstev da bi pomagali družini Emila Valentinčiča, njihovega sovaščana, ki je na zdravljenju v Parizu. V ta namen pripravljajo tudi odbojkarsko srečanje, ki bo 12. t.m. ob 20. uri v telovadnici v Štandrežu, med ekipama Naš Prapor in 01ympia. Celoten izkupiček bodo namenili v zgoraj omenjeni sklad. Tisti, ki se tekme ne bodo mogli udeležiti lahko svoj prispevek izročijo odbornikom KD Naš prapor. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna Ulica Terenziana 26, tel. 44387. Priprave za proračun dežele 1984 Socialisti za bolj konkretno pomoč deželnemu gospodarstvu V nekaterih političnih strankah poteka zelo živahna razprava, ki je tako predkongresnega značaja kot tudi širšega, saj spio pred razpravo o novem deželnem proračunu. Ta pa je zelo važen, saj razpolaga danes deželna uprava z velikimi vsotami denarja in je od nje odvisno, ali se bo kaka industrija, ki je v krizi, tudi modernizirala in bo tako preprečna brezposelnost. O deželnem proračunu za naslednje leto 1984 in o nujnosti posodobitve deželnega ustroja, ki je ponekod zarjavel, so govorili predstavniki PSI na sestanku, ki je bil v Tržiču. Prišlo je vse deželno vodstvo stranke, prišlo pa je tudi precej upraviteljev krajevnih uprav, sindikalistov, voditeljev stranke. Uvodne misli je izrekel načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Carbone, ki je podčrtal še zlasti hud položaj v katerem se nahajata tržaška in goriška pokrajina ter dejal, da ne smeta ostati za razvojem Furlanije. Osrednji govor je zatem imel podpredsednik deželne vlade in odbornik za proračun Zanfagnini. Dejal je, da bo morala deželna uprava, spričo krize, ubrati novo pot. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je treba podpirati predvsem malo in srednjo industrijo ter obrt, ki se nemoteno razvijajo. Seveda pa ne smemo pui vsem tem pozabiti na veliko industrijo, bodisi da je ta državna ali zasebna. V razpravo so segli prisotni deželni odborniki Francescutto in Renzulli ter številni drugi, ki so, vsak s svojega območja prikazali nujnosti in izkušnje. Razpravo je sklenil deželni tajnik PSI poslanec Francesco De Carli. Nehati moramo s politiko podpiranja zastarelih obratov. Treba je dati industriji in drugim gospodarskim dejavnostim tako pomoč, ki bo omogočila njihov razvoj, ne p>a samo podpirati obrate, ki ne zmorejo več konkurirati. Pri tem pa je treba dobiti soglasje deželne vlade z gospodarstveniki in sindikatom. Le na tak način, je dejal De Carli, se bomo izvlekli iz krize, ki je zajela vso deželo in državo, in še posebej nekatera obmejna območja. KPI o KZE Pokrajinsko tajništvo KPI v tiskovnem poročilu pojasnjuje stališče stranke v zvezi z zadnjimi dogodki v goriški KZE in zlasti z zadnjo skupščino. Komunistični predstavniki so zavrnili odstop sedmih članov upravnega odbora zato da bi preprečili možnost komisarske uprave in izrazili solidarnost s štirimi člani odbora, ki so bili obsojeni zaradi znanega sklepa o laboratorijskih analizah. Ostaja p»a nespremenjeno kritično stališče, pojasnjuje dokument, glede zadržanja tako imenovane večine v upravnem odboru KZE, ki je zaradi notranjih sporov in nesoglasij do zdaj onemogočila uresničitev osnovnih smernic zdravstvene reforme. Industrijci o gospodarski Industrijci naše dežele so zelo zaskrbljeni, istočasno tudi precej nezadovoljni zaradi počasnega in birokratskega reševanja stvari s strani javne uprave. To so zelo jasno povedali včeraj zjutraj v Gorici, ko se je sestal deželni odbor Confindustrie. Najprej se je sestalo ožje vodstvo. Na njem je predsednik deželnih industrijcev Gianni Cogolo podal podrobno analizo položaja v vsej deželi. Govorili so tudi o notranjem organizacijskem ustroju zveze. Kasneje je bila v avditoriju Fogar javna skupščina, na katero so poleg industrijcev prišli tudi predsed nik deželne vlade Comelli, goriški župan Scarano, predsednik trgovinskih zbornic Lupieri, predsednik Fri' ulia Factor Vladimir Nanut, senator Nereo Batello, deželna svetovalca Bratina in Longo, vse polno drugih javnih upraviteljev. Po pozdravih Scarana in Lupierija so govorili industrijci. Giust je orisal pomen male industrije in dejal, da je njih mesto v Confindustrii in ne v sorodni organizaciji. Riccesi je orisal položaj gradbeništva, dejal, da je v krizi in ugotovil, da je dežela šele sedaj poenotila zakone za pomoč gradbeništvu. Predsednik Cogolo p>a je dejal, da je nujno potrebna javna pomoč, da se industrija lahko razvije in da se izvleče iz sedanje krize. Ta pomoč pa mora biti enakomerna v vsej deželi in težiti mora k rešitvi tega, kar ima možnost za razvoj. Treba p>a je hitro uresničiti nove pobude, vse dežele krizi pri nas kot so električna centrala Enel na premog, premogovni terminal v tržaškem pristanišču, raziskovalno področje na tržaškem Krasu, pristanišča vse dežele in čepjrav z nekaterimi pomisleki tudi tako imenovani . krizni bazeni. Predsednik deželne vlade Comelli je zatem orisal smernice dežele pri poizkusih, da bd industrijo izvlekli iz sedanjih težav. Stavka v Ansaldu in ladjedelnici Vrsto stavk napovedujejo za danes v podjetjih Iri v Tržiču. V podjetju Ansaldo, kjer bo od 12. t.m. dalje pričela veljati dopolnilna blagajna za 120 delavcev, bodo izvedli 3-umo stavko z zborovanjem na Trgu republike. Zborovanje bo ob 10.45. Delavcem Ansalda se bodo pridružili kovinarji ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni. Enourno stavko pa napovedujejo tudi v ladjedelnici. Med stavko se bodo delavci zbrali na skupščinah V posameznih oddelkih. MLADINSKI KROŽEK - GORICA vabi vse ljubitelje glasbe na koncert slovenskega kantavtorja Aleksandra Ježa v pietek, 9. 12., ob 20.30 v Kulturnem domu. Izhod iz krize vinogradništva manjša, a kvalitetnejša proizvodnja Nujna sprememba sedanjih predpisov DOC Izredni letini lani in letos, upadanje poprečne porabe vina (v desetletju se je znižala za skoraj eno tretjino), velika neurejenost in popolna zmešnjava, kljub poplavi zakonskih predpisov, ki urejajo proizvodnjo in komercializacijo vina. Zraven seveda še stalno naraščanje proizvodnje. To so glavni e-lementi, ki so odločilno vplivali na nastanek krize na področju vinarstva. Je kljub takemu stanju mogoče povečati prodajo? Na to vprašanje so skušali odgovoriti priznani strokovnjaki s področja vinarstva in vinske kulture na nedeljski okrogli mizi, na posvetu v okviru sejma kmetijskega orodja in opreme Agricola 83. Odgovor je deloma pozitiven, zlasti kar zadeva položaj v naši deželi, domovini visokokakovostnih vin, vendar bo treba na tem področju še marsikaj storiti, .v državnem merilu pa se bo treba končno odločiti za izdelavo točnih in daljnoročnih smernic na področju vinogradništva. Bistveno bo treba spremeniti obstoječe predpise o pridelovanju in prodaji ter označevanju vin z geografskim poreklom (trenutno je v