r, Naj ver ji slovenski dnevnik T Združenih državah Volja za vse leto ... $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holiday«. 75,000 Readers. b TELEFON: CHELSEA 3878 Enured as Second Glasa Matter, September 21, 1903, at th« Post Office at New York, N. Y., under Act of Confreas of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 8878 NO. 271. — ŠTEV. 271. NEW YORK, MONDAY, NOVEMR EE 18, 192 9. — PONDELJEK, 18. NOVEMBRA 1929. VOLUME XXXVU. — LETNIK XXXVLL OBLASTI SO ODKRILE VELIKO ZAROTO V ZAGREBU ZAROTO SO BAJE ZASNOVALI PRISTAŠI HABSBURŽANOV TER SO SKORO VSI NA VARNEM Voditelj je pobegnil zatem, ko je usmrtil tri zagrebške policiste. — Časnikar Toni Schlegel je bil baje zato usmrčen, ker je odobraval diktatorstvo.— Zarota je bila razkrita na podlagi priznanja ljubice nekega šoferja. BEOGRAD, Jugoslavija, 1 6. novembra. — Tukajšnja policija pravi, da je prišla na sled novim ZADEVA GLEDE KRIŽARK NI ŠE REŠENA Po mnenju ameriškega poslanika D a v e s a v Londonu si Amerika inf Anglija še nista na jasnem glede križark. LONDON, Anglija. 16. novembra. Tukajšnji ameriški poslanik Dawes je rekel včeraj časniškim poročevalcem. da ni še popolnoma rešeno f. .. i . , . . j vprašanje, koliko križark habsburskim mahmacijam, ki se razodevajo tekom imeli v bodočnosti Amerika m An-nsstopov avstrijskega Heimwehra ter so zavzele i giija. sedaj obliko hrvatske zarote proti jugoslovanske-i 6e vedno obstajajo namreč razli-mu diktatorstvu. ARETACIJE NEP0STAVN0 PRISELJENIH V Hackensacku, N. J., je bilo aretiranih petin dvajset osebf ki so se priselile v deželo nepo-stavnim potom. OBRAVNAVAV . MARION, N. C. Sodnik je prekrižal račune državnemu pravd-ništvu, ki si je prizadevalo dokazati, da so obtoženi ruvali proti državi. POLITURA — NOVA PIJAČA USODATOM M00NEYA Krajevna policija v Hackensacku je s pomočjo uradnikov priseljeni-j škega urada preiskala enajst , boardinghousov ter izvedla enoin-bosta šestdeset aretacij. vec ke glede križark. ki vsebujejo kot trideset tisoč ton. 0 • w i. n i- •• •! Rekel je, da tri bilo treba mor-Precej zarotnikov so ze aretirali. Policija pravi,« nariSko_tehniSke razlike posplošiti da ima reda j vse dokaze glede teroristične zarote, | ter dobiti zanje izraze, ki bi bib ki je bila zelo naširojko razpredena. razumljivi vsakemu lajiku šeiena- 1 , , . „ <-|-< -oil i • i -i i to bili objavljeni izidi toza- Hrvatski časnikar I oni ochlegel je bil baje zato -ievnih konferenc usmrčen, ker je odobraval diktatorstvo V Jugosla- ^ Neformalne konfercnce med mor- • aariškimi silami se bodo v krat- V 1J 1. kem pričele. MASCUAL ROBIO, BODOČI MEHIŠKI PREDSEDNIK Zaroto so razkrili vsled informacij, katere je dobavila ljubida šoferja Mija Babica, o katerem trde, da je igral v zaroti vodilno vlogo. V družbi Marka Hraniloviča in mehanika Soldi-na je Babic Mmoril Schlegela. Za morilca je bila razpisana nagrada, katere se je polakomnila Babice- mexico city, Mehika, 17. nov. va ljubica ter sporočila policiji vse, kar ji je bilo P" današnjih volitvah je zmagala ^nano. Policija je skušala aretirati Babica in Hraniloviča. Prvi je pobegnil zatem ko je usmrtil tri policiste, četrtega pa ranil. - Razen enega zarotnika so vsi drugi na varnem. V zagrebški bolnici so razkrili petdeset funtov dlnamita in več revolverjev. Zarotniki imajo na vesti atentat na železniško križišče v Brezovici. Atentat se je završil malo prej predno je privozil mimo vlak kralja Aleksandra. Napadli so tudi več vojašnic. Hrvatska Seljačka Stranka nima s to zaroto nikakega opravka. Organiziralo jo je baje desno krilo Frankove strake, ki deluje roko v roki s pristaši Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem. Policija je priznaia, da je bil profesor Suflaj podvržen strogemu zaslišanju. Profesor Milobar je bil obsojen na pet dni ječe. Vlada je zanikala poročLa, da je bil ves profesorski zbor zagrebške univerze aretiran radi soudeležbe pri zaroti. KAZNJENCI BODO DELALI NA POLJU Iz ruskih jetnišnic bodo do 1. januarja prevedli 30,000 kaznjencev, ki bodo pomagali kmetom obdelovati zemljo. narodna revolucijonarna stranka, torej stranka bivšega predsednika Callesa in usmrčenega generala Obregona. Bodoči mehiški predsednik bo Pascual Rubio. Volitve so bile precej nemirne.; Tekom volilnih kravalov po raznih delih dežele je bilo deset mrtvih in več ranjenih. MARION. N. C., 17. novembra. — Včeraj so bile zaslišane priče državnega pravdništva, ki si je na vse načine prizadevalo prepričati porotnike. da je pet obtožencev krivih ščuvanja proti državi. _ . , .. ... Najprej je bil zaslišan pomožni Enaindvajset aretiranih inozem- i . .. _ „ , . . . ... , ...... ! serif Ben Hendley, ki je v soglasju cev so odvedli v okrajni jetnisnico ' ... .... . . . .. . ... . . . s svojimi tovariši izpovedal, da so ter oodo v prihodnjih dneh depor- „ ...... . _ . , . stavrtarji. stoječi pri vhodih tovar- tirani z EUis Islanda v domača pri- . ; ne, zmerjali uradnike in pretili. stani0,000 zaposlenih pri kopanju trdega premoga. j mednarodni politiki. Vendar pome- Ta poklir jo eden najbolj nevarnih. i na tega poseta ni podcenjeval; ta- Vsako leto se smrtno ponesreči na tisoče premogi" ke erilike i3rav eotovo služit0 v t0' da se odnosaji med državami utr- v. J'o mnenju izvedeneev. bi bilo niogoee preprečiti 98jdijo in ^ poStane razmerje med lstotkov tell nesreč. njimi še intimnejše. • • i -i - •• - i i oi-i 1 Med Romunijo in Poljsko so od-Lrta 192 le bilo n-mi remii pri delu 2171 premogai". .... ;, . „ . , . 1 . t nosaji trajno dobri. Obeh držav ne e. 447 teh nesreč nila njeno izzivalno samozavest, toda iz neprijetne kontrole Male antante je vendarle nista mogla popolnoma rešiti. Mala antanta je megla slej ko prej budno r ~1ti, da Madžarska ne krši določb mirovne pogodbe in da njena, iredenti-stična in revanžna poiitika ne dobi možnosti za praktično uveljavljanje. \ tej situaciji je Budimpešta smatrala pomirjen je na vzhodnem peljsko-romunskem mejnem območ ju za primerno priliko, da poskusi Poljsko pridobiti na svojo stran. Z velikim pompom i? pretiravala pomen poseta ministra Zaleskega. Dopisu Gowanda, N. Y. Tem petom naznanjem slovenski javnosti v tukajšnji okolici, da priredi direktorij tukajšnjega S. N. Doma veselico z igrama dne 23. novembra. Igri se imenujeta "Soprog njegove žene" in pa "Micika". Igralci se trudijo, da se dobro iz-Vč^bajc. Dragi rejaki. Vi se pa potrudite. da se udeležite omenjene prireditve, in s tem pokažete, da vpoštevate. kolikor je treba časa žrtvovati, da je megoče kako igro Barberton. O. V soboto 23. t, m. se bj nudi Slovencem in bratem Hrvatom v Sarbertcnu izvanrecien duševni u-žitek. Ta dan priredi v dvorani dru tva "Dctnovina" koncert naš slo-■ venski opemi pev.