lfl. Stndta.
I IMUul. i UKitli*. Z3. Julii 1S13.

nm. icio.
.Slovenski Narod* vtlja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
tefo leto.   ••••••    K 24 —
pol leta   ....   #   #   .    . 12-—
*etrt leta    .......   6 —
na mesec    •  ••*«.   „   2 —
v upravniStvu prejeman:
ćelo leto .   •   .   .   f   •   .    K 22 —
pol leta   .   .   .   #   .   .   .     . 11-—
četrt leta .......     .   5*50
na mesec    •••*••     .   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračalo. Vredntttro: Knaflova ulica ftt. 3 (v prttllčju levo,) telefon si. 94.
Imkaja tiak dam svećer lzv**m*l fte4*l|ft Im mrasulkt.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih bisercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije. Inseratl L t d,
to je administrativne stvarL
————   Fosame&Ba fttevlUui vel|a 10 vlnar|«v.   —
Na pismena naročita brez istodobne vposlalve naročnine se ne ozlra.
„Jfar*4na tlskama* telefon *L Si.
.Slovenski Narod* vdja po poStl:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto .•••••.      K 25-—
pol leta ..*.•••        . 13'—
četrt leta     .«••••        •   650
na mesec    .«•«••        •   2-30
za Nemčljo:
ćelo leto ...             .   ♦   K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele:
ćelo leto.......K 35.-
VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarniftivo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nlloa št 9, telefon &L 85»
Iz govora poslanca dr. Havniharja v proračunski
razppovi.
(Po stenogr. zapisniku.)
Predsednik : Prosim mir, gospodje! Za stvarni popravek ima besedo g. posianec dr. Ravnihar. Poslanec dr. Ravnihar : Posianec Dobernig je v svojem govoru razpravijal o jugoslovanskem vprašanju ter pri tem izrekal trditve, ki ne smejo ostati neoporecene. 2al mi je. da se more to z moje sirani zgoditi le v obliki stvarnega popravka, ker se moram pri tem omejiti le na kratek resume" tega, kar bi mogel pcvedati.
Tekom te debate se je vže z več strani ugotovilo. da je temeljna misel politiki naših državnikov z ozirom na posebno strukturo te monarhije povsem zgrešena. Vzlic odločni slo-vanski većini prebivalstva naše države, hočejo iz nje umetno napraviti nemško državo na eni, madžarsko na drugi strani. Nikakor ni samo puhlica. kakor misli poslanec Dobernig — in to je moj stvarni popravek —, ako govorimo o po dualizmu ustvarieni nemško-madžarski hegemoniji. Radi pa jemljemo v ved-nost. ako je zastopnik mesta Celovec ob Vrbskem jezeru — tako prvotno ime tega danes skoro da germanizo-vanega mesta Klagenfurt — prišel do zavesti, da naj program nemsko-madžarske hegemonije pripada pre-teklosti. Zakaj spričo pri vseh naro-dih vzbujeni narodnostni ideji, spričo vzletu vseh narodov te monarhije brez izjeme na polju prosvete in gospodarskega življenja bil bi res anahronizem. ako bi dandanes še hoteli provesti hegemonijo, vsaj nemško hegemonijo tostran Litve. Zelel bi le, da bi besedam sledila dejarja; toda vidi se mi, da se večkrat izpre-govori mnogo besed in da se »grosse Worte gelassen ausgesprochen<% prav v namen, da se prikrile deianja ter se le - ta prikažejo v milejši luči. Kajti kako se sklada, ako isti poslanec v eni sapi zahteva nemški razpravni jezik, ako    odreka    koro-
škim Slovencem vsako samostojno narodno pravo, ako koroške renegate zbog njihove kremenite značajnosti povzdiguje v nebesa, in ako za Nemce zahteva posebnih pravic do Adrije? Res, moram reci, da smo pričakovali, da bo mož kakor je Dobernig obravnaval jugoslovansko vprašanje $ širšega obzorja, kakor pa smo to vajeni čitati n. pr. v celjski >Deutsche Wacht«. (Pritrjeva-nje). Res, ne izplačalo bi se, zavra-čevati take banalnosti, ako bi jih ne izreke! mož, ki velja za voditelja in reprezentanta takozv. alpskih Nem-cev in kojega besedam kot predsed-nika delegacij bi se vtegnilo pripiso-vati gotove važnosti.