Italiji kakih 50 področij DOC, kjer se proizvaja nad 100 kakovostnih vin), predvsem pa poskrbeti za dejansko in zelo strogo nadzorstvo. Take in podobne ugotovitve je bilo slišati na nedeljski okro- gli mizi in to iz vrst priznanih strokovnjakov. Dosedanja zakonodaja (velikokrat ni v najboljšem soglasju s smernicami politike Evropske gospodarske skupmosti) menda bolj ščiti proizvajalce vina kot p>a porabnike, ki bi morali pri tem imeti glavno besedo. Najbolj značilen dokaz takega stanja so nalepke na steklenicah, ki služijo edinole ustvarjanju še večje zmedenosti pri porabniku. In ne nazadnje velja omeniti težavno sporazumevanje med vinogradniki za enoten in skupon nastop na tržišču, za u-spošno in korektno ekonomsko propagando, brez katere si danes ni mogoče misliti uspošnega tržišča. Vendar velja ob tem takoj opiozoriti, da igra ob tem odločilno vlogo edino kakovost. Na nedeljski okrogli mizi so sodelovali Piero Pittaro, ravnatelj deželnega centra za vinogradništvo, Michele Formentini (govoril je o možnostih kmečkega turizma v naši deželi), časnikar Cesare Pillon, Luigi Caviglio, Franco Milelli, Gaspare Buscemi in Giusepp>e Martelli, ravnatelj vsedržavnega združenja enotehnikov. Posamezne px>sege je pjovezoval časnikar Walter Filiputti, medtem ko je pozdrav goriške trgovinske zbornice prinesel Ivano Blason. Okrogli mizi je sledilo lepx> število vinogradnikov. Andrejev sejem privabil tisoče mladih in starih Gorica je bila v nedeljo popoldne, in nekaj ur tudi včeraj natrpana z ljudmi, ki so prišli iz vseh krajev naše dežele, mnogi pa tudi iz jugoslovanskih krajev Primorske, na Andrejev sejem. Avtomobili so bili parkirani pri Rdeči hiši, v vsem mestu tja do spominskega parka. Promet v središčnih ulicah je bil seveda otežen. Mestni redarji pa so ga spretno urejali. Koliko je bilo ljudi v nedeljo v Gorici? Poleg Goričanov seveda? Deset, dvajset tisoč. Nemogoče je to ugotoviti. Ljudje so se trli okrog stojnic, čeprav so kramarji zvečer tarnali da je bilo zaslužka manj kot v prejšnjih letih. Kriza je udarila po ljudeh, ki kupujejo na stojnicah, vrh vsega je bilo le malo Jugoslovanov. Nekateri trgovci so imeli odprte svoje lokale in v njih se je trlo kupcev. Vprašali bi se lahko: zakaj niso tudi drugi trgovci odprli trgovin? Se ne zavedajo, da je to zanje izredna priložnost, saj so ob takih prilikah na cestah tisoči ljudi? Več gneče je bilo na zabaviščih, od vrtiljakov do sodobnejših zabavišč, od strelišč pa do vsega drugega kar si je oko lahko zaželelo. Tudi včeraj je bilo precej gneče. Nekaj kramarjev bo danes že odšlo. Zabavišča pa bodo ostala do četrtka, nekatera pa do nedelje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ulica Carducci 38; telefon 84268. Tekmovanje v prostem teku Na pjobudo kluba Atletica Gorizia, ki deluje v okviru Goriške hranilnice ui skupine GMG bo v četrtek v So-vodnjah tekmovanje v teku px> p»lj-skih pioteh in sicer za tekoče amaterje, včlanjene v zvezo Fidal. Prireditev je deželnega značaja, pričakujejo pa tudi udeležbo gostov iz sosednje Slovenije in Avstrije. Prijave sprejemajo pri zgoraj omenjenih društvih, zamudniki pa se bodo lahko prijavili neposredno pred startom, ki bo v bližini občinske telovadnice v Sovodnjah. Prireditev se bo predvidoma pričela ob 9.30, zaključila p»a ob 12. uri z nagrajevanjem in podelitvijo pokalov. Nevarnost gozdnih požarov Nevarnost gozdnih požarov je te dni zelo velika zaradi dolgotrajne suše in zaradi burje. Take okoliščine narekujejo skrajno previdnost, kar pa, kot kaže, vsi ne upoštevajo v zadostni meri. Tako je ogenj včeraj nekaj pred poldnevom zajel precejšnjo površino gmajne v okolici Prelošnega jezera. S hitrim posegom je gasilcem in prostovoljcem uspielo preprečiti, da bi se požar razširil na bližnji borov nasad. Posojilnice o kreditiranju kmetijstva Na razstavišču Espomego bo jut1}’ v sredo, ob 10. uri, srečanje uprav1' teljev kmečko-obrtnih posojilnic naše dežele. Govorili bodo o kreditiranju kmetijskih dejavnosti. Poročala bosta predsednik deželne zveze posojiln10 dr. Leopoldo Delser in funkcionar Zveze dr. Fulvio D’Adamo. Gledališča V okviru abonmajske g edaJiške sezone drevi ob 20.30 v Verdijevi dv<^ rani nastopa Teatno popolare iz Ri® z delom «Corruzione al polazzo dl giustizia». Koncerti V Kulturnem domu bo v potek, • decembra, ob 20.30 koncert skega kantavtorja Aleksandra Ježa-Vabi Mladinski krožek - Gorica. Kino Gorica VERDI 20.30 gledališka predstava «Corruzione ail palazzo di giustiz1®*' VITTORIA 17.00-22.00 «Desideri pa£ ticolari di una giovane moglie»- i povedan mladini pxxi 18. letom. CORSO 18.00-22.00 «War game«. chi di guerra*. Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «L'avventune. ra p>erversa». Prepovedan mlad11'1 pxxl 18. letom. EXCELSIOR 18.00-22.00 «DominH> m sensi». Prepx>vedan mladini pod letom. Nova Gorica in okolicd SOČA 18.00 in ob 20.00 «Plod nedolžnosti*. ^ SVOBODA 18.00 in ob 20.00 «NeIT rkop>aišče, ob 10. uri, Maria vdova Pema iz mrliške veže finega pokopališča, ob 11. uri pi v sio Paulin iz splošne bolnišnic.^ cerkev v Podturnu in na glavno p ^ pališče, ob 12.30 Bruno De '-'a'.«x8-mrliške veže glavnega px»kop>au I JI Namesto cvetja na grob ^ripeči Jurna daruje družina Malic s 20.000 lir za sekcijo krvodajaic Doberdoba. ruiej° V spiomin Franca Jurna da vnuki in pravnuki 70.000 lir za cijo krvodajalcev iz Doberdob V nedeljo v Trstu v 10. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige Tržaška športna dvorana zopet začarana za jadranovce Naši košarkarji izgubili proti Pedriniju iz Castelfranca - Ta teden dvakrat v Forli Jadran — Pedrini Castelfranco 68:70 (38:38) JADRAN: Žerjal 2 (2:2), Klavdij Starc 5 (5:8), Vitez 27 (9:9), Ban 21 w4), Daneu 3 (1:3), Rauber 6, Sosič, Gulič 2 (0:2), Ivo Starc 2 (2:6), Vremec. PEDRINI CASTELFRANCO: Ubaldi, Ermano 10 (4:4), Lotto 12 (2:3), Cimador, Pellizzari 6, Loschi 21 (1:2), Dušo, Tubia 10 (6:11), Zilio 11 ^•:7), d. Cimador. SODNIKA: Di Fiandra in Mariani iz Rima. PROSTI METI: Jadran "•34, Pedrini 18:27. OSEBNE NAPAKE: Jadran 19, Pedrini 31. PET OSEBAH NAPAK: nihče. GLEDALCEV: 1.100. Tržaška športna dvorana ostaja za Jadranove košarkarje skoraj kot zača-ratla. Naši fantje so namreč v nedeljo v 10. kolu prvenstva C-l lige igrali ?voje šesto srečanje na domačem igri-in zopet izgubili. To je že peti P?raz jadranovcev pred lastnim občinstvom. Nedeljski spodrsljaj pa je po svo-Ični dokaj težak ne samo zato, ker 0 navijači zopet zapustili tržaško nvorano nemalo razočarani. Poraz Proti Pedriniju iz Castelfranca je Predvsem zaskrbljujoč, ker se naše 0stvP iz kola v kolo oddaljuje od gornjega dela lestvice, obenem pa črjetno izgubljeni točki v nedeljo do-ne bosta najbolje «vplivali» na zdušje v moštvu samem pred zahtev-t‘!