^c Mr. Svetozai i Banovec. Spremljala ga bo priznana mlada slovenska umetnica na piano Mrs. Albina Vahčič iz Cleve-lanaa. od koje smo že veliko lepega čitali. Program koncerta je obširen in ________„__________________________________________________„_Tf ^ ^ y ^ odboru a tjogat' Na Pr°Sramu so Štiri Pesmi se zgodilo v roviil trdega premoga, veže samo prijateljstvo, marveč tu- ki je padal ravno v oni čas. ko je Pie<*sta\ iti. gra-cem in o Oi.u pa i 0p3re in sedem au O£om nared- J'ri delu se je več ali manj poškodovalo na stoti s oče pmnogarje v. Največ nesreč je povm>čila eksplozija preniogvn£~ ga prahu in pa eksplozija plina. Ali bi bilo mogoče te eksplozije preprečiti. Da, v ja~ ko veliki meri. Nezadostna ventilacija je vzrok plinskih eksplozij. Takozvani 44spriiiker'sistem' bi popolnoma izkljn" < il eksplozije premogovnega prahn. Zakaj pa tega ne uvedejo! di zavezništvo, ki se je razvilo iz v Beogradu zborovalo diplomatsko skupne nevarnosti pred možnostjo zastopstvo držav Male antante. Ma-ofenzive od vzhoda. Obe državi sta džarska je skušala dati posetu zna bili namreč v precej sličnem odno-šaju do sovjetske Rusije. Obe sta ; imeli neurejene račune z njo. sta I si prilastili dežele, ki so bile do re-I volucije deli Rusije, dežele, do ka-! terih z etničnega stališča nista imeli pravic, vsaj ne v onem obsegu, v katerem so bile začrtane nove državne meje. Tu se je tedaj , boljševiški socijalni ofenzivni duh čaj demonstracije zoper Malo an-tanto, kar bi ji seveda zelo dobro hodilo v račun, kar pa se ji ni posrečilo. j Tudi od enega peseta dalje se je ponovno pokazalo, da smatra Polj- I ska sodelovanje z Malo antanto za zelo smiselno in koristno; mednarodna politika je več kot enkrat i daste več veselja za delovanje v korist Slovenskega Narodnega Do- j ma. Ce ni udeležbe na prireditvah. s nima nobeden preveč veselja za delo. Torej zopet se vam nudi lepa prilika. Zabavali se boste ob igrah, po } tem pa sledi naša navadna doma ča zabava. Avstrijska mornarica r? je smatrala za nekaj vec na svetu. Pa so bili res čedni in prebrisani fantje nji. Skcrc sr_mi Daimatinci in doti Cenoslovakov. Med črtr.niki je. fcuo dosu SIo-T?ncev. Najvišji :r.cmariški častniki so b:li p2 seveda člani plemenitih avstrijskih in madžarskih družin. Eden najvišjih j" bil naprimei c:thy. sedanji madžarski regent. Avstrijski mornar je smatral p' svcjc častjo, da o; sal utiral infi: terijskemu generalu. d nih'. S tem vabimo vse Slovence m brate Hrvate v Barbertonu in okolici, naj ne zamudijo obiskati tega umetniškega koncerta, garantira-j mo, da se ne bo nihče kesal, kdor bo navzoč. I Rojaki Slovenci, take prilike so j zelo redke, da nas obiščejo taki od-Zato ste vsi najuljudnejše vab- j lični rojaki, zato je vsakega Slo-Jjeni, ker zabave bo dovolj za vse. ! venca in Slovenke narodna doiž- družil z narodnostnimi argumenti Varnostne odredl>e stanejo denar, premogovni bain postal spričo tega še opasnejši. zvezani diplomatski razgovori b^do roili pa ne napravijo nikdar dovolj dobička. Vsled tega V eni dobi, ko stabilizacija evrop- to interesno skupnost samo še bolj profitnega sistema je edini delaveo, ki trpi. I Pričetek cb 8. uri zvečer. Vstopni -nudila prilike za manifestacijo teh na je ^ moške 50c. za ženske 25c. teženj. Poset v Bukarešti in ž njim Vsled slaboga gospodarstva je večina premogarjev zaposlenih le dve tretini dni na leto. Pravijo, da so tega krivi novi stroji, olje, elektrika itd. To je res do gotove mere, toda resnični vzrok leži glob je. Doba, v kateri živimo, je doba strojev, in to je glavni vzrok nezaposlenosti. 1 Izvedenci zatrjujejo, da bo delalo v majnah samo 244,000 delavcev, ko bodo uvedeni najmodernejši stroji. Vprašanje nastane: — Zakaj ne morejo delavei, ka~ tere je stroj izpodrinil, imeti od tega nobenega dobička i Dokler bo uveljavljen današnji sistem, ga-ne bodo imeli. Premogarska unija je bila nekoč najmočnejša v deželi ter je imela nad pol milijona članov. Z4aj jili ima komaj dvestotisoč. Nazadovala je za tristotisoč članov. • Leta 1920 je postal predsednik premogarske unije John Lewis. In izza onega časa je še vedno predsednik. Kot svojo najvažnejšo nalogo si je zadal, metati iz unije oziroma iz njenega vodstva ljudi z naprednimi nazori. To se mu je v gotovi meri posrečilo. Toda s tem ni uniji koristil. Ko je nastopil predsedstvo; je imela unija 453.000 članov, danes jili ima nekaj nad dvestotisoč. Predrznost tega moža najbolj razodeva dejstvo, da si je tekom nekega štrajka dal zvišati svojo lastno plačo od osemtisoč na dvanajst tisoč dolarjev. j skih odnošajev še ni toliko napredovala. kakor je že do danes, je bi- V imenu odbora S."N. Doma vas še enkrat vabim in kličem: Na svi-naglasili in pokazali, da je zveza j den}e dne 23. novembra zvečer v Varšave in Bukarešte trdna kot do- s- Domu! lo tako stanje močno neprijetno. Zato je bila politična in vojaška zveza med Romunijo in Poljsko nekaj samo ob sebi umljivega in tudi to se ji mora priznati, da ni imela ofenzivnih namenov, marveč le defenzivne; ohraniti je hotela pridobitve srečnih osvojitev v toku ruske revolucije. Vzhodni nenapadalni in protivoj-ni pakt. ki ga je Moskva fcrsirala kot ekvivalent Kelllogovega pakta, je izdatno pomiril ozračje na ruskih zapadnih mejah. Obe državi, posebno pa Romunija, sta se ž njim iznebili skrbi radi možnih vojnih zapletljajev in sta se mogli odslej z večjo sigurnostjo zanesti na varnost svoje posesti, kar se tiče vzhoda. Zato se je zdela odslej poljsko-romunska zveza nekoliko manj potrebna. To priliko je uporabila Madžarska za poskus, da si še v večji meri pridobi simpatije Poljske in jo polagoma odtuji Romuniji. Madžarska si je iz svoje izolacije, ki je vanjo izpadla, v prvi povojni dobi, pomagala samo deloma. Prijateljstvo in zaščita fašistične Italije sta sicer močno morda premočno dvig- slej in da ni v ednošajih med njima, prav tako kot pa tudi ne v od-nošajih med Malo antante in Poljsko nastopilo nič takega, kar bi mogla madžarsko nade in intrige zadovoljiti. Poljska se zaveda, da njeni inte- , resi ne morejo biti identični s. stremljenji po reviziji