Poslanec Dobernig nam očita državno obrtno solo v Ljubljani. Tu picdvsem popravljam stvarno, da so na tem zavodu učitelji in profesorji tuđi nemške narodnosti, in da je povsem skrbljeno, da dobe učenci nemške narodnosti pouk v svoji materin-ščini. (Čujte!) Pa če bi temu tuđi ne biio tako, kaj mi Slovenci ne sme-rno imeti lastnih sol? Kaj ni izraz hegemonije v najskrajneši smeri, ako se Nemec pritožuje, da hočejo tuđi druge narodnosti imeti svoje sole? Pravičnosti Dobernigovi potem se-veda docela odgovarja, ako ironizu-je naši zahtevi po vseučilišču in po višjem dež. sodišču v Ljubljani ter ji imenuje »Vorstosse«. Ja, kdo pa je največ prlpćmogel, da imamo take želje? Nihče drugi kakor Nemci. Ob vsaki priliki nam predočujete, da smo na vseučiiiščih v Gradcu in na Du-naju le neprijetni gosti, ki se jih vsaki čas lahko tuđi ven vrže. In to se je že pripetilo. Stojite na stališču, da pri Graškem nadsodišču, ki je tuđi pristojno za vsa v slovenskih deiih Koroške. Štajerske in Kranjske bivajoča sodišča, ne smemo imeti lastnih sodnikov, da se ne smejo voditi razprave v slovenskem jeziku in da se vloge ne smejo reševati v našem jeziku. Pa dobro, temu je lahko odpomoči. Dajte nam vseučilišče, dajte nam višje dežclno sodišče in vaših zavodov čisto gotovo ne bo »onečaščal« in »mazal« slovanski element. (Pritrjevanje.)
Nemškega razpravnega jezika za to zbornico principijelno ne pripustimo, kakor tuđi nikdar ne dobi-
te našega soglasja za zakonito ugo-tovitev nemškega državnega jezika ali pa sedaj via fakti vpeljanega nemškega takozv. notranjega urad-nega jezika, (pritrjevanje) iz čisto enostavnega razloga, ker ne more-mo nikdar pristati na to, da bi bila ta država tuđi le samo na videz nem-ŠKa država. (Ponovno pritrjevanje). In ako pri spravnih pogajanjih na Ćeškem poudarjate, da neomajano vztraiate na nemskem notranjem uradnem jeziku, tedaj ne more noben Čeh pritrditi s tako dogmo opremljeni spravi. (Pritrjevanje). Potem pa nišo Čehi, ki onemogočujejo spravo, marveč so to vaše nezmerne zahte-ve, o katerih ste v naprej prepričani, da so nesprejemljive za nasprot-no stran. Učimo se nemščine, da bogatimo svoje jezikovno znanje, in glavno, da vam stopimo nasproti z enakovrstnim orožjem, rabimo nem-ščino iz proste volje, kadar to smatramo za potrebno in nam tako kaže, toda ne damo se siliti, da bi rabili nemščino.  (Pritrjevanje.)
In s čim utemeljuje poslanec Dobernig svoje zahteve do avstrijske rivijere? S tem, da kaže na važnost nemškega naroda za monarhijo, tedaj z nekim izjemnim stališČem, ki baje pristoja Nemcem. Ni li to — vprašam — izrecno poudarjanje hegemonije, ki jo on zataju je na drugi strani? Kako sicer naj bi bil dan pravni naslov za nemško posest ob Adriji? Morda z nemškimi od vlade umetno gojenimi kolonijami tja »pri-vandranih« Nemcev v Trstu, Gorici, Opatiji?