^a gostovanjema v Forliju (v četr-čk proti Caveji, v nedeljo pa proti gorju). Kajti prav psihična labilnost je zolj0,. Prišla na dan v «nesrečnem ne-G,jskem srečanju* proti Pedriniju. nvSi 80 namreč začeli slabo. V 14. k ***• je bil izid 33:18 za goste, med Jv^rimi je bil še zlasti učinkovit Lo v "j, ki je kot za stavo zadeval iz c-0,1 Položajev. Odtlej pa so jadranov-n- z zagrizeno obrambo, s poveča Jem tempa igre v napadu začeli zni-za*^* .r^iko v koših (Ban je končno a ~®1 ‘K1’®*'*’ Kot zna: Žagar pa je Pesno stavil za petami Loschiju potovalnega Guliča; v ?ntah zadnjih mi-prvega polčasa pa je na igri-Po dolgem času zopet stopil Ivo ,»-*>• Skratka, Jadranu je uspel ve-. Podvig, da je ob koncu polčasa *anJe izenačil. t| uvodni del drugega dela sreča-n*. Za naše košarkarje ni kazail na vJir •te' Gostje so namreč zopet po-zač i v 25- niin.), nakar se je e*a izenačena borba za vsako to-0 do zadnje minute. In prav v zad- njih potezah srečanja so jadranovci izgubili vrsto dragocenih žog in s tem sta tudi točki šli po zlu. «Za naš poraz sploh ni kriv zaključek tekme. Dogovorili smo se, da bo zadnji met opravil Boris Vitez. Naš cilj pa ni uspel. Mislim, da smo v tem srečanju izgubili v prvih petnajstih minutah, ko smo dovolili nasprotniku, da si je nabral več točk prednosti. Z dobro obrambo nam je v zadnjih minutah prvega polčasa u-spelo izid tudi izenačiti. V drugem polčasu pa seveda izkušeni gostje niso več nasedli na našo obrambo. Poleg tega so nekateri košarkarji preveč nervozno igrali in sami skušali odločiti srečanje ter tako smo zopet izgubili. Vseeno rrusfim, da je bila to dobra tekma. Ta poraz pa nam seveda povzroča nove težave pred nadaljevanjem prvenstva,* je po tekmi dejal Jadranov trener žagar. «Kaj pa o gostovanjih v Forliju?» «V Forli bomo potovali brez Daneua, ki bo v vojašnici. Tudi Sosič ni še povsem nared po poškodbi. Ob tako skromnem igralskem kadru bosta ti odsotnosti še dodatni problem. Vseeno bomo z borbenostjo skušah nadoknaditi te težave in v dveh tekmah osvojiti. vsaj dve točki.* (B. Lakovič) S proslave v Bazovici Na proslavi ob 60-letnici ustanovitve tudi učenci osnovne šole Zarje v soboto v Bazovici so nastopili Primož Trubar (na sliki) Po šestem kolu druge ženske odbojkarske lige Meblo zdrknil na drugo mesto C 0 drugem zaporednem porazu v aeglianu je združena ekipa Meblo ^Pustila vrh lestvice v korist Nerve-kpL . je z briljantno zmago na tež-je *Srišču v Moglianu potrdila, da kur ^as najmočnejša ekipa v konto0*' $tu e°*° je sedaj sam na drugem me- rej °°*a j na skupni lestvici se je to-pJ Nekoliko zapletel, po sedmem kolu pajDl utegnil biti še bolj izenačen, če a dekleta ne bodo doma premagala Zjjj afjnega Mogliana. Kljub temu se gp ’ da je med Meblom, Nerveso, Mo-PrT-m Venetom in ostalimi ekipami o Jsnja razlika v kvaliteti, tako da boli/u’ Kdo se bo uvrstil v skupino rp0v *b ne bi smelo biti večjih dvo-rna ' Vrhu tega mora Meblo igrati do-•eč Prav še z Albatrosom in ima da-Pajboljšo razliko v setih. TAKO V DRUGI ŽENSKI ODBOJKARSKI LIGI 2. PODSKUPINA IZIDI 6. KOLA Volley Conegljano - Meblo 3:2; OMA Olympjc - Albatros 2:3; Mogliano Ve-neto - Ncrvesa 2:3. LESTVICA Nervesa 6 5 1 17:10 10 Meblo 6 4 2 15: 6 8 Mogliano Veneto 6 3 3 13:10 6 Albatros Treviso 6 3 3 11:15 6 Volley Conegliano 6 2 4 8:16 4 OMA 01ympic Trst 6 1 5 8:15 2 PRIHODNJE KOLO (10.12.) Meblo - Mogliano Veneto; Nervesa -OMA 01ympic; Albatros - Volley Conegliano. 1. PODSKUPINA IZIDI 6. KOLA Viaggi Leonardi - Putinati Ferrara 3:0; Fratte - CUS Padova 2:3; Pal-lavolo Volta - Torrefranca Trento 1:3. LESTVICA CUS Padova 6 6 0 18:4 12 Torrefranca Trento 6 5 1 17:7 10 Viaggi Leonardi 6 2 4 11:13 4 Fratte Camposamp. 6 2 4 9:14 4 Putinati Ferrara 6 2 4 6:13 4 Pallavolo Volta 6 1 5 5:15 2 PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Putinati Ferrara - Fratte Campo-sampiero; CUS - Padova - Pallavolo Volta; Torrefranca Trento - Viaggi Leonardi. TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI IZIDI 10. KOLA JADRAN - Castelfranco 68:70 Fiamma BZ - Caveja FO 76:74 Monkey’s - B. Ravenna 94:77 Fulgor FO - Stefane! TV 72:71 Delfino PS - Abitare UD 91:88 Budrio - Ceam BO 70:79 Faraboli - San Bonifacio 76:70 Maltinti PT - Servolana 79:67 PRIHODNJE KOLO (četrtek, 8. 12.) Caveja - JADRAN (ob 17.30 v Forliju); Castelfranco - Faraboli; Ceam - Monkey’s; Ravenna - Fulgor; Servolana - Delfino; San Bonifacio - Budrio; Stcfanel - Maltinti; Abitare - Fiamma. LESTVICA Fiamma Bočen 10 8 2 806:716 16 Stefanel Treviso 10 7 3 827:721 14 Maltinti Pištola 10 7 3 791:717 14 Servolana Trst 10 6 4 734:714 12 Abitare Videm 10 6 4 820:806 12 Castelfranco 10 6 4 737:760 12 San Bonifacio 10 5 5 684:685 10 Ceam Bologna 10 5 5 748:754 10 JADRAN TRST 10 4 6 819:811 8 Basket Ravenna 10 4 6 802:813 8 Caveja Forli 10 4 6 814:830 8 Fulgor Forli 10 4 6 753:779 8 Delfino Pesaro 10 3 7 769:862 6 Monkey’s Milan 10 3 7 697:796 6 Faraboli Fidenza 10 2 8 767:837 4 £ 1 S „ 1$ /. jugoslovanska nogometna liga Hajduk jesenski prvak Komentar FRANCI BOŽIČ V zadnjem jesenskem kolu jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva je bil v ospredju pozornosti splitski derbi med večnima tekmecema Hajdukom in Dinamom. Končal se je 1:1, točka je Hajduku zagotovila naslov prvaka ob pol sezoni, Dinamu pa pomagala, da se je izvlekel iz najnevarnejših voda na repu lestvice. Pred zadnjim kolom pa je bilo zanimivo tudi vprašanje: kdo bo prezimil na zadnjem mestu? Zdaj je vse jasno: Olimpija. Zagrebški Dinamo je bil v Splitu, pred 30.000 gledalci boljši nasprotnik od Hajduka. Vodil je vse do 18 minut pred koncem, sodnik ga je prikrajšal za očitno 11 metrovko (TV gledalci so se zgrozili, ko so videli, kako očitnega prekrška vratarja Simoviča nad Mlinaričem sodnik Shinasi ni sank cioniral), Zagrebčani pa so tudi sicer zapustili boljši vtis. Vodilni gol za Dinamo je dosegel B. Cvetkovič, ki je prestregel prekratko Rožičevo po dajo svojemu vratarju, izenačil pa je splitski rezervni igralec Jerolimov. Igra je bila zelo ostra, sodnik je iz ilSakega moštva izključil po enega igralca: strelca gola B. Cvetkoviča in Čopa, moral pa bi tudi Zlatka Vujoviča. V splitskem taboru si bili seveda s točko bolj zadovoljni kot v za grebškem, še zlasti, ker v sredo Hajduka čaka še prijetna formalnost: uvrstitev v četrtfinale pokala UEFA (v prvi tekmi z Radničkim v Nišu je Hajduk zmagal z 2:0). Tudi mali derbi kola v Sarajevu med železničarjem in Partizanom se je končal z 1:1, tudi na tej tekmi pa so prvi povedli gostje (Radanovič), izenačil pa je Nikič. Partizan je na zasneženem igrišču — sneg je pokrival večino igrišč — doživljal težke trenutke, tako da je lahko s točko več kot zadovoljen. V zgodnjem domu je ostala tudi Rijeka, ki jo nekdanji as Joško Skoblar vodi v velikem slogu. Rečani so igrali 1:1 v Tuzli, zanimivo pa je, da je bil rezultat in strelca