današnjega i stanja, marveč s stremljenji onih držav, ki hočejo mirno uživati sadove doseženih prizadevanj in bud- j no čuvati nad nedotakljivostjo tvoje svebode in svojih teritorijev. J. Matekovich. nost, da tako prireditev posetijo, ter s tem dokažejo, da jim je še vedno pri srcu naša mila domovina. ter lepa slovenska pesem, naše edina dedščina. Ko je pred letom tu priredil koncert g. Šubelj, je bila udeležba od strani občinstva precejšnja* lahko bi bila še večja. Ko sem prodajal pred koncer tom vstopnice pc hišah, so se nekateri rojaki izrazili: bi šel, toda. ker Infanterijski generali -so to nra: debro vedeli ter so rajš»> pogledali v drugo stran, če so imeli srečati avstrijskega mornarja. V Pulju in v Trstu se je zbirala infanterija po svojih gostilnah, mornarji pa po svojih. Če je pa slučajno par mornarjev prišlo v gnMilno. kjer so bili infan-teristi, so slednji plačali, vstali in odšli. Kajti prihod mornarja jo oznanjal hudo ure. Oddelku avstrijskih bojnih ladij je svoječa.sno poveljeval star admiral, ki je bil siten kot sama stvar. Ča.stniki in mornarji so živeli kot v pe!tlu pod r.jegcvim poveljstvom. V vsako stvar je vtaknil svoj nos. nič mu ni bilo po volji, nobeno delo ni bilo završeno v njegovo zadovoljstvo. Eali . o se ga kot samega vraga in ir-trigirati si niso drznili proti njemu. Bil je namreč cesarjev žlahtnik. proti cesarjevi žlahti je bilo pa v stari Avstriji nevarno intrigirati. Toda iznebiti te ya je bilo treba, r.a ta ali oni način. Dolgo časa so kovali oficirji zaroto in so jo slednjič skovali. Admiral je- imel navado, da je poleti jako zgodaj vstajal, šel na poveljniški mestiček ter z velikim ! daljnogledom motril, kaj se doga- j ja na krovu osatlih križark. i To se je dogajalo dan za dnem, in gorje častnikom in moštvu, če je opazil kak nered. XDO VE ZA NASLOV IVANA DIVJAK ali JOŽE SERJAK, oba sta stanovala lansko leto na 401 j ga je pc vabil g. župnik, ne poj dem. Winnipeg, Man.,) Taki ljudje bi morali vendar vede- Medtem se je proti njemu. pa snovala zarota Alexander Ave. Canada. Prosim, da se mi javita, če pa kdo drugi ve za nju naslov, naj ga mi poroča. — Martin Bimcvčar, Shelley. B. C.. Canada. • 2x 15&19 > Podmornica, ki se pogrezne 150m pod vodo. V italijanski vojni luki Speziji so te dni napravili poskus s podmornico ' Tito Speri". Podmornica *je dolga 75 m.'Spustili so jo v globino 150 m, kjer je ostala na morskem dnu 20 minut. Potem se je dvignila kvišku. Seveda je bila za vsf slučaje pripravljena italijanska mornarica, zakaj poskus potopitve 150 m pod vodo je drzen, opasen in riskanten za še tako izkušene tehnike in mornarje. Obne-sel pa se je v vsakem oziru zadovoljivo. PARLAMENTARNI VODITELJ UMIRA LONDON, Anglija, 17. novembra. T. P. O'Connor, "oče poslanske zbornice', je obolel na smrt, ker Ima zastrupljenje krvi. Včeraj popoldne je izgubil zavest in zdravniki so Izjavili ,da je njegovo stanje skoro brezupno. Kraljevi zdravnik, lord Dawson ot Petin, hiti v London z dežele. „. / O'Connor je star dva ln osemde-safc let ln njegovo zdravje se je v V NOVA PRISMOJENJOST PRINCA IZ WALESA LONDON, Anglija, 17. novembra Dočlm se je v zadnjem času precej razpasla navada, da so moški "štri-kah", se je izvedelo danes s presenečenjem, da je pričel "štrikati" tudi princ iz Walesa. Tudi drugi odlični moški so pričeli "štrikati", med njimi tudi prejšnji viscount Lascelles, mož princeslnje Mary. zatJnjem času ni mogel več hoditi In j« dospel ▼ zbornico z B02IC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v Stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji iilet to leto na največjem i n najhitrejšem paraiku francoske parobrodne družbe — ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam ttidi sa ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih Hrtov, Ketnrn • -Permitov Ltd. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLAN0T STftEET NEW YORK, N. V. ■xir m i "i r m n - ' — ■'i ■■-i Naznanjam SVOJIM ODJEMALCEM, — da zopet pošiljam SUHE DOMAČE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, DANKE IN ŽELODCE po — 38c funt poštnine prosto. Priporočam se todi za nove naročnike. FRED JAZBEC 1561 E. 49th STREET CLEVELAND, O. ti. da je umetniku strankarstvo postranska stvar, in da mu je sploh premaienkostno, da bi mislil nanj. i Gospoda Banovca je sedaj povabil tukajšnji pevski zbor, ki ne pripada nobeni stranki, in gre pet povsod. kamer je povabljen. Fred par leti smo imeli tu dva močna pevska zbora, toda zaradi I preljubega sirankarstva. sta šla oba v nezasluženi pokoj. Mi toraj za gotovo upamo, da bodo Slovenci šli na roko svojemu odličnemu rojaku ter se tega umetniškega koncerta polncštevilno udeležili. Komu je pa umetnost in vse kar je lepega in kulturnega, postranska stvar, naj pa kar lepo doma o-stane ter vse vprek kritizira. Pozdrav! Za pevski zbor: Jacob Šabec. mu asi imajo velik uspeh Nekrvava zarota, seveda, kajti krvave zarote se bile v Avstriji prepovedane, in če so izbruhnile, gorje tistemu, ki jih je vprizarjal. Nekega jutra, ko je baš izšlo soln-ce je stopil admiral na poveljniški mostiček ter začel gledati, kaj se godi po krovih drugih ladii. In sveta nebesa, kaj so ugledale njegove oči! Po krovu bližnje križarke je plesal star mornar orijentalski ples. Lahko in prožno kot kaka harem-ska lepotica. V rokah je držal belo tančico, oblečen je bil pa v Adamovo obleko. In plesal je in plesal. Malo je manjkalo, da ni padel staremu admiralu daljnogled iz rok. - Žile na vratu so mu nabrekle in iz ust mu je začela siliti bela pena. Kajti, kar je videl, je bilo nekaj nezaslišnega. Kolikor hitro je mogel, je pozval predse vse častnike. Častniki so se pritajeno muzali in v skrbeh ugibali, če se bo zvijača posrečila ali ne. Admiral je pogledal skozi daljnogled. Stari marinar je še vedno plesal. — Poglejte, kaj se godi na krovu one križarke. — je rekel ves zaripei prvemu častniku in mu izročil daljnogled. Častnik je gledal, natančno gledal ter izročil admiralu daljnogled z besedami: — Jaz ničesar ne vidim, gospod admiral. Admiral je ponovno pogledal. Marinar je še vedno plesal. Božansko. zapeljivo. Admiral je pozval drugega in tretjega častnika, naj pogledajo. Pogledali so in zatrdili, da ne vidijo ničesar. Še enkrat je pogledal admiral. Marinar je še vedno plesal. Zatein je odložil admiral daljnogled, sklonil glavo, odšel v svojo pisarno ter napisal prošnjo, naj ga pošljejo v