Zahteva Nemcev do naše rivijere, ki so vendar od nje ločeni s širokim pašom jugoslovanskega naroda, je zopet cna onih predpravic, ki iz-haja iz namena, da naj bi imeli Nemci nadvlado v tej državi. Zakaj, ako bi ne bila predpravica, tedaj bi nam morali priznati enakih pravic morda cio Gor. Štajerske ali Nižje Avstrije. Toda tuđi sklepate kako lex Kolisko ter odrekate avstr. Slovanom pravico, da bi pustili n. pr. na Dunaju svoje otroke poučevati v materinščini. Samoobsebi umevno pa je, četudi hoćemo za vsako ceno vzdržati svoj značaj kot hišni gospodarji Adrije, da vršimo tam gostoljubnost Nemcem,    kakor    ostalim   narodnostim.
Niti v sanjali nam ne priđe na um, da bi jih zavirali v kakršnemkoli pogledu, bodisi v gospodarskem, bodisi v njih prosvetnem razvoju. Toda tuai za nas velja izrek: right or vvrong my country. (Pritrjevanje.)
Predsednik: Prosim, gospod poslanec, da se držite v ckvlrju stvar-nega popravka.
Poslanec Ravnihar: Takoj, gospod predsednik. Najvišje, kar si je mogel poslanec Dobernig dovoliti, so bile njegove elegične tožbe, da so Nemci na Kranjskem v malo prijaznih odnošajih. Ako ne glede česa di ugega, že zaradi te trditve sem se moral oglasiti za stvarni popravek. Odkritosrčno izjavljam, da mi je zastala sapa čuvši te besede. Nemci na Kranjskem posedujejo vsa vodilna mesta: imajo vse deželno predsed-stvo, imajo vse deželnosodno pred-sedstvo, imajo okrožnosodno pred-sedstvo v Rudoltovem, imajo državno pravdništvo v Ljubljani, ki so pri njem vsi referenti ražen enega Nemci, imajo finančno prokuraturo, ki so pri njej ravno tako vsi uradniki ražen enega sami Nemci, imajo iinanč-no ravnateljstvo, imajo dvoje nem-ških gimnazij v Ljubljani in v Ko-čevju, imajo realko v Ljubljani, imajo od ljubljanske občine vzdrževane ljudske sole, imajo zastopstvo v Ijub-ljanskem občinsjcem svetu, imajo zbog zastarelega volilnega reda eno četrtino vseh deželnih poslancev, imajo za ono malo nemških šoi last-nega deželnega šolskega nadzornika — in to vse za 2cć, reci dva od-stotka Nenicev na Kranjskem. Ja, mein Liebchen, \vas willst du noch mehr?! Na to morem pač reci le eno. mi Slovenci na Kranjskem bi bili veseli in hvaležni, ki bi imeli vse to, kar imajo Nemci na Kranjskem. (Posl. dr. Gregorin: Na Kranjskem.) Da, na Kranjskem.
Saj se prav lepo sliši, ako pravi poslanec Dobernig, da je rešitev jugoslovanskega vprašanja zelo perece in da je tuđi na jugu te države potrebna sprava od ljudstva do ljudstva. Jemljemo to naznanje; toda ich hor die Botschaft wol, allein mir fehlt der Glaube.
Zakaj to spravo je — kakor ono na Češkem — že v naprej smatrati za ponesrečeno, ako se hoče najprej
ustvariti nepristno posest v korist Nemcem, ako se hoče koroške in štajerske Slovence imeti spadajoče v nemško vplivno sfero ter ako se nik-jei, niti na Kranjskem noče priznati zaključene slovanske posesti. Kajti nič drugače ni umeti trditve g. po-slanca Doberniga, da je spravo na jugu deliti na ćelo vrsto vprašanj in da je spravo vršiti za vsako krono-vino posebej.
Tuđi pri nas, kakor na Češkem, je mogoča sprava le na temelju po-polne ravnopravnosti, (pritrjevanje), ravnopravnosti v vseh panogah in v vsakem oziru. Je samo ena ravnopravnost, zatorej je nesmisel — oprostite mi besedo, tuđi ta trditev je padla, ki jo moram stvarno popraviti — da je druga ravnopravnost za Nemce na Češkem, in druga za Slovence na Koroškem. Ako bodo ncinški radikalci. kedaj zmožni vzprejeti v se pravni čut absolutne ravnopravnosti, ali vsaj relativne ravnopravnosti, namreč one, ki jo Nemci zahtevajo za se, tedaj narod-nostnega vprašanja v Avstriji nikakor ne bo tako težko resiti. Iz tega je pa videti, da rešitev tega vprašanja ni teliko odvisna od nas, zakaj to je treba imeti pred očmi: na drugi platformi, kakor na oni popolne ravnopravnosti se ne snidemo. (Eri-trjevanje.)