ista kot na lanski tekmi teh nasprotnikov: Marjanovič (avtogol) in Fegiz. Crvena zvezda je naposled zaigrala malo bolje, čeprav je le z 1:0 premagala Sarajevo pred samo 5 tisoč gledalci. Olimpija je v Nišu doživela katastrofo (0:4), očividci pa pravijo, da je bila to prava cirkuška predstava. Verjeli ali ne, Olimpija sploh ni bila slabša. Imela je celo ugodnejše priložnosti (Voljč, Rožič). V. Ameršek je zastreljal celo 11-metrovko, dva gola pa je dobila z U-metrovk. Ljubljanski vratar Dalanovič je sicer oba prva strela z bele točke ubranil, toda sodnik je obakrat zahteval ponovitvi. Drugič je Ljubljančan Radevič proti žogi na beli točki zalučal kepo snega, zato pa si je prislužil rdeči karton. Olimpija pa je tekmo končala celo samo z devetimi igralci, reprezentanta Katanca je namreč z igrišča poslal njegov trener Gugolj, ker je bil mladi as tako živčen in razburjen, da bi lahko tudi on dobil rdeči karton. IZIDI ZADNJEGA JESENSKEGA KOLA Radnički - Olimpija 4:0 (2:0); Osijek - Dinamo (V) 1:0 (0:0); Vardar - Čelik 1:0 (0:0); Velež - Vojvodina 0:0; Hajduk - Dinamo (Z) 1:1 (0:1); Slo-boda - Rijeka 1:1 (1:0); Željezničar -Partizan 1:1 (0:1); Budučnost - Priština 3:0 (3:0); C. zvezda - Sarajevo 1:0 (1:0). LESTVICA Hajduk 21; Željezničar, Partizan, Rijeka 20; Osijek 19; Crvena zvezda, Priština 18; Sarajevo, Velež, Budučnost, Radnički 17; Vojvodina 16; Dinamo (Z), Dinamo (V), Čelik 15; Slo-boda, Vardar 14; Olimpija 13. PARI 1. SPOMLADANSKEGA KOLA Dinamo (V) - Priština, Budučnost -Partizan, Željezničar - Rijeka, Slobo-da - Dinamo (Z), Hajduk - Olimpija, Radnički - Vojvodina, Velež - Sarajevo, Crvena zvezda - Čelik, Vardar -Osijek. TONE SVETINA Med nebom in peklom ~~____7. _______ Cev ^redi vojne je bilo, ko se mož že nekaj mese-Ujg.ni oglasil. Bala se je, da je izginil v kakšni iz-Sg . ofenziv, o katerih so pisali časopisi. Še bolj rav)e zakopala v delo in molitev. Njena vedra na-bad? ni Pustila’ da bi izgubila upanje. Iz vasi je za ..° že nekaj mož in fantov, vse več žensk se je vi)alo v črnino. dnP Neke Poletne noči, ko je zrak še trepetal od k0t Vr*e soparice in so mimo okna švigale kresnice Kot Sp*a®ene zvezde, je hišni pes zalajal drugače, tiVai^° bili vajeni, kadar je odganjal tujce ali nočne iz *• Tako tenko in milo je cvilil, da je Pepca vsa sta ebe Planila pokonci in prižgala svečo. Otroka m i®-® zbudila in klicala mamo. Ves čas, ko moža ^rajšg°’ s^a sPa^a Pri njej; z njima so ji bile noči Pogledala je skozi okno. Pri vratih, kjer so vsto- pali samo domači, je zagledala vojaka, naslonjenega na puško, kako si z robcem briše čelo. Po tršati postavi ga )e prepoznala in kriknila °d veselja: «Ata so prišli, otroka! Ata!« Dečka sta zajokala od veselja in stekla k vratom. Spodaj sta se zbudila mati in oče, ki sta po pasjem laježu uganila, kdo je zunaj. Vendar je bila Pepca s Franetom v naročju in Korlekom ob sebi tista, ki je odrinila zapah in s solzami v očeh objela moža. Obema je zmanjkalo besed. To je bilo preveč nepričakovano snidenje, snidenje kot v sanjah... Potem so ga poslušali vso noč, dokler ni svit zarisal na okna dreves pred hišo. Petelini so že naznanili nov dan. Sedel je za mizo, oprt na komolce, pil mošt in govoril. Niso se ga mogli nagledati, tako se je spremenil. V njegovih očeh je bilo nekaj novega, česar žena ni doumela. Gledala ga je ljubeče in vdano. Požirala je vsako njegovo besedo in vsak njegov gib. V Karpatih jo je v nekem naskoku skupil skozi prsi. Obležal je med mrliči, ves krvav, in skoraj bi bil zmrznil. Bolničarji, ki so ga bili že položili med mrliče v veliko jamo, so opazili, da je zavzdihnil, pa so ga pobrali. Zdravljenju rane se je pridružila pljučnica. V urah brezupa se je že poslovil od življenja, od svojega sončnega doma. V umazani bolnišnici v zanikrnem mestu za fronto se smrt ni utrudila. Eni so umirali od ran, drugi od zastrupitev, spet drugi pa od prehladov in okužb. Od granat raztrgane ude so nesrečnikom ravnodušno odrezali. Najbolj so ga prizadeli njihovi stoki in govorjenje v sanjah. Za vse, kar je preživel, ni imel besed in ni si upal o teh grozotah pripovedovati domačim. Vojska se mu je s svojim togim redom in vsiljeno disciplino zagnusila. Bil je dovolj star, pameten in izkušen, da se ni upiral ali predrzno izzival nadrejenih, kot so počenjali nekateri mlajši ter bili zato tepeni in zasramovani ali pa so jih celo zaprli in obesili. Njegov obraz je dobil ostre poteze užaloščenosti in izraz nerešenih sporov. Žena je zaslutila, da je v nečem zaznamovan, ker se je tako spremenil, da ga je komaj spoznala. Vedela je, da bo samo njuno skupno življenje lahko stalilo led, ki mu je obdal dušo. «Zakaj nisi pisal, Frane?« je vprašala mati. »Zakaj si nas spravil v takšno skrb?!« «0, saj sem pisal, mati! Ne le enkrat! Vsak teden sem pisal, takoj ko sem si opomogel.« «Zakaj pa tvojih pisem nismo dobili?« je zanimalo očeta. «Morda sem napisal kaj takšnega, kar ni bilo všeč tistim, ki prebirajo pisma. Vsa pisma, ki jim niso všeč, raztrgajo in vržejo v koš. Tudi jaz nisem dobil vseh vaših. Na frontah je zmeda« Kljub pisanju italijanskega časopisja Novosel v Videm, toda za Dalipagiča V 2. amaterski nogometni ligi Zaradi burje so tekmo Zarja-Gia rizzols prekinili, Primor je-Aurisina pa odložili Prejšnji teden je italijansko šport no časopisje kar nekaj dni pisalo, da bo z včerajšnjim dnem pri videmskem košarkarskem prvoligašu Cedečo prišlo do «velikih sprememb*. Vodstvo kluba naj bi namreč odslovilo trenerja Totha in tehničnega vodjo Fadinija in ju nadomestilo z Mirkom Novoselom, oz. Borisom Kristančičem. Mirka Novosela smo dobili šele v nedeljo, saj je bil najprej zaposlen z jugoslovansko reprezentanco po ZDA, nato je moral z zagrebško delegacijo v Pariz (Zagreb namreč kandidira za organizacijo prihodnjih športnih univerzitetnih iger), v soboto pa je v Sarajevu vodil Cibono proti Bosni. V nedeljo torej končno doma, v Zagrebu. s mi branilci z lahkoto premagali . krivega Bubnicha. V Vesninih vrs g se je tokrat izkazal Ludwig, ki svojo iznajul jivostjo in sprett>°® J? večkrat navdušil občinstvo, t°v šem pa nudil veliko uporabnih 2; B VATOVeC ULICA MACHIAVELLI 28 — TRST — TEL.: 69076 UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 12. KOLA Gradese - Costalungu 1:3 Ponziana - Percoto 1:1 Vesna - Sangiorgina 1:1 Pieris - Ronchi 2:0 Isonzo - San Canzian 2:1 Muggesana - Tisana 2:0 San Giovanni - Palmanova 1:1 Torviscosa - Pro Fiumicello 1:0 LESTVICA Pieris 18, Muggesana 17, Pro Fiumicello 16, San Giovanni, Gradese 15, Percoto 14, Sangiorgina 13, Costalun-ga 12, Ponziana, San Canzian, Ron-chi, Vesna 11, Palmanova, Torviscosa 9, Tisana, Isonzo 5. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Pro Fiumicello - Muggesana, Ponziana - Ronchi, Pieris - Gradese, Sangiorgina - Percoto, Isonzo - Palmanova, Tisana - San Canzian, Costalun-ga - Vesna, S. Giovanni - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 12. KOLA CGS - Fortitudo neod. Kras - Op. Supercaffe 0:0 Zarja - Giarizzole prek. Domio - S točk neod. Opicina - C.E. Prisco neod. Primorje - Aurisina neod. Vermegliano - Libertas 2:1 Zaule - Radio Sound neod. LESTVICA Radio Sound 16, Zaule, CGS 14, Domio, Fortitudo 13, Opicina, Zarja 12, C.E. Prisco, Kras 11, Aurisina, Stock, Libertas 10, Vermegliano, Op. Super-caffč 9, Giarizzole 8, Primorje 4. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Radio Sound - Primorje, Kras -Stock, Domio - CGS, Giarizzole - Op. Supercaffe, Opicina - Libertas, Aurisina - C.E. Prisco, Fortitudo - Zarja, Vermegliano - Zaule. 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 11. KOLA Juventina - Azzurra 0:4 Sovodnje - San Lorenzo 0:2 Villesse - Fossalon 3:1 Jalmlcco - Brazzanese 0:2 Piedimonte - Medea 0:1 Torriana - Mariano 2:1 Počitek: Visco LESTVICA Piedimonte 17, Villesse 16, Torriana 15, Azzurra 14, Medea in Brazzanese 13, Mariano 12, San Lorenzo in Jalmicco 8, Juventina 6, Sovodnje in Visco 4, Fossalon 2. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Mariano - Sovodnje, San Lorenzo -Brazzanese, Medea - Villesse, Visco -Azzurra, Piedimonte - Juventina, Jalmicco - Torriana, počitek: Fossalon. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 11. KOLA Union - Poggio III. A. 0:1 Primorec - Barbarians 4:0 Gaja - Romana 4:0 Fogllano - Italcantieri 1:2 Sagrado - San Marco 1:0 Campanelle - Mladost prek. Počitek: Begliano LESTVICA Italcantieri 17, Poggio III. A. 16, Begliano 13, Sagrado 12, Campanelle, Primorec 11, Fogliano 10, Mladost, San Marco 9, Gaja 8, Union 7, Romana 4, Barbarians 2. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Mladost - Primorec, Barbarians -Italcantieri, San Marco - Gaja, Begliano - Poggio III. A., Sagrado - U-nion, Fogliano - Campanelle, počitek: Romana. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L prek- 1:0 3:0 0:0 prek- IZIDI 11. KOLA San Nazario - Breg San Vito - SanCAnna S. Luigi FY - Rabuiese Lancieri FI - GMT Olimpia - San Sergio Sant’Andrea - Chiarbola Počitek: Roianese LESTVICA , San Sergio 18, Olimpia 17. S-FY 15, Roianese 12, Rabu*eS® >An-SanPAndrea 10, San Vito 9, Sa g( na 8, Lancieri FI 7, Chiarbom Breg, San Nazario, GMT 5. PRIHODNJE KOLO (D- 12) Chiarbola - Roianese, San ^e|£j)U-SanfAndrea, GMT - Olimpia. "pj. iese - Lancieri FI, SanfAnna. - • ggp gi FY, Breg - San Vito, počite«-Nazario. Po porazu Triestine v derbiju s Padovo v Živci izdali tržaške igralce Padova — Triestina 1:0 (0:0) STRELEC: v '59. min. Boito. PADOVA: Malizia, Salvatori, Da Trevisanello (60’ Baroni), Kariesi, .ellet, Cerilli, Massi, Coppola, Restel-“• Bodto (85’ Marchetti). TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bratin, Vailati (83’ Piccinin), Masche-yoni, Chiarenza, De Falco, Dal Pra (55’ Perrone), Romano, Ruf fini, De Giorgis. Na gostovanjih Triestina ne zna doseč; neodločenih izidov. V Padovi se ji je povoljni rezultat izmuznil iz rok predvsem po lastni krivdi. V skrajno napetem vzdušju, ki je vladal na 'Srišču, je Triestina kmalu izgubila glavo ter dopustila sicer tehnično slab-®un nasprotnikom, da so osvojili zlata Vredni točki. 0 tekmi kot taki ni mnogo kaj po vedati. Triestina se je očitno potegovala za delitev točk. Načrt pa je splahnel, ko je napadalec Padove Boito izkoristil velikansko zmedo pred Zinettijevimi vrati. Šele tedaj se je Triestina podala v napad in ogrozila obrambo domačinov, žal pa je kmalu prevladala živčnost in tekme, v nogometnem smislu, je bilo konec. V zameno pa so se začeli vnemati spopadi med posamezniki na in zunaj igrišča. Slednja boksarska prireditev pa ni bila na tako visoki «kvalitetni» ravni, da bi si zaslužila podrobnega komentarja. Ta poraz bi lahko imel za Triestino precejšnje posledice, saj je na mah izničila vse, kar je dosegla z dvema zaporednima zmagama. Ponovno je namreč zdrknila na sila neudobno predzadnje mesto lestvice. (I. P.) IZIDI 13. KOLA Atalanta - Palermo 1:0, Cagliari -Catanzaro 0:0, Campobasso - Cremo-nese 1:1, Ca vese - Arezzo 1:1, Cese-na - Como 1:1, Padova - Triestina 1:0, Perugia - Monza 1:0, Pistoiese - Em-poli 1:0, Sambenedettese - Pescara 0:1, Varese - Lecce 0:0. LESTVICA Campobasso 18; Como 17; Arezzo 16; Atalanta, Cremonese 15; Palermo, Varese 14; Cagliari, Cavese, Perugia, Cesena, Sambenedettese, Pescara 13; Lecce, Empoli 12; Monza, Triestina, Padova, Pistoiese 10; Catanzaro 9. PRIHODNJE KOLO (11.12.) Arezzo - Catanzaro, Como - Sambenedettese, Cremonese - Cagliari,' Empoli - Triestina, Lecce - Cesena, Monza - Atalanta, Padova - Cavese, Palermo - Campobasso, Pescara - Varese, Pistoiese - Perugia. b jugoslovanska košarkarska liga Olimpija izgubila Tudi v sedmem kolu prve jugoslovanskega košarkarske lige so igralci Oiimpije kar v Ljubljani ostali praz-™n rok. Premagal jih je novinec, ^grajski IMT s 37:84. Po prvem P°lčasu so Ljubljančani vodili s 47:40. V osrednji tekmi kola je Bosna Premagala Cibono. G IZIDI 7. KOLA Bosna - Cibona 93:83, Zadar - Jugo-PJastika 92:81, Šibenka - Rabotnički (S;73, Crvena zvezda - Borac 33:73, Olimpija - IMT 84:87, Budučnost -Partizan 32:81. . LESTVICA pSibenka 12; Cibona, Borac, Bosna, partizan, IMT in Zadar 8; Jugopla-f.'ka in Budučnost G; Olimpija in yena zvezda 4; Rabotnički 2. * V SARAJEVU bo od 15. do 19. de-k»1» a *ur™r v hokeju na ledu, na p pOm bodo nastopale Jugoslavija, Turlv' Švica in Sovjetska zveza, rja 1P J30 predvsem za preve "'Je športne palače «Skenderija». Medtem ko je Bic izgubil v Livornu San Benedetto uspešen Al LIGA San Benedetto - Scavolini 69:61 (32:28) SAN BENEDETTO: Lagarde 12, Ar-dessi 12, Pieric 4, Mayfield 19, Bulla-ra 7, Sfiligoi 15. . SCAVOLINI: Duredon 4, Magnifico 9, Ponzoni 6, Pondexter 10, Silvester 12, Gracis 2, Zampolini 16, Bene-velli 2. Peroni — Bic 85:70 (39:28) PERONI: Giusti 14, Paleari 6, Fantozzi 10, Jeelani 25, Giroldi 8, Ro stani 22. BIC: Bobicchio, McNealy 14, Tonut 16, Palumbo 10, Goti 12, Lanza 2, Jones 16, Fabbricatore, Floridan. OSTALI IZIDI 10. KOLA Simac - Jollycolombani 88:76; Gra-narolo - Binova 113:100; Fabel - Ban-coroma 70:69; Honky - Star 81:67; Berloni - Indesit 94:84; Simmenthal -Latini 81:68. LESTVICA Granarolo 18; Peroni 16; Berloni in Simac 14; Star 12; Indesit, Banco-roma, Honky in Jollycolombani 10; Simmenthal, Fibal in San Benedetto 8; Latini, Scavolini in Bic 6, Binova 4. A-2 LIGA IZIDI 10. KOLA Mangiaebevi - Yoga 94:83; Marr -Popolare 87:85; Gedeco - Rapident 90:89; American Eagle - Carrera 93:94; Mister Day - Italcable 118:98; Bartolini - Vicenzi 96:97; Sebastiani - Benetton 81:82; Lebole - Riunite 95:92. LESTVICA Cantine Riunite 16; Mister Day, Carrera in Gedeco 14; Lebole 12; Yo-ga, Benetton, Bartolini, Mangiaebevi