penzjon. BODI" NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 18, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U . S , A. KRATKA DNEVNA ZGODBA i i______________ ZOPET STAVBNA KATASTROFA V PRAGI LOTitAR SACI13: "Nimaš nobene r.like svoje žene pri sebi? Inge je položila svejo roko Werner ju okoli vratu in prosjačila: "Prosim, presim. pokaži mi jo." Z vidnim obotavljanjem je izvlekel odvetnik dr. Werner Hilricn fotografijo v razgl:cinični obliki iz Hstniee in jc podal Ingi. ki je držala sliko, vsa bleda od notranje razburjenosti, dolgo v tresočih po rokah, kakor da si hoče njene poteze za večno vtisniti v spominu. Poteze neke ženske, ki je bila skoraj nadzemeljsko lepa. Molče je Inge sliko vrnila. Razdeljen občutek se je boril v njej: ponos, da si je osvojila v boju s to žensko, svojo nevidno rivalinjo, Wernerje-vo ljubezen in vendar spet pekoč strah, da bo začel Werner nekeea dne primerjati in se povrvl k že- Praški stavbniki nimajo sreče. Komaj se je dobro poleglo ogorce-I nje praškega prebivalstva n?d kriv-| ci velike stavbne nesreče, ki je za-I htevala 46 človeških žrtev, že po-' ročaj o iz Prage o novi nesreči. V NEVIDNA RIVALINJA Hildrichovo? Ge. Hildriehove ni. { mela. Prirejala bi mi scene, me Moj sin ni poročen. Toda jaz vam sumničila, mislila bi, da se ob prodam lahko vsa po-asnila glede sta- stih večerih zabavam na krivih po-novanja." Inge je napravila nekaj teh.... Tako sem si izmislil ženo in zmedenih opazk in se hitro pošlo- ti si velikodušno razumela, da mo-vila. Ni vedela, ali sanja, ali bdi. ram iz družinskih razlogov prebi- koj prihiteli ljudje in začeli ocko-' m ie cigareto. Pri polni za- Kaj naj pomeni ta burka, ki jo i- ti kakšen večer s svojo ženo." — I pa vati zasute delavce. Najprej 5Q j vesti je šel proti vešalom. Ko je stal gra Werner, kaj hoče s tem?.... "Čemu si mi pa pokazal tako l2po" potegnili izpod razvalin delavca j tik Pod vrvi°- so vprašali, čc "Čemu si dejal, da si poročen?" žensko, ko sem hotela videti nje^olana. ki je bil tako zmečkan, da' ima zadnjo željo. Na to vpraša-Pogled ji je obvisel na njegovih' sliko?" je spraševala Inge. "Ali bi'je takoj po prevozu v bolnico u- J'e začel mcž dolS S°vor. Dejal ustnicah, da bi razbral njegov od- ti moral pokazati kakšno grdo? Ne.'mrl. Delavca Kumšta so našli na- ie: "Nič drugega ne P™5™ kot govor. Werner se ni dal spraviti z otrok moj. Tako si pričela tekmo-! pol zadušenega. Ko so ga prenesli samo to' da mi za en dan podajša-ravnotežja. "Priznam, da je nena- j vati z nevidno rivalinjo, eije lepo- ^ v hišo na nasprotn istrani ulic3 vadno. če se moški izdaja za po-;ta rn dražest te je morala spodbu-( je še dihal, toda takoj po prenosu ročenega. ko uživa še prostost i jati. da bi triumfirala nad njo. — je umrl. Drugi delavci so bili samo samčevskega življenja. *Narobe se Trudila si "se, da bi me močneje ranjeni in prepeljali so jih v bol- Kako so obesili roparja* V Požunu so te dni obesili ro-'v 39. leto in bi. bil rad obešen na parja in morilca Ludovika Bog - i svoj rojstni dan. Zavedam se si-norja. Sodba se' je glasila na voša- cer. da sem kriv In da moram pla-la. Naval občinstva, ki je hotele čati svoje čine z življenjem, vendar videti usmrtitev zločinca, je bil to-: me teši zavest, da celi krivdo : lik. da so morali policaji potegniti menoj ves svet in družba, ki me ic okoli sodišča močan kordon. traž- ; sterila takšnega, kakršen sem." niki so z bodali branili množic1 i Hotel je govoriti še več. a krvnik ! in njegovi pomočniki so pristopili in položili nanj svoje rol:e. Na-smehnli se jim je, rekši1 "T sredo zjutraj so bili poklicani v s vstop v sodno poslopje. Na dvori-Drahobejlovo ulico, kjer je bila i Pa se je medtem odigravalo! pod vodstvom ir.g. Magnuska * baš! zadnje dejanje roparjeve drame, dograjena nova hiša. Na pročelju I Na prostoru, kamor so ob pol nove hiše je bil 3 metrov dclg in j sedmih pripeljali obsojenca, se je 10cm debel napušč. ki se je nana- ; razvrstilo 30 stražnikov. Bcgnor je doma odtrgal in zasul pod seboj j prikorakal v spremstvu evangelj-več delavcev. Iz bližniih hiš so ta- i skega svečenika. Eil je čisto miren zgodi dostikrat, da se poročeni možje izdajajo za samce. Čemu sem se izdajal za poročenega moža? Vidiš, tudi če kakšno žensko še tako ljubim, hočem imeti kakšen ni. Kajti vsaka primerjava bi bilo j Prost večer zase To le ma- zanje neugedna. Toliko avtokriti- j ŽE?nsk. Tudi ti ne bi tega razu- te življenje. Jutri stopim namreč mam; čast, dober dan!" Trajalo je nekaj trenutkov, nc'o sc je zločincu zadrgnila vrv ckolu vratu. Pet minu; po tem dogodku so zdravniki ugotovili, da je nastopila smrt. Sneli, so truplo in ga odnesli v mrtvašnico. ljudje pa so se jeli trgati za vrv. POKOPAN FAKIR GRANATA MED SVATI nico, kjer so jim zdravniki obveza- navezala nase nego ideal na siiki. — "Da, kdo pa je potem lepa go- li zmečkane ude. spa, ki si mi jo pokazal?" Werner', Tragedija ubitih delavcev je pre-se je zasmejal. "Če še hočeš na tresla njune sorodnike in znance V Firlejki (Vzhodna Galicija i, jc neki imovit kmet možil svojo hčer vsak način zvedeti, pa ti povem: tc tem bolj. ker se je hotel Kumšta P°vabil -5e v svate %cste od biizu -r-je reklamna glava za neko zobno čez teden dni poročiti. Prebivalstva je je bil v Ingi. "Hočem tvojo ženo j videti.... spoznati jo!" Impulzi v no! je izrekla hipema to željo. Werner ji je smehljaje branil. "Nemogoče. otrok moj. Veruj mi. najbo- pasto." je ogorčeno nad kontrolnimi orga- daleč. samo svojim hlapcem ie za-branil. da bi se pojavili na svatov- Pustolovska tatica. Neki mlad angleški poslaniški jočo in jo ponovno z uspehom iz- ni, ki tako površno nadzorujejo ski P°jedini- Zato so štirje hlapci, nove stavbe. Fasadni napušč so zi- • w so se 6utiii prikrajšane< prise-:i darji v pendeljek ometavali in stav-bnik se ni zmenil za njihovo trditev, da napušč ni dovolj trden. lje je. ee obdrži kakor doslej. Tu-' tajnik se je seznanil z lepo in cle-di sem svoji ženi dolžan, da jo ob- gantno damo pri popoldanskem ča-varujem vsake žaljive in kompro- J ju v velikem berlinskem hotelu na mitirajoče situacije. Tega si ni za-1 ulici Unter den Linden. Ko sta se služila." Inge je vedela, da bi bilo F© plesu vrnila k svoji mizi, je vi- odveč če bi še nadalje silila, toda odločila se je, da izvede svoj načrt in da pogleda svojo neznano rivalinjo nekoč iz oči v oč'. dela dama. da so ji ukradli drag krtov