Ta zelo enostavna rešitev za posianca Doberniga tako težavnega problema bi ga mogla tuđi resiti more trializma, ki ga od časa do časa napada. Ves strah trializma, neke državne misli, ki je nismo niti mi bili zamislili, se v resnici reducira na svobodno, samostojno narodno življenje na prosvetni, gospodarski in socijalni podlagi. (Pritrjevanje.) V resnici je torej uresničenje prave avstrijske državne misli, ki za njim stremimo...
Predsednik prekine govornika: Prosim, gospod poslanec, da ostanete v okvirju stvarnega popravka.
Poslanec dr. Ravnihar: Pri-hajam takoj do sklepa, gospod predsednik ... v tem pa čisto gotovo ni nobene nevarnosti za državo, res pa, da nevarnost za od Nemcev zahte-vano nadvlado.
LISTEK.
Đolga rolia.
M. G a r d e n h i r e. (Dalje.)
S temi besedami je vzel iz no-tranjega žepa svoje suknje zavojček bankovcev, po katerih je Conners skoraj nehote roko iztegnil. Iznenađen jih je mladi mož izročil mojemu prijatelju, ki jih je z največjo nape-tostjo prelistah
»šesto dolarjev,« je mrmval; »hm. in sami, novi, guiloširani pet-dolarski bankovci, hm, hm!«
Prestrašen je gledal mladi mož zdaj Connersa, zdaj mene.
>Kaj naj  to pomeni?« je jecljal.
»Mislim, da mi boste zdaj pred-vsem povedaii, odkod imate ta de-nar,« je rekel Conners. »Vnaprej vam obljubim, da vam bom verjel.«
Počasi je prišel mladi mož iz svoje zadrege in iznenađenosti in je zamišljen odgovori!: »Navajen sem, da se mojim besedam verjame, na-vajen pa sem tuđi držati svojo dano besedo. Obljubil sem namreč, da bom molčal. In vsled tega sem tako nevoljen.«
»Takoj sem si mislil, da se je kaj takega zgodilo in da vas veže bese-da,« ie odgovoril Conners. »Če vam
pa povem, da je vir, iz katerega je došel oni denar, v zvezi s sleparijo, katere žrtev je vaš oče, tedaj vas pač ne bo več ona beseda vezala.«
> Mr. Conners, vi me vendat ne boste privedli do tega, da bom prelomi 1 svojo besedo? <
»Zahtevam le eno od vas. Po-vejte mi ime onega, od kateregii ste dobili denar, ostalih okolščin nočem vedeti.^
»Polkovnik Vanotti.«
Conners se je globoko oddahnil, stopil k poslanikovi pisalni mizi, vzel svinčnik in kos papirja ter rckel: »Oprostite mi, gospodje, če napišem tu par vrst.«
Ko je z vso naglico pisal, sem opazoval njegov izraz na obrazu ter spozna! v moje veselje, da ]e niir2n in prijazen. Ko je dal napisani list v kuverto, je izročil pismo mlađemu možu z besedami: »Prosim, izročite to takoj svojemu gospodu očetu. Upam, da vas jutri zopet vidim.«
Poslanikov sin naju je spremil do vestibula, kjer smo se poslovili.
»Zgodaj je še,« je rekel Conners, ko sva zopet vstopila v voz. »Danes napraviva lahko še en obisk.«
>Pri mr. Olmerju, ali ne?« sem vprašal, kajti slišal sem, da je vozni-ku imenoval to ime. »Kako pogumna ideja!«
Jerome Olmer je bil eden naj-bogatejših borznih baronov v deželi. Pred kratkim pa je pustil svoje kup-čije   ter si   izbral \Vashington   kot
zimsko prebivališče. Njegova sopro-ga je prav natančno vedela, kako zelo cenijo denar v diplomaticnih kro-gih, in si je v teh krogih pridobila mnogo zvez, ki so pripomogle njeni rodbini do velikega družabnega ugleda. Kar v glavi se mi je zavrte-lo, ko sem pomislil, kam naju bo ta slučaj še vedel, vendar pa sem se popolnoma zanašal na svojega tova-riša.