in Italcable 10; America Eagle, Sebastiani in Marr 8; Popolare in Vicenzi 6, Rapident 4. Košarkarska promocijska liga na Goriškem Dom pospravil prvi PrIlS0n,ina • Dom 58:75 <39:36) Zan JM' Mauro Dornik 8, Nanut, Or 2, Semolič, Prinčič 11, Coretti Rvaličer&Ž’ Ug0 °omik 18, Bric, PON;10 Y N• Ugo Dornik (39.) Ootnovcj so končno i So j3*0 osvojili prvi par točk. Naši nano.! at ®e posebno dobro igrali v in p u- pri čimer sta bila Prinčič v ^0I!etti praktično neustavljiva. Že fd(vvVl^ "ainutah srečanja so «belo-rjy u z učinkovitimi kombinacija-Oohi?1*6^' domačine in si tako pri-tia r^očko prednosti. ZgledaLo je, 0 naši z lahkoto odbržali to r^n,)st. saj nasprotniki, kljub stal-L,,_ ja vam, niso uspeli zaustaviti y 0vih centrov. čas„ ^^Bnjih minutah prvega pol Šlj v f so naši, kot po navadi, začini Lrenutno krizo, to pa so doma-Vedli Spre*'no izkoristili in celo pote^ Za ^ri točke. V drugem delu bnjj? Pa so Hvaličevi varovanci do-so e30 nadigrali nasprotnike, saj m0Vcj * dosegli samo 19 točk. Do-°dličn v tem delu igrali zares sam: J* 10 i^ko dokazali še posebno “P sebe, da se lahko enako- vredno borijo proti vsakemu nasprotniku. Tokrat moramo pohvaliti vso ekipo. (S. L.) NA TRŽAŠKEM CUS — Bor Radenska 70:91 (34:36) BOR RADENSKA: Klobas 10, Zobec 27, Race 12, Kneipp 3, Sosič 15, Sancin, Pisani 5, Furlan 7, Maver 9, Čok 2. Košarkarji Bora Radenske so nekoliko podcenjevali nasprotnika, ki jim je bil v prvem polčasu povsem D. Čok (Bor Radenska) Tako v promocijskem prvenstvu N Bose„ LESTVICA 7 S« i Riharda BOR u . 8 Steoa bodenska 7 Sc«KUeHZZUrra 8 Si ’ fe- l ,-avi>r(1|1 Pris° 8 2 i(i j„, ’. Bon Bosco, CUS in Scogliet-J° po tekmo manj. 553:428 542:462 712:644 576:530 636:576 563:527 608:611 578:613 465:508 576:619 447:461 603:695 606:716 12 12 12 12 10 8 8 6 6 6 4 4 4 2 At; h 7'2:'F *'ab: Trst - IZIDI 8. KOLA BOR RADENSKA 70:91 109:85 76:67 78:69 Frigo 78:57 5^‘-KSVEL Lav. Porto - Bareolana 57:87 Stella Azzurra - Seoglietto 74:71 PRIHODNJE KOLO (četrtek, 8. 12) Lav. Porto - KONTOVEL (ob 11.00 v telovadnici pristaniščnikov na Proseku); Radiograf - BOR RADENSKA (ob 10.00 v Miljah); Libertas - Fer-roviario; Seoglietto - POLET (ob 11.00 v Trstu, Ul. Scoglio); Alabarda - Don Bosco; CUS - Časa del Frigo; Stella Azzurra - Bareolana. NA GORIŠKEM IZIDI Sapa - Gaiardo 71:73 Corridoni - Edera 85:69 Polisontina - DOM 58:75 Časa del Carrozziere - POM 77:75 LESTVICA POM, Corridoni in Časa del Carrozziere 8, Edera 6, Gaiardo 4, Polisontina in DOM 2, Sapa 0. PRIHODNJE KOLO DOM - Sapa; POM - Corridoni; E-dera - Časa del Carrozziere; Gaiardo - Polisontina. , par točk enakovreden. V drugi polovici srečanja pa so Sosičevi varovanci igrali bolj zbrano, sprožili nekaj učinkovitih proti napadov in bolje zapirali vrzeli pod lastnim košem ter tako zlahka strli odpor domačinov. Zelo dobro je tokrat igral Loris Zobec, ki je dosegel 27 točk, poleg tega pa je ulovil kar 23 odbitih žog. (Cancia) Bor Radenska — Ilirija 85:88 V Trstu so v prijateljski košarkarski tekmi mladinci premagali člansko vrsto Bora Radenske z 88:85. MLADINSKI TURNIR V IZOLI Zarja druga Zarjini naraščajniki so se uspešno udeležili nogometnega turnirja, ki ga je priredil NK Izola ob 401etnici zasedanja AVNOJ. Poleg Zarje in Izole so nastopali na tem turnirju še Jadran iz Poreča ter Dekani. V polfinalu so zarjani po enakovredni igri premagali moštvo Dekani. V velikem finalu pa je bila boljša domača ekipa, ki je zasluženo osvojila prvo mesto. Turnir je povsem uspel, saj je bila organizacija NK Izola odlična. (P. B.) ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 9. t.m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI seja košarkarske komisije. Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da danes odpade ritmična gimnastika na stadionu «Prvi maj«, ker je telovadnica trenutno neupo- minili SK Devin in SKD I. Gruden prirejata jutri, 7. 12., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini predavanje Saše Rudolfa o zimski olimpiadi s predvajanjem filma «Sarajevo 84». Vabljeni! SK Devin in ŠD Sokol obveščata, da bo telovadba za otroke vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici srednje šole v Scsljanu.. jij: j;|: Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih •:»: Občuten korak nazaj Skoraj vsi izgubili stik z vrhom lestvice Priredil G. FURLANIČ Nadja Debenjak (Breg) Zanimive je, da so bile minili konec tedna naše odbojkarske ekipe bolj uspešne kot pred tednom, a na lestvicah so napravile občuten korak na-, zaj. V 12 tekmah so slovenske šester-ke šestkrat zmagale in prav tolikokrat izkupiček prepustile nasprotnikom. V odstotkih je to natančno 50. Pred tednom smo imeli na vrhu lestvice štiri šesterke (Breg, Kontovel Electronic Shop, Friulexport in Val) sedaj pa je ostal na vrhu samo Friul-exsport v ženski D ligi. V ženski C-l ligi je zmagala samo Sloga, ki je v gosteh po pričakovanjih premagala tržaški CUS. V prvem srečanju so slogašice odpravile istega nasprotnika s 3:1, tokrat pa bolj prepričljivo. Za razočaranje je poskrbel Breg, ki je v domači areni klonil Tor-riani iz Gradišča. Gostje so se tako oddolžile za poraz v 1. kolu. Za Bor je bilo že vnaprej znano, da z Libertas sredi Krmina nima kaj izkati. V ženski C-2 ligi je Kontovel Electronic Shop vzpostavil ravnotežje, saj je dvema zmagama dodal še dva poraza in je tako zdrknil na 3. mesto. Letošnja zmagovita pot Vala se je zaustavila. Tako Metallurgica kot Val sta bila pred neposrednim obračunom še nepremagana in prednost domačega igrišča je bila odločilna. Serijo porazov pa je prekinila go-riška 01ympia Terpin, ki je premagala neposrednega tekmeca iz začelja, Gasilce iz Pordenona. Upati je le, da pomeni ta zmaga preporod za Špacapana in tovariše. Tudi tokrat moramo pohvaliti naše šesterke v moški D ligi, čeprav Kras ni igral, ker v Repen nista prišla sodnika. Drugič zapored so bile uspešne Jamlje, Bor JIK Banka pa je. pospravil tretji zaporedni par točk. Vso pohvalo zaslužijo tudi zastopnice Friulexporta, ki pri Volley Clubu še zdaleč niso naletele na enakovrednega nasprotnika. Tudi Sloga je brez večjih težav spravila na kolena Blitz Vivai Busa in je sedaj na odličnem drugem mestu lestvice. Za goriško Olympio Bertolini pa letošnje prvenstvo ni postlano z rožicami, ker v srečanju z vodilnim Majanesejem je morala četrtič zapored premagana z igrišča. ŽENSKA C-1 LIGA 16:8 15:8 14:8 14:9 7:17 2:18 1. podskupina IZIDA 6. KOLA Breg - Torriana Gradišče 1:3, CUS Trst - Sloga 0:3, Libertas Krmin -Bor 3:0. LESTVICA Torriana Gradišče 6 5 1 Breg 6 4 2 Libertas Krmin 6 4 2 Sloga 6 4 2 CUS Trst 6 15 Bor Trst 6 0 6 PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Torriana - CUS Trst, Sloga - Libertas Krmin, Bog - Breg. 2. podskupina IZIDA 6. KOLA Volpe Fiesso - Ceramica Santemo 3:0, Mizar Boschi Bologna - Benassi Cento 3:0. LESTVICA Volpe Fiesso 5 4 Mizar Boschi BO 5 3 Ceramica Santemo 5 3 Taglio Di Po 4 1 Benassi Cento 5 1 PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Volpje - Fiesso - Ceramica Santemo; Mizar Boschi - Benassi Cento. 