ko?uh. — Nič ne de! — je rekla. — dobro, da sem doma pustila svoje sobolje ogrinjalo!" Eno uro Nekoliko tednov pozneje ji je po- j pozneje je podaril Anglež nov ko-magal slučaj. Werner je objavil zuh- oglas, da zamenja svoje stanovanje j Nekoliko dni pozneje je plesala za večje stanovanje. Naslednjega ; taista dama z bogatim rimskim ve- vajal. v Parizu, Nizzi. Kilnu. Berli- Beton za temelje so mešali 1:3. - Naj privlačnejša točka na programu vsakega sodobnega fakirja j-? pokop živega in njegovega obuditev v življenje. Nakaj lakirjev je j te poskuse plačalo z glavo, na pr. o-oni pustolovec v Verneuillskem gozdu poleg Pariza in neki Italijan v Argentini. Zato publiko na fakir-?ki ekesperiment vedno zanima. Indijski fakir Thawara bej, ki s je b:l ustavil v Dunajskem Novem mestu, se je tudi produciral s to točko. Imel pa je smolo, da so mu bili napravili pretesno rakev. Dvakrat je legel vanjo in vsako pot obljubil. da se bc "zbudil' čez čstrt nu. Oba sta" romala v ječo. Obtoženka je prosila sodnika u- Stopnice v klet so baje žc pred tremi tedni razpokale. Zidarji so o- torej poštevati dejstvo, da je osleparila I P°zarjaii stavbnika tudi na druge samo bogate ljudi, ki so lahko utr- i nedostatke. za katere se pa ni peli po nekaj tisoč mark izgube. A sodnik je bil neizprosen: dobila j"1 poldrugo leto, njen prijatelj pa celo dve lati zapora. maščevanje. Odločili so se za napad na svate z ročno granato. Ko je bila družba v naj prijetnejšem razpoloženju. je nenadoma nekaj eksplodiralo s silnim pokom. Nakna-'urc. Pa ni obakrat minilo niti par dno se je ugotovilo, da se je raz- minut, ko je potrkal na krsto in počila ročna granata, ki so. jo bili prosil, naj dvignejo pokrov, da se zmenil. »Nesrečo je zakrivil stavbnik sam. dne je šla. Ko je na kratko razložila namen svojega obiska, jo je služkinja naznanila. V kratkih trenutkih pričakovanja jo je obšel težak občutek, ki jo je davil v grlu in ji pospešil utripanje srea. Pol neugodja nad svojo neodkritosr-čno igro za Wernerjevim hrbtom, pol strahu pred razkrinkanjem. radovednost, ljubosumje je bilo v tem leindustrijalcem v nočnem baru. Nn nadno se je prijela za vrat in videla, da so ji v gneči strgali ogrlico. Natakarji so zastonj iskali p:* tleh. — Dobro, — je rekla zopet, — da nisem imela danns na vratu pristnih biserov! Sicer bi težko prebolela to izgubo!" Prihodnji dan ji je poklonil vele-industrijalec draga cgrlico. Lepa občutku. Tu so se odprla vrata ... i ni hotela sprejeti predragega ZMEŠNJAVA Z ZAMORSKIMI GODALI SHAW SE ROGA UNIVERZAM V Londonu so otvorili Akadem- hlapci našli na neki njivi. Trije svati so obležali na mestu mrtvi, sedem pa je bilo težko ranjenih. Atentatorje so prijeli. BREZPLAČNI POUK. ne zaduši. Občinstvo se je začelo epogledavati in mrmrat!.. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ 13 šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Boje se škandale, je dejal fakir naposled: "Nu. zdaj pa pojde za res", in je legel v rakev tretjič. Toda niso ga niti pokrili s peskom in zemlio. žc se jc oglasilo trkanje po pokro- BOAP.D OF EDUCATION nudi ski dem. ki ga je za visokošolce brezplačen pouk, ki se žele nauči- vu v tretje. Razočarana publika je Izgradil lord Astor. Med povabljen-'angleški in hočejo postati dr- priredila iakirju zelo neprijeten j c? je bil tudi Bernard Shaw, ki je žavljani Združenih držav. Oglasite sprejem po trstjem "vstajenju", imel sledeči govor: se za pojasnila v ljudski šoli štv. zakaj prepričala se je, da fakir ni » Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužeij. Luzerne, Frank Balloeh. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway, John 2 ust. Moon Run, Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, lg. Magi- Trdno sem prepričan, da uni-! East 41. cesta v petek zjutraj zlorabil njene potrježljivosti. am- ster. Vine. Arh in U- Jairobich, J. V Parizu je bil na obisku King,] verzitetna iZObrazba uničuje civi- ; od 1®- do 12., soba štv. 308, ali pa v pak je tudi za prst odmakmi po prezident zamorske republike Li- j Uzacij0 Takozvana visoka šola je pondeljek in sredo ob 3. do 5., so- krov na krsti, da se ni zadušil med tekom zadnjih stoletij strahovito ■ ta otežkočila mednarodno življenje Na Angleškem imamo dva družabna razreda, ki se odlikujeta po do- j zagledala je dobrotni obraz odlične, stare dame s srebrno sivimi lasmi. Inge je bila tako presenečena, da je pozabila na previdnost. "Oprostite, ali bi lahko govorila v stanovanjski zadevi z go. Hildrichovo?" Stara dama je pogledala obiskovalko z začudenjem. "Z go. Zaustavite ta dušeči kašelj Znkaj bi kRtiljali, kaSljalS KAPLJAL*" Vedno naj-It jfcr.o i>a tudi nevarno, kajli kaSt-ij a« $*hk.> razvija v drugo bolel*n Zaustaviti* UUieČi kafielj H« v era's Couch Bal* oamom. V rabi 50 ie?. hitro.pomirjaJoi.-o pomoč. Hedle lekarnarju lanJ.Bamo 2 In BO centov. W. S. SEVERA '*- CO. Cedar Rapids, Iowa J&CVER4S otuchmBam darila, a čestilec je vztrajal. Naposled mu ie ugodila. Kmalu nato se je seznanila dama pri čajanki ob petih v hotelu " Adlon" z nekim Američanom. Peljala ga je v svojem avtomobilu v | op.erc. Pri volanu je sedela sama. Po predstavi je bila večerja v baru. Ko sta stopila na ulico, je izginil avtomobil. "Hvala Bagu" — je rekla okra-dena, — "da sem danes pustila v Cadillaca! berije. Francoski zunanji minister mu je priredil kosilo, tekom katerega je seveda igral zamorski jazz-band. Po kosilu je pustil dirigent godala pri vratarju ministra, češ farem nastopu: mornar-e in liudi da pride po instrumente pozneje. ! vlsokošolsko izobrazbo. A mDr-! Drugi dan se je zglasil pri vratarju narj. go veUfco spodobnejži baš za_ neki zamorec, ki je rekel nekaj v maloumljivi francoščini. Vratar ga ni poslušal; izročil mu je godala, ki so mu bila na poti. Neznanec se je zahvalil, natovoril godala v avto in dal vratarju 100 frankov napitnine. Ta je bil prijetno presenečen; kdo bi mislil, da utegne biti 2amorec tako radodaren?! A istega dne zvečer se je zglasil drug zamorec in burno zahteval svoje bob- ž!vljensko nevarno produkcijo. radi tega. ker niso obiskovali univerze. Človek, ki je dovršil visoko šolo, jo zapusti oropan zmožnosti/ da bi samostojno mislil. Zato vam i iz srca svetujem: ne pošiljajte ni-! kar vaših sinov v Oxford ali v i Cambridge. Univerzitetna poslopja' j so sicer lepa v arhitektonskem po- j gledu kot spomeniki preteklosti, a vendar bi bilo najboljše podreti jih: in posuti tla s soljo, da ne požene! POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, katerega prejemate, je ratvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da sc Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. I } CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin garaži novega Cadillaca! Saj je \ ne in trobente. Vratar je tekel k j ^ njih nova strupena letina. Če'COLORADO vreden 12.000 mark, dočim ni bila j ministru. Ta je mislil, da je na- p& mislite da bi bilo pretežko to j Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Germ, ta stara škatla vredna niti 6000".