^Ali hoćete poskusiti, z miss Olmer govoriti?« sem vprašal.
»Na to računam,« je odgovoril Conners. »Če so trditve poslaniko-vega sina resnične, tedaj pač ne bo prevec rada sprejemala obiske. Na drugi strani pa ie tuđi mogoče, da jo njen ponos in razburjenje vsled raz-drte zaroke dovedeta do nasprot-nega naziranja.«
Voz se je ustavil pred portalom palače, ki ni bila manj krasna nego ona, ki smo jo ravnokar zapustili.
Na tem krasnem poslopju pa ni ležala dušeča tema — bogata svetlo-ba se je razlivala iz njegovih oken na cesto. Sla sva po marmornastih stopnicah navzgor ter oddala lakaju svoji posetnici.
»Prosim, naznanite naju mr. Olmerju,« je rekel Conners.
Ker sva bila korektno oblečena za obisk, tedaj nisva napravila nika-kega čudnega vtiska. Povedli so naju v malo sprejemnico, iz katere je bilo videti ćelo vrsto luksuriozno opravljenih sob. Iz sobe, ki je bila na
desni strani, se je slišala godba in pa glasovi govorečih ljudi.
»Dali ste naju naznaniti mr. Oi-merju?« sem vprašal, ko sva čakala gospodarja.
»Da. Miss Olmer priđe pozneje tuđi na vrsto,« je odgovoril conners.
V sobo je vstopil majhen, gib-čen gospod ter prekinil naiin pogovor. Oblečen je bil tuđi y salonsko obleko. nosil je kotlete in je bil pravi tip hladno računajočega kupčevalca, ki je yeclno navajen na uspehe.
Videlo se mu je, da bi oba vsi-ljivca, katerih imeni ni poznaj, kar na kratko rad odpravil, kati niti pova-bil naju ni, da bi sedla. Vprašujoče naju je gledal čez posetnici, ki ju je imel v roki.
Z vljudnim poklonom naju je Conners predstavil kot poverjenika poslanika, ki priđe takoj za nama. Iznenađen sem to slišal, spomnii pa sem se rjismenega sporočila, ki ga je pred kratkim moj tovariš posial poslaniku.
Mr. Oimer nama je odkazal zo-fo, dočim je sam sedel na bližnji stol; še vedno je bil na njegovem obrazu oni vprašajoči izraz.
Conners je zdaj potegnil iz žepa pisma, ki sem jih pred par urami bral, ter pojasnil gospodarja na svoj lapidaren, jasen način velikanski sle-parski manever, ki je tuđi na mr. Olmerja učinkoval.
»Vi ste trgovec, mr. Oimerf« je
končal moj prijatelj svoje pojasnilo, »in morete kot tak zadostno presodi-ti obseg in ucinek take zadeve. Y * kolikor ste vi sariii pri tem prizade-ti, vam bo kmalu jasno, če mi blago-hotno dovolite par vprašanj. Ne-dvomno ste poučeni o zaroki svoje hčere s sinom poslanikovim?.
Borzijanec je le prikimal Con-nersova razkratja so ga tako zelo iznenadila, da ni mogel izprego-voriti.
»Je-li vam morda tuđi znano, da je vaša gospodična hči danes raz-drla zaroko?«
>^Bog mi pomagaj! Niti besedi-ce! To je grozno gospodje! Od vseh lumparij...«
»Da, zadeva je tako resna, da upam, da mi ne odrečete svoje pomo-či pri zasledovanju storilca,« ga prekinil Conners. »Vsled tega sem tuđi prosil poslanika, naj prisostvuje temu pogovoru. Zdi se mi, da sem ravnokar slišal njegov voz, ki se je ustavil pred palačo.«
Skoraj v istem trenotku je vstopil sluga s posestnico v roki. Olmer je pogledal posetnico ter rekel; »Dovedite gospoda sem!«
Sluga je odšel in takoj na to je stal poslanik pred nami. Zopet se je obvladoval in je bil popolen gentle-man, kakor nekdaj.