1 14:5 8 2 13:8 6 2 10:9 6 3 5:11 2 4 5:14 2 MOŠKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI 4. KOLA 01ympia Terpin - Gasilci Pordenon 3:0, Volley Bali Videm - CUS Trst 1:3, Italcantieri - Rangers 2:3. LESTVICA Italcantieri Tržič, CUS Trst in Rangers Videm 6, Volley Bali Videm 4, 01ympia Terpin Gorica 2, Gasilci Pordenon 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Gasilci Pordenon - Volley Bali Videm, Rangers - 01ympda Terpin, CUS Trst - Italcantieri Tržič. * 2. podskupina IZIDI 4. KOLA Vivil - Libertas Sacile 3:1, Rozzol -Inter 1904 3:1, Metallurgica - Val 3:1. LESTVICA Metallurgica Povoletto 8, Val Štan-drež in Vivil Terzo d'Aquileia 6, Libertas Sacile in Rozzol Trst 2, Inter 1 Qfl4 TVct O PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Libertas Sacile - Rozzol, OK Val -Vivil, Inter 1904 - Metallurgica. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 4. KOLA Colloredo - Italcantieri Tržič 0:3, Zugliano - Kontovel Electronic Shop 3:1, Fontanafredda - Vivil 2:3. LESTVICA Italcantieri Tržič in Zugliano 6, Vivil Terzo d’Aquileia in Kontovel E-lectronic Shop 4; Fontanafredda in Colloredo 2. PRIHODNJE KOLO (10.12.) Italcantieri Tržič - Zugliano; Vivil -Colloredo; Kontovel Electronic Shop -Fontanafredda. MOŠKA D LIGA 1. podskupina IZIDI 4. KOLA Libertas Turjak - Hotel S. Giusto Trst 0:3, Bor JIK Banka - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Grall Torriana Gradišče - VIS Trst 1:3. LESTVICA Hotel S. Giusto 8, Bor JIK Banka in VIS 6, Libertas Turjak in Grall Torriana 2, Nuova Pallavolo Trst 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Hotel S. Giusto - Bor JIK Banka, VIS - Libertas Turjak, NPT - Grall Torriana. 2. podskupina IZIDA 4. KOLA Duke Volley 80 - Pallavolo Gradež 3:1; Intrepida - Corridoni 3:1; Kras - Libartas Gorica odložena. LESTVICA Intrepida 6, Libertas Gorica, Kras, Corridoni in Volley Duke 80 4, Pallavolo Gradež 0. Libertas Gorica in Kras imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Pallavolo Gradež - Intrepida, Libertas GO - Duke Volley 80; Corridoni -Kras. 2. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDA 4. KOLA Jamlje - Valley Bali Krmin 3:0; Pro Cervignano - ASFJR 2:3. Počitek: Brandigi. LESTVICA ASFJR Čedad in Brandigi 6, Jamlje 4, Volley Bali Krmin in Pro Cervignano 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Krmin - Pro Cervignano, ASFJR -Brandigi. Počitek: Jamlje. ŽENSKA D LIGA 1. podskupina IZIDI 4. KOLA Inter 1904 - OMA 01ympic 0:3, Friulexport - Volley Club Trst 3:0; Vodley Club Tržič - Le VoJpi 3:0. LESTVICA OMA 01ympic in Friulexport 8, Inter 1904 4, Volley Club Tržič in Volley Club Trst 2, 'Le Volpi Trst 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) OMA 01ympic - Friulexport, Le Volpi Trst - Inter 1904, Volley Club Trst - Volley Club Tržič. 2. podskupina IZIDI 4. KOLA Killjoy - Pallavolo Mossa 3:1, Pie-ris Pallavolo Ločnik 3:0, Blitz Vivai Busa Trst - Sloga 0:3. LESTVICA Pieris 8, Sloga 6, Killjoy TS in Pallavolo Ločnik 4, Blitz Vivai Busa 2, Pallavolo Mossa 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Pallavolo Mossa - Pieris, Sloga -Killjoy, Ločnik - Blitz Vivai Busa. 1. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDI 4. KOLA 01ympia Bertolini - Majanese 0:3, Mortegliano - Val Resia 0:3, Brandigi - Bancudine CUS Videm 3:1. LESTVICA Majanese 8, Brandigi 6, Val Resia in Mortegliano 4, Bancudine 2, 01ym-pia Bertolini 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.) Majanese - Mortegliano, Bancudine - 01ympia Bertolini, Val Resia -Brandigi. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 ■lir - V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L 1 ZTT Član italijanske in tiskaj Trst IllliVJ *ve*e časopisnih ' 1 vložnikov FIEG 6. decembra 1983 Nov atentat humorističnega kova pri Neaplju Neznanec ubil bivšega župana in težko ranil njegova sinova NEAPELJ — Zdravstveno stanje Tommasa in Niaole Casilla je po nedeljskem atentatu kamorističnega kova, v katerem je bil ubit njun oče Crescenzo, brez bistvenih sprememb. Crescenzo Casillo je bil bivši župan občine Casoria in vpisan v PSI. Kljub hitremu zdravniškemu posegu pa je stanje obeh mladeničev še na prej zaskrbljujoče in zdravniki so si pridržali prognozo. Karabinjerji medtem nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili atentatorja in ugotovili vzroke uboja. Kot rečeno je do atentata prišlo v nedeljo v vili socialističnega predstavnika in to ob prisotnosti številnih oseb, sorodnikov Casilla, ki so se kot vsako nedeljo zbrale na obedu piri bivšem županu Casorie. Po pričevanju Casillo vega zeta Pasqualeja Piscopa, ki je bil sam ranjen, naj bi v vilo vdrla oseba med 25. in 30. letom starosti. Rjavolasi neznanec naj bi bil visok 170 cm in je bal oborožen z dvema pištolama, iz katerih je sprožil deset strelov. Trije naboji so zadeli Cre-scenza Casilla, prav toliko jih je zadelo sina Tommasa, po en strel pa drugega sina Nicolo in Piscopa, med- tem ko dva nista zadela v «cilj». Po opravljeni nalogi je neznanec takoj stekel na cesto, kjer ga je čakal z avtomobilom neki pajdaš. Karahinjerji so zaenkrat v slepi ulici in povezujejo umor tako s Casillovo politično kot tudi profesionalno dejavnostjo. Crescenzo Casillo je bil bivši župan majhne občine, ki je oddaljena samo par kilometrov od Neaplja. Casillo je 'bil trenutno občinski svetovalec, potem ko je junija letos za par glasov «zgrešil» izvolitev za senatorja. Nepotrjeni glasovi tudi pravijo, da je v kratkem pričakoval imenovanje na zelo vpliven upravni položaj. V Genovi nimajo vode GENOVA — Medtem ko na jugu Italije ne vejo kam s snegom in so padavine prejšnjih dni povzročile precej škode, pa je na severu države slika precej drugačna in nič manj, če ne še bolj zaskrbljujoča. Tu že nekaj mesecev «kraljuje» suša, tako da postaja vprašanje vode že sedaj dramatično. Pod posebnim pritiskom so tudi v Genovi, kjer je podžupan Pietro Gambolato izjavil: «Imamo avtonomije še za 59 dni, nakar bomo prisiljeni prevzeti nadaljnje restriktivne ukrepe.» Položaj z oskrbo vode je v Genovi zares dramatičen. Sedaj je v vseh rezervoarjih le okrog 7 milijonov 626 tisoč kubičnih metrov vode, kar bi prebivalstvu zadoščalo do 27. t.m. «če bo suša še vztrajala in ne bo dežja,» je še povedal podžupan, «bomo prisiljeni omejiti dotok vode, tako da bodo prebivalci lahko porabljali to dragoceno tekočino samo 12 ur na 48. To nam bo omogočilo, da bo vode vsaj v minimalni meri dovolj do 20. februarja prihodnjega leta.» Znanost v službi prizadetih Jim Mayer, bivši ameriški marine, ki je v vietnamski vojni izgubil obe nogi> je pred nekaj dnevi preizkusil umetne ude, Id so jih izdelali v Seattlu. «K° sem lahko shodil — je dejal Mayer — je bil najbolj vznemirjujoč in srečen trenutek v mojem življenju.