} sedel njegov uslužbenec kakšnemu Še tekom iste noči je poklonil Ame- j goljufu, in seveda izročil dirigen-ričan novi znanki ček za 6000 M. ■ tu ček, da si nobavi nova godala. A lonec gre po vodi, dokler se ne 1 A naslednji dan je ministra zopet razbije! Nekoliko dni pozneje so zasačili detektivi v dvorani velikega hotela elegantnega gospoda, ki je hotel izmakniti na stolu pozabljen kožuh iste, vedno iste gospe. Ko so ji čestitali. povrnili kožuh in pokazali zločinca, se je dama onssvestila. Bil je njen prijatelj. Lep parček si je izmišljeval vedno eno in isto zvi- I Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. DRUGIČ: *cHmo v*m računati dinarje še po naši sedanji _ __ __ * ceni. Pred kratkim se jc začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primoranl povišati tndi svojo prodajno ceno. SIcer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO. DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK New York, N. Y. 82 Cortknck Street * MIH* obiskal tretji zamorec v sijajni, z zlatom vezeni uniformi. Predstavil se je kot prvi tolmač liberijskega poslaništva in izročil ministru velik zavoj ter pismo od g. prezidenta. Minister je našel v zavoju dragoceno afriško preprogo in tri lepa leopardova krzna. V pismu pa je prosil g. prezident g. ministra, naj sprejme te malenkosti v dar kot skromno zahvalo za krasen po polen instrumentarij za jazz-band, ki ga je sprejel gospod prezident v dar od g. ministra. Ministrov vratar mu je to darilo izročil osebno, ko mu je dal prezident svojo po-setnico v zahvalo za včerajšnje kosilo! radikalno zdravljenje, izročite poslopja kar šolam za zaostalo deco.", Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. »■""raw*"™'..................... CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane $2— Naročite srn pri KNJIGAR8TGLAS NARODA' 216 West 11 Street New York City 7 "GRAF ZEPPELIN" NA POSKUSNIH VOŽNJAH Zadnje vesti iz Friedrichshafna vele, da je odpor "Zeppelinove" posadke proto nameravani ekspe-diciji v Arktido premagan, ker se je družba, lastnica zrakoplova, odločila za obsežne varnostne ukrepe proti vsem eventualnim nevarnostim. Ob koncu novembra se poda zračna ladja na dolgo poskusno vožnjo preko Švedske in Norveške, ki ji. bo namen privaditi posadko na f*0151111^ prilike. Temu poletu bodo sledili še drugi. Na zrakoplovu so uvedli zanimivo novoto v pomoč vremenskim opazovanjem. S krova bodo spuščali namreč majhne balone, opremiljene s pripravo, ki bo avtomatično beležila vreme-noslovne podatke v zračnih višavah. V določeni višini se bodo ti baloni razpočili in aparat se bo začel spuščati s pomočjo padala. Z drugo pripravo pa bodo dosegli, da bo padel spet na krov. KONČNA USODA FILMOV Film je zabaval ali ganil na milijone gledalcev; 'ko je obrabljen in nesposoben za projekcijo, začenja nov poklic. Na kemičen način ga pretvorijo v žolčasto snov, iz katere izdelujejo raznovrstne predmete, osobito glavnike, podkitnike, oboje pri ročnih torbicah, gumbe. Mnogo celuloidnih izdelkov izhaja iz filmov, h katerim so drle številne procesije radovQdneiev in ra-doglednežev. v tej obliki se torej Tračajo med občinstvo njegovi naj milši igralci. • ____Mj, Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Loviš Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboric'u. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezlci MINNESOTA - Chisholmn, Frank Gouie, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekala. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povfe. Virginia, Frank Hrvati ch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, If. M. Panian Washoe,- L. Champa. NEBRASKA % ] Omaha, P. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisi'.a. Little Falls, Frank Masie. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas Karlinger, Louis Rudman. Anton Simcicli. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge: Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Ju^an-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Pogačar. Presto. J. Uemsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton. A Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Kr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorir.an. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za *'Gias Naroda: Za eno leto $6,; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. DRUŠTVA i KI .NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE najbolj razširjen jezik. Pred sto le- j ti jo je govorilo 20 milijonov ljudi.1 medtem ko je zdaj materinščina j 160 milijonov — ne glede na 60 milijonov, katerim je to glavni jezik. Nemščino govori 85 milijonov posameznikov, pred stoletjem jo jej 32 mil. Flamščina je v istem raz- j dobju prešla od 6—15 mil.. Šved-J ščina od 3 na 7, danščina od 2 na 5 mil. Latinski jeziki niso tako narasli. Na čelu stopa italijanščina, ki se je dvignila od 21 do 45 milijonov, španščina od 35 do 50: kar se tiče francoščine, je bila 1829 demača za 32.400.000 oseb. dandanašnji je za 45 mil. Razen tega jo razume 75 milijonov tujcev. To je govorica, katere se uči največje število inorodcev; v tem oziru presega angleščino s 15 milijoni. Tur-ščina je šla rakovo pot od 30 na 24 mil. O Slovanih ne vem. ali je kaj računil. O njihovem gibanju lahko sodiš, a ko današnje številke primerjaš s Kopitarjevimi iz leta 1810: Rusov %5—30 mil.. Poljakov Kretanje Parnikov Shipping News — 19. novembra: Salumia. Tr.«t Pliiter.'lam. Ik>u!ogne Pur Mer, Rotterdam 21. novembra: IUm homlrf-au, Havre l»r«-i»d.