»To je vendar nezaslišan skandal,« je hitel mr. Olmer, komaj da sta se pozdravila.
(Dalje pruiodnJlC)
Itnn 2.
SLOVENSKI   NAROD.
Hi stev.
Edmo možtif temelj narodnost-nega miru v tej monarhiji je torej dan, toda miru ne bo prej, dokler tuđi Nemci brez vsakega pridržka ne priznajo tega temelja za skiepanje miru. DotleJ se borno borili. Ne bojimo se boja. Prestali smo že vse huje boje. Upamo v končno zmago naše stvari, ker se borimo za pravično, nobeno drugo narodnost in pravih njenih pravic oškodujočo stvar. In eno si blagovolite tuđi zapomniti: nad vse, tuđi nad državo nam je dobrobit našega naroda. (Živahna pohvala in ploskanje).
Dogodili na Balkanu.
Srbija noče demobilizirati. — Srbski poslanik v Sofiji dr. Spalajković je v soboto popoldne izrocil odgovor srbske vlade, v katerem Srbija od-klanja bolgarske predloge glede demobilizacije. — Novi predlogi Srbije.
Jugoslovanska korespondenca poroča, da je ministrski predsednik Pašić prcdlagal Danevovemu mini-strstvu, naj se poskuša resiti spor o posesti Makedonije z ustanovitvijo avtonomne Makedonije. Ta predlog, ki so ga tuđi Rusi simpatično spre-jeii, smatra srbska vlada za najbolj srečno rešitev spornega vprašanja, ki bi oba dela zadovoljila. Pašić pred-}aga, naj bi ta predlog tvoril predmet nadaljnih pogajanj v Petrogradu, ko se bodo principialno v tem oziru žeđinili. Obenem je sprožil misel, naj bi ta ideja tvorila predmet predkon-lerence v Solunu. Merodajni bolgar-ski krogi menda nočejo sprejeti tega Pašićevega predloga ter poudarjajo, da se je sicer o ideji avtonomne Makedonije govorilo pri sklepanju srb-sko-bolgarske konvencije, da pa je vsled poteka dogodkov ta projekt iz-gubil vso aktualiteto. Ustanovitev avtonomne Makedonije so si tedaj predstavljali na ta način, da bi Srbija in Bolgarska zahtevali za slučaj, da bi lurčija ne bila odločno premaga-na, avtonomijo Makedonije pod tursko suvereniteto. Rezultati vojne pa so te propozicije onemogočili in se od bolgarske strani ne more modificirati pogodbenih pravic do Makedonije.
Bolgarske priprave.
Vossiche Zeitung am Mittag< poroča iz Sofije: Zbiranje bolgar-skih čet je končano. Glavni stan je dovolil, da se od ponedeljka naprej zopet vrši osebni promet na bolgar-skih železnicah. 70.000 Bolgarov pod generalom Ivanovom stoji Grkom nasproti. Pozicija je taka, da je srb-skini in grškim četam onemogočena spoiitev. Bolgarska glavna armada pod generalom Savovom stoji na srbski meli med Topisom in Kosano. Nadaljnin 127.000 mož je zasedlo mejo pod Caribrodom v varstvo Sofije.
Pred vojno?
»Vossische Zeitung« poroca iz Sofije: Vsako upanje na mirni sporazum se zđi zastonj.
Spopadi.
\ Sofijo prihajajo uradno še ne-potrjene vesti, da so se prav blizu Soluna vršili resni, daljši boji in si-ccr zaradi tega, ker se je branilo četam. ki so se vračale s Cataldže v Solun, da bi se utaborile.
Rusija.
Vossische Zeitung« je dobila iz Petrograda brzojavko, *da ruski di-plomatični krogi jako pesimistično presojajo položaj na Balkanu. Obenem pa se izjavlja, da Rusija v eventualno vojno ne bo posegla, temveč se le omejila na moralični vpliv. V Bukareštu pa govore ravno nasprotno. da bo Rusija takoj po iz-bruhu vojne nastopila proti Bolgar-ski ter začela z demonstracijo mornarice pred Varno.