* Pretresljiva družinska tragedija pri Vercelliju VERCELLI — Vsa družina je bila zbrana ob mizi pri nedeljskem kosilu, ko je mož nenadoma izvlekel revolver. V nekaj trenutkih se je kuhinja, v kateri je dotlej vladalo nekoliko dolgočasno a tudi pomirjujoče praznično vzdušje, spremenila v prizorišče tragedije, ki je izzvala zaprepadenost vasi Tricerro nedaleč, od Vercellija. Na tleh štiri okrvavljena trupla, ob njih pa, objokano in terorizirano dekletce, ki se je v obupu oklepalo psička. Našli so jo tako včeraj zjutraj ka rabinjerji, ko so na zahtevo sosedov vdrla v stanovanje 34-letnega trgovca Piera Battaglie. Po prvih izsledkih preiskovalcev je Battaglia, ki je s svakom upravljal delikateso v Tricerru iz še neznanih razlogov v nedeljo med kosilom z revolverjem ubil ženo, taščo in mater, nato pa obrnil orožje še proti samemu sebi. Kaže, da je mož, ki je revolver redno prijavil karabinjerjem, izstrelil vsaj deset strelov, kar pomeni, da je moral orožje spet nabiti, preden je pokončal svojce in si nato vzel življenje. Pokol je preživela le dveletna Flora, proti kateri oče ni uperil pištole. Tragedija je povzročila veliko zaprepadenost v Tricerru, manjši občini nedaleč od Vercellija, kjer je doslej življenje teklo mimo in brez pretresov. Vsi se sprašujejo o vzrokih tragedije, ki je uničila štiričlansko družino in za vselej zaznamovala dveletno dekletce. Vendar odgovorov na vprašanje ni. Družina Battaglia je živela nekoliko odmaknjeno, v slogi in soglasju brez posebnih finančnih problemov. Ob zmedi v italijanski državni upravi Sto uslužbencev odslovljenih zaradi pomote poštne uprave TURIN — Samo teden dnd je trajalo delovno razmerje 100 uradnikov, ki so po nekajletnem čakanju vendarle mislili, da je tudi za njih napočil trenutek zaposlitve. Turinsko ravnateljstvo poštne uprave je na osnovi finančnega zakona za leto 1983, ki je dovolil nekaterim državam upra vam nove namestitve, sprejel v službo 132 oseb, medtem ko bi jih bil lahko sprejel samo 32. «Napako» so takoj popravili na zelo enostaven način, saj so stoterico kratkomalo odpustili. , Vse se je začelo 16. novembra, ko je turinsko poštno ravnateljstvo s telegrami pok icalo v službo 132 prvih uvrščenih na nekem natečaju iz leta 1979. Novopečeni poštni uradniki niso hili samo Turinčani, ampak jih je Pariz v zagati zaradi Bokasse PARIZ — Bivši srednjeafriški cesar Jean Bedel Bo-kassa je v nedeljo popoldne povsem nepričakovano prispel v Pariz po štiriletnem izgnanstvu na Slonokoščeni obali. Nastanil se je na svojem gradu v Hadrincourtu nedaleč od Pariza in izjavil, da namerava ostati v Franciji. Francoske oblasti pa so že v nedeljo zvečer izjavile, da bodo prevzele vse diplomatske korake, da bi bivšega cesarja sprejela kaka druga država. Zunanji minister Claude Cheysson je tudi izključil, da bi se lahko Bokassa ponovno skliceval na francosko državljanstvo. Cheysson je tudi povedal, da je predsednik Slonokoščene obale Fe-lix Houphouet Boigny leta 1979 sprejel prošnjo tedanjega francoskega predsednika Giscarda D’Estainga in nudil zatočišče bivšemu cesarju. Boigny pa se je naveličal gosta, ker je ta poskusil ponovno prevzeti oblast v Banguiju in ga je zato kratkomalo pognal iz Abidžana. Za francoske oblasti pa je Bokassa skrajno neprijeten gost. Ne samo, da je med Francozi in v svetu še živ spomin na grozodejstva bivšega cesarja, marsikdo se boji, da bi prišli na dan še drugi stari grehi podobni diamantnemu škandalu, ki je prizadel Giscarda D’Estainga. bilo mnogo iz drugih dežel in od teh precej z Juga. Vsi so prišli nemudoma v Turin in po predpisanem zdravru škem pregledu nastopili službo. Mn?" gi so bili že zaposlena in so seved svojo zaposlitev pustili za bo j goVy vo državno službo. 24. novembra P je za stoterico prišla ledena Pir‘ia' vsakega posebej so poklicali v ravna teljstvo, kjer so jim povedali, da * jih sprejeli v službo «po pomoti* 1 da morajo pač delovno mesto zap stiti. Po prvih trenutkih povsem razmmJ1 ve zmede so se «bivši poštarji* nizirai in ustanovili odbor, ki je . pravno nastopil proti poštni uPraV/ kajti telegram, da so sprejeti v slu bo, bi moral vendarle biti obvezuj*^ za tako pomembno državno inštitu Seveda ni mogoče napovedati, aiJ*5 tej stoterici uspelo doseči cilj, P°ua riti pa gre, da dogodek, če upoštevan zmedo v italijanski državni adrm. straciji, pravzaprav ni presenetil1^ presenetljivo je morda !e to, da kaj takega ne pripeti pogosteje.•• Miki Muster: Gusarji (28.) NE GUI'..,. ZAULEN3E.N 'SE TO* TO NAJ. TE NE S.URBI; LA“ UOTNIU TE BIL SVOSČAL STRO-UOVNJAR ZA UL3UČAVNICE... ODPRL JO BO UOT BI MIGNIL Ko ti zapečatijo TV... RIM — Rimski pretor Bonaccorsi, inženir Bruno Cappiello in za zdaj še neznani televizijski gledalec bi znali postati v kratkem slavni. Zlasti zelo verodostojnih napovedih (saj prihajajo od samega ministra za P0f.°za. telekomunikacje Gave in od predsednika državne televizijske družbe RAJ- ^ voli ja) o bližnjih občutnih poviških (ki naj bi znašali od najmanj 55 do odstotkov) televizijskih naročnin. V kratkem, približno v dveh mesecih, bomo namreč izvedeli, če je ^ goče televizijske sprejemnike s kakšno posebno napravo «izolirati» od ^ daj državnih televizijskih postaj. To nalogo je sodnik Bonaccorsi P0V,e.T\ueV dni izvedencu Cappiellu, od njegovega odgovora pa bo odvisna odloc ali sme poprečni italijanski državljan odpovedati televizijsko naročnino gledati le programe zasebnih postaj. Naj bo taka ali drugačna, bo Bonaccorsijeva razsodba bržkone <* nila precej prahu. Izogniti se ji pa ne bo mogel, ker pač mora izpeljat konca pritožbo nekega gledalca, ki je najprej odpovedal naročnino R'4/, tem pa se «naslajal» le s programi zasebnih televizij. Toda to s0 kmalu preprečili agenti finančne straže, ki so mu enostavno zavili m ^r0-memo zapečatili sprejemnik v navadno vrečo. Razkačena ^televizijska . ^ ta» pa je seveda takoj prijavila zastrtje ekrana okrnitev ustavnih Pra jih terja nazaj od sodišča. Požari pestijo Ligurijo zaradi suše in malomarnostt GENOVA — Komaj so predsinoč-njim gasilci mukoma pogasili gozdna požara pri Imperii in La Spezii, že je včeraj izbruhnilo preko dvajset gozdnih požarov po Liguriji. Več kot tisoč oseb (gasilci, vojaki, gozdarji in prostovoljci) so se včeraj spoprijeli s plameni. Na pomoč sta jim priskočili letali «G 22», ki s*3. t'one šili na goreče gozdove tone ,ngc(ja' vode ter protipožarnih tekočin. • r(r nji ognjeni stihiji je bržkone ^ valo izredno sušno obdobje, a,|ovelc, prepričani, da je gavni krivec _ ^ti ki je hote ali pa iz malom podtaknil ogenj.