-n. Cherbourg. Brunm 20 novembra: IWifrnearlii. ChTl-nurg l.eviathan. Cherbourg. Bremen 22 novembra: w (H^nipk, i "herbour*1 Aral.Cherbourg. Antwerpea Fran« Mavre 23 novembra* r. nic «;rm«le, N»; (Dalje prihodnjič.) R DNI PREKO OCEANAi Najkrajia ;n najbolj ugodna pot *» ootovanj« n* ogromnih ««rnikih: FRANCE 22. Nov.: 12. decembra <10 P. M.) <6 P. M > ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan (10 P. M. i <7 P. M > PARIS ZA. januarja. <5. P. M ) Najkrtjla pot po UtMOict Vuka J« v posebni kabini s tsemt m Ja-'a ln al*vn» frtncoak« kublnja Izredno ntske cent VtirateJU kateregakoli oooblaJl enega agenta FRENCH UNE It STATE SThEET MW YOPK, N. Y. 27 novemnra: Mauritania. Cherbourg I'resident Harding. Chert« men irg. Hr<- 2S novembra: Murnihrii, Boat) [nr Sur lli-r, Itre- 29. novembra: J h.mene, Chrrtwmne l*ai>lal»d. Cherbourg. Antwerp« Minnesota, l*l>m«-ruth. tloulogiie fur Mer AuguKtun. Nap«-U- Ci-nova 30. novembra: Mi w.Tilk^*-. f^ierl>Oiirg, I*r»-«id»-f»l f. rit, Krernert 5. decembra: 1».- tir.«««:. lla\re 6 decembra: l.- «!•- Knixr. Iluifc Hamburg Cherbourg, (Skupni Bo- ii&m n'et.) KNJIGARNA GLAS NARODA 0 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 1 8th Street. New York RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator (Kersnik) broft. ____ Andrej Hofer................. Elizabeta bom omenil niti z besedico vsega tega, kar se je pripetilo med nama. Arsene Lupin ...... Ce pa greš. mi je jasno, da rineš v svoj lastni prepad. Ti misliš, da hi- ; Beneška vedeievalka tiš proti ljubezni, a pričakuje te nesreča. Ko boš prekoračila prag te j^!?™'8*1' biser .... .. ..... ""H mccescn hiše, moraš opustiti vsako upanje. Moz me bo osvetil na tebi! Premagana od vidne veličine, se je hotela vreči možu pred noge. Trelaurier pa ji je zabranil to ter rekel prav tako mrzlo, kot je bil preje ognjevit: \ — Tvoja usoda počiva sedaj v tvojih rokah. Tvoja stvar je odločiti se! S tem se je poslovil od nje ter le pokimal z glavo. Ona pa se jc globoko priklonila pred njim ter zapustila sobo, brez vsake besede. .65 .80 .50 .60 .35 .35 .40 .80 .55 .80 .50 Četrto poglavje. Vicomte de Preigne je ležal v postelji, kot človek, ki mora nadomestiti svoje moči, kajti prejšnji večer je ves prekartal. Vstopil je v sobo njegov eodoijivi Arthur Boulard ter ga prebudil. — Koliko je ura? — je vprašal mladi mož, ki je. zadehal ter širil roki. — Enajst, gospod vicomte! — Prismoda, zakaj pa prihajaš pred poldnem? — Ker sta dva gospoda v salonu, ki hočeta govoriti z gospodom vicomtom? — Dva gospoda? — je ponovi Andrej, ki se je šele takrat popolnoma predramil. — Ali gre mogoče za poziv? — Kdo pa sta ta dva gospoda? — Gospod Bernaut in gospod Valancon! Prihajata po naročilu gospoda Trelaurierja! — Ah, tako.... Vitek ter gladek kot kača je sedel vicomte na rob svoje postelje, si nataknil spodnje hlače ter potegnil na nogi par domačih copat. Arthur je medtem dvignil zavese ter pripravil jutranjo obleko svojega gospodarja. — Povej gospodoma, da ravno vstajam. — je ukazal vicomte, — in za opravičilo ju prosim, naj počakata za deset minut. Nato je odšel v svojo oblačilno sobo ter utaknil vso glavo v umivalnik, da si nekoliko osveži glavo. — Valancon in Bernaut, — je mrmral med obrisan j cm. — To sta priči. Dvoboj s Trelaurierjem, kako smešno! Sveti Bog, če postanejo bankirji občutljivo....! Arthur se je vrnil. — Gospoda se zahvalita vicomtu ter ga presita, naj se mirno obleče. Medtem bosta po počakala. Andrej se je zasmejal. — Kako slovesno, pri moji veri® Pojdi semkaj, lopov! — je zakričal nato ter se obrnil proti Arthurju. — Ti boš najbrž vedel, *aj naj I pomen j a ta slovesni sprejem. Arthur se Je popraskal za ušesom, spačil svoj obraz ter napravil strašno žalostno masko. — Ah, gospod vicomte! To je bilo lahko videti vnaprej! Punca mi je že dala migljaj, da nekaj tli v hiši Trelaurier..^ — Punca, to je Zoe? • , Da, mala je naravnost ponorela zame.... — Čuden okus! — je mrmral Andrej, ki je energično obdeloval lase s svojo ščetalko. SlužabniK se fe vzravnal pokonci ter pomežknil svojemu gospodarju: — Razven osebnih prednosti je takorekoč odsev gospoda yicomta... — Že dobro! In kaj ti je sporočila tvoja Zoe? — Da je gospod Trelaurier zavohal past ter poslal poizvedovat teta gospoda Bernauta. Seveda ni hotel ničesar izdati, a zakonski mož je na vsakovrstnih malenkostnih zapazil. .. in potem. .. — Ali se je razjezil? — je vprašal vicomte, ki je skrbno zavijal svojo kravato. — No, videli bomo, kaj je mislil... Nalil si je par kapljic parfuma na svoj robec, si pogladil nato brke ter odšel v solon, kjer sta ga stoje čakala Valancon in Bernaut. Napravila sta globok poklon mlademu možu, ki je smehljaje sto- • pil k njima ter sedla na njegovo povabilo. Z nedolžno dvorljivostjo ji- i ma je pomolil škatljo polno različnih smodk3 in cigaret ter vprašal zelo IJubemJivo: i — AH kadite, gospodje? — Oba sta se priklonila okorno ter odklonila povabilo. t za katerega si se odločila, j Bele noči, malV jun^k i lialkansko-Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami ____ Boj in zmaga. povest .......... Bera* s stopnjie pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode...... .00 Bo.v, roman .................... .65 Burska vojska...................40 Bilke (Marija Kmetova) ...... 35 Beat In dnevnik .................go Božični darovi .................. .35 Božja pot na Šmarno goro Fabijcta ali cerkev v Katakombah .45 Farovška kuharica . .............80 Fran Baron Trenk ..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... Ji« Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta ..................40 Godčrvski katekizem ............ .55 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mitologija .............. 1.— Gusarji .........................75 Hadži Murat (Tolstoj) ........ .60 Hektorjev me* .................75 •35 Miisollno .40 Sanjska knjifc«*, mata .......... .60 i Sanjska knjga, nova velika.....90 Sanjska knjiga Arabska .......!.'»<) Spake, humoreske. trvest. 181 str.. br«w... Povest o sedmih obeienih ...... 30 §t. 3. (Ivan Rozmani Testament, Pravica kladiva .............. 30 ljudska drama v 4 d» j.. br<^. Pahirki iz Roža (Albrecbt) .....25 105 strani ................... (Cvetko Golarl Poletne klasje, izbrane |**shiI. 1M str., broširano..................... fit. 5. (Fran Milčin>ki» Gospod Pridolin Žolna in njegova družina vesehimodre Orlice I.. 71! strani, broširano ................ .30 1.1» .fill Izbrani spisi dr. H. Dolenca . Iz tajnosti pri rode........... Iz modernega sveta, trdo vez. Igralke broširano ............. 30 Igralec .........................75 Jagnje ........................ 30 Janko in Metka (za otroke) .... 