List 92.
Prevdark stroškov za stavitev nove
hiše.
Ko je gospodar, ki si novo hišo postaviti hoče, kraj za-njo si bil odločil, ter poglaviten obris (o kterim smo v 87. listu „Novic" govorili) si napravil, je treba, da se še podrobni obrisi (De-tailplane), na priliko, za vsako nadhišje, za pod-strehje, stopnice, dimnike itd., kakor poslopje če majhino ali veliko biti, nadalje, prevdark stroškov, ki se na podrobne obrise vpira, naredijo. Ob napravi taciga preračuna se mora pa na sledeče gledati:
i. Ako se stara hiša podre, da bi na njeno mesto novo poslopje postavili, se je varovati, da staro gradivo ne cenimo previsoko. Staro kamenje in stara lesovina navadno nista veliko vredna, torej tudi za porabo pri zidanju nove hiše ni ravno prikladna. Ker tedaj stariga gradiva vrednost ni velika, in ker poderanje in odvozitev neporabljivih hišnih ostanjkov mnogo stroškov prizadevata, je lahko razumeti, da vrednost stariga poslopja dostikrat pod nič pade.
2. Prevdark stroškov mora pa obsečina-tanjčni popis stavitve z oziram na staviše, način
zidanja, čas zidanja in mimo tega še na druge okolj-šine in razmere. Temu popisu naj sledijo pravi prevdark stroškov in pogoji izpeljitve.
Uprevdarku je potrebno, zlasti pri večjih stavbah, posamne dela stavitve, kakoršne so: temeljna stavi te v, čezzemeljska stavitev m sozidanje, in zopet posamne dela vsakiga taistih po različnih opravilih eniga od druziga razdeliti in ločiti. Torej
1.  Temeljna stavitev (Grundbau):
a)  zemeljske dela (Erdarbeitenj: Izkopanje zemlje za zidovje in klete, prevoz proda, poravnanje kraja itd.
b)  zidarsko delo: Temeljno zidovje itd.
c)  tesarsko delo: Naprava kolja itd.
2.  Stavitev na debelo (Rohbau):
a)  zidarsko delo: zidovje, oboki, pokrivanje itd.
b)  kamenarsko delo: okrajniki, verije, kame-nice*
c)  tesarsko delo: lesene stene, položitev tramov in stropnic.
3.  Sozidba doveršivna (Ausbau).
a)  Zidarsko delo: Naprava sten, stropja, og-njiš itd.
b)  Tesarsko delo: Tla ali podi, stopnjice, mo-stovži itd. In tako se napravijo prevdarki za mizarske, ključarske, steklarske, lončarske in druge dela.
Na dalje je treba povsod gradivo in dnino ločiti. Pri tešiti gradivi, kakoršna je lesovina, kamenje , železje, se morajo tudi stroški za prevoz (Transportkosten) ločiti. Pri kamenarskim delu se velikrat delo od gradiva ločiti ne da.
Poslednjič se morajo še pridjati stroški za zidarske odre ali pristoje, za orodje, dervenino, dile, vervi, zapenje, kozače, vitla, valje, samo-in dvokolnice, priprave za apno in kreč, motike, lopate; dalje hranišča za pripravljeno stavivo itd.
(Konec   sledi.)
List 93.
Prevdark stroškov za stavitev nove
hiše.
(Konec.)
Podroben prerajt je tudi za to potreben, ker cena za različne duri, oknja, ključavnice, peci itd. v raznih krajih je siJa različna.
Gospodar prav stori, ako si prerajte več mojstrov priskerbi. Naj primeri eniga z drugim, in kmalo bo vidil, kteri se mu nar bolj prileze.
Ko si je po takim načinu popoln prevdark stroškov napravil bil, je prašanje: ali je bolje stavitev pogoditi (den Bau akkordiren), ali ne?
Le redkokrat je stavitev s pogodbo (Ak-kordbau) hasnovita ; naj večkrat je gospodarju svetovati, da naj sam staviva si nakupi in pripravi, zlasti za zidarske in tesarske dela, kakor so kamenje, apno, pesek, opeke, strešniki, stropavnice, dile itd. Cena tacih stvari se lahko zve, in pri nekaki pazljivosti se gospodar ne more prevariti. Škoda slabiga gradiva se ne daprerajtati.
Le za nektere reči pri stavljenju nove hiše je včasih pogodba(Akkord) dobra, postavim, za pokrivanje. Da bo gospodar pa gotov, dobro krovje dobiti, naj se z mojstram po takim načinu pogodi, da uni, ki je pokrivanje prevzel, za blizo 10 let dober stoji, in da se mu do tiste dobe nekoliko pogojeniga plačila zaderži.    Pravilo je,
da mizarske in   ključarske dela se — po  izdelkih za poskušnjo — v pogodbo dajo.
Ko si je tedaj gospodar bil dobro stavi v o pripravil, in ker hoče iz ver s tn o delo imeti, naj se pogodi s poštenim in zvedenim staviteljem, pa pri temu naj ne gleda preveč na visoko plačilo, temoč le na dobre delavce, posebno na take, ki — v staviteljstvu jako izurjeni — so že kde ter-pežno in izverstno poslopje na beli dan postavili bili.                   _________                       J. š.