30 Jrrna* Zmagoval, Med plazov!.. 301 pariški zlatar ................. 35 fit 4 Jutri (Strug) trd. v..............75 Prihaja«, novest brtA ........................60 Povesti, Berač s stopnjie pri »v. Jurčičevi spisi: Roko ........................ -5® Popolna Izdaja vseh tO zvezkov, leiH) vezanih..................10.— Sosedov sin, broS. .............. .40 0. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Juan M i serija (Povesti lz špnaskega življenja .....................60 Kako sem se jaz likal „ , ^ __ . _ ... _ (Alešovec) L zvezek ........ M ...................... .60 Stev. 8. Akt. stev. 113 Kako sem se jaz likal VI"T" Vv " V (Alešovec) II. zv..............60iz irske junaSke do- Kako sem se jaz likal dobe ......................... (Alešovec) III. zvezek --------- .60 Po gorah in dolinah ............ .80 Korejska brata, povest lz misijo- Pod fe^o jelko. Povest lz časov rev nov v Koreji .............. 30 kovnjaCev na Kranjskem...... 30 Kruh, trdo vezano ..............p0J litra vipavea ...............60 briA ....................... i Poslednji Mehikanec .......... 30 .90 .70 .70 35 30 .50 Požigalee ..................... 35 Povesti (Kuhar) .................60 Povesti, iiesmi v prozi .(Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— ~ Plat zvona .....................40 Po strani klobuk................35 Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino prinnlila L'tva. Ill str.. br«»š........... 35 Vulrania, Tr-t IVi.MUnd. Cb«vUufK Ai lit-t Sin. Chtrboure, Hrenu 7. decembra: KrtTOilf-nt« \YHx>nt Tr»t Ix-vUthfit. t.n . rt tui k. I V, i-fxl.trn. It. lil-*n- Sur : t» r Sam 9. decembra: 1 >Vf!iilid. Clifrl^iire, H: tO. decembra: l!Un««manur» Sur Mer. Hr--J:rrrni*n i lamtfiirg Her. i:> it- u: «' Bnf'Cnl ikuonl l*l«t, — Urn F~ancm". dec.. "He Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen po to rati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi )n drugih stvareh. Vsled naše •*«•!£<»-letne izkušnje Vam ml ^amoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno te prvovrstne brxo* yarn ike. Krvna osveta ............... ^» Pravljice H. Biajar ............ 30 Kuldnja pri kraljici gosji notici ^0 Prtdtriani. Prefiern in drugI sveL Kaj s« le Markam sanjalo...... 351 mmofonu .............» Kazaki ........................ .80! Krtiev pot. roman (Bar) trd. ves. 1.10 Prigodbe čebelice Maje, trda vez.. .1.— Kriiev pot patra Kupljenika .70 Itice selivke, trda vez.......... 75 fit. Vi. (V. M. Garšiu) Nadcida Kaj se je Izmislil dr. Oks.......45 Pikova dama (PuSktn) ........ 30 Nikolajevna. roman, poslovenil Kraljevič berač ................ 35 Pred nevihto .................. 35 U. Žun, 11^ tsr., brus. ........ Levstikovi zbrani sipsl ......... KI ,, ... . . , .. L Pravljice in pripovedke (kosutnlk) 1. zvezek .....................10 2. zvezek »40 Tadi ncdrzarljanl Kam«*?:jo potovati v stari kraj aa obisk, todj preskrbeti si morajo dovoljenje sa po^rr.iiev (Return Permit) h Wash-ingtona, ki je veljaven sa eno leto. Bres permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tadi v teka 6. mesecev in isii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in o ni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, fit. 12. (Fran Mileinnki) Mogočni ! naj Jim pošlje na Barge Office, prstan, narodna pravljica v 4. New York, N. T. dejanjih, Dl^tr., broS.......... 3« Št. f>. (Univ. prof. dr. Franc Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bros..........70 j fit 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ......... fit. 11. (Povel (iolia) Peterčkove poslednje sanje, b<>2ir-ua fiovest v 4 .slikah, S4 str., broS....... 35 i L zv. Pesmi — Ode in elegije — Soneti« — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . 2. iv. Otročje igre t pesencah — Različne poezije — Zabavljice ln puSiee -- Jeza na Parna s. — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. fit. 14. r. Kari ElnglU) L>«iar. narodno_gus|todarski spis, poslovenit dr. Albin Of?ris. str., Popotniki^.......................60 t5_ ^m0fM| in * Juleš de ' Gen- T KAKO DOBITI RVOJCE IZ BTAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo ' z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m M>uvinj iti Bu r kvotni vlzeji se Izdajajo samo onim PirhT** .................. 30 1 cou^t ^ Mauperln, " ... ..tO prosilcem, ki imajo prednost v kvo- j I 'o voden j "IH1 30 I št (J»"ka Sam«*c) Življenje, G i« ti so: Starišl ameriških dr4*v- ' Praški JudcL 351 Pesml- H- »tr.. hr<»i..........1 jan o v, možje ameriških državljank, 70 Prisega Huronskeca glavarja ..JJ0 17- *i«r Marimee) Verne ) ki so se po 1. junija 1920. leta poro- Trdo rezano..........Prvi# »ed Indijanci ............ 30. ^ vicah. invest, prevel Mir. cUi, ^ in neporočeni otroci Izpod 5. «v. Slika Levstika in njegove | ITcganjanJo Indijanskih mtajenar- j »u str..............30 .30 30 ' Preganjanje Indijanskih kritike in polemike.............70? i" ................. ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, NataKarca. Du- SaročUom je priložiti denar, bo- hodnik, itd. ........ ........ .60 Marjetica ............. ........ 30 Mladi- gozdar, brog. .... ........ 30 Moje življenje .......... ........ .75 Mali Lord ............ ........ 30 Miljonar brez denarja . .........75 Malo ilvUenJe ........ ........ M Maron. krščanski deček la Liba- ..... 30; Kinaldo Rinaldini .............. 30 Robinzon .......................60 | . . , . . „ _ , Robinson (Crus«>e) .............1.— jdm v ^gotovim. Money Order al% Rablji. trda ves.................75 poštne znamke po 1 ali 2 centa, č* Rdeča megla ...................75 j pošljete gotovino. rekomandirajU Revolucija na Portugalskem____ 30 ! ___ Razkrinkani Habsbnrianl ....... i Roman zadnjega cesarja Habsbur- lastni Sivo- Mlinarjev .75 30 Roman treh src ............ Rdeča in Ma vrtnica, op vest Slovenski ftaljivoc ...... Slovenski BMom, trd. Soeški invalid ....... Sodnikovi Ti.i,., 1 *_ rMUNV m Skozi 1 O m • O o • m • • • < 1.50 ,...135 30 ... .40 .....75 :. 35 ... .75 ... .65 ... 30 Ne naročajte knjig, katerih ni • ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prostt "GLAS NARODA" 216 18. 8t„ New York 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni šene in neporočeni otroci izpod ZL leta onih nedriavljanov, ki zo bili postavno pri p nič eni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK n coKTURDi sTRsrr Ktwioa