Več ruskih ladij s konji na krovu, ki so namenjeni za Srbijo, je pri Ruščuku pasiralo Donavo. V petek je pripeljala neka ruska ladja municijo v Srbijo. V Sofiji je bilo zaradi tega tem večje razburjenje, ker je ta par-nik nosil ime »Bulgaria«. Bolgarska bo v Petrogradu zaradi tega protestirala.
*            m
Bolgarska in Grška.
Kakor poroča »Agence Telegra-phique Bulgare«, je dobil bolgarski posianik v Atenah naročilo, naj ponovno energično protestira proti zatiranjem, ki ga vrše grške oblasti proti Boigarom, ki stanujejo v Solunu in v zasedenih ozemljih in ki seže-}o tako daleč, da so izvršili preiskavo ćelo v bolgarskem liceju in da so ar etii ali več dijakov.
Crna gonu
Jugoslovanska korespondenca poroča s Cetmja; Kralj Nikolaj se je izjavil o konfliktu zaveznikov slede-če: Naše stališče je vsekakor na strani Srbije, kateri lahko poplaćamo njeno pomoč za Skader. Upam pa, da ta eveutualiteta ne bo nastopila. Balkanski interesi morajo pokazati, da je notranji mir na Balkanu moč-nejšL Crnogorska vojna uprava je vse odredila za splošno mobilizacijo. Tri brigade so določene, da nado-meste srbske čete v Sandžaku. Te Korakajo že proti Peći. Ves ostali del armade, ki je še na razpolaganje, bo postavljen proti Albaniji, ker tu ra-čunajo z vstajo.
Romunska.
Romunska armada bo baje takoj po izbruhu vojne prekoračila mejo. K'akšna bo vojaska akcija Romun-ske, je še negotovo.
Petrogradska konferenca.
Ker niti Srbija niti Bolgarska ništa naznanili, da bodete odposlali zastcpnike v Petrograd, menijo pe-trogradski krogi, da bo Rusija kma-lu kategorično zahtevala: Ali hočete ali nocete sprejeti?
Mednarodna finančna komisija.
V pariških diplomatičnih krogih govore, da so se balkanski delegati na mećnarodni finančni konferenci v dosedanjih pogovorih z delegati velevlasti in posebno tripelentente prepričali, da smatra Turčija odškod-ninske zahteve za zelo pretirane, vsled česar so balkanski delegati pripravljeni, svoje zahteve znižati. Mnenja so, da zahteve balkanskih držav ne znašajo ene milijarde. Spri-čo popustljivega stališča upajo, da bodo balkanske države še nadalje kaj popustile, tako da bo kmalu prišlo do sporazuma.
Albanija.
Poijedelski minister (?) provi-zorične albanske vlade, Abdy bej, bratranec Esad paše, je demisijoni-ral, ker Ismail Kemal — predolgo po-tuje po Evropi.
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v i o v i ć.
XI. Redek slučaj.
Peš so prekoračili mejo in na to brez odlaganja nadaljevali pot. Prešli so Rujan, prešli planino Starac. Sli so naprej neprestano naprej, iz dne-va v dan, podnevi, ponoči, brez odmora.
Oči so se jim zapirale, žile so jim zabrekle, lotevala se iih je utruje-nost.
Toda povelje se je glasilo: so-vražnika je treba preganjati, neprestano preganjati, ne srne se mu dopustiti, da se zbere, da si odpočije in da se pripravi na odpor.
In tako je šio dan za dnevom, dan in noč.
A na koncu bitka, strašna, grozna, obupna. Pokale so puške, grmeli topovi, eksplodirati šrapneli - boj se je pričel na vsi crti, boj pekluiski.
Vojaku so se tresle noge, roke so mu omahovale, oči so se mu same zapirale. Glad, ki muči Človeka, je malenkostna stvar, tuđi žejo, ki mori, se še lahko pretrpi, toda utrujenost v tem ognju, to pa je nevarna stvar.
Milisav ni imel časa, da bi si od-počil.
Stal je na straži, bil je vso noč na nogah, lačen in žejen, s straže pa je krenil naravnost v bitko.
Oledal je na levo in desno, tova-riši so streljali in vztrajali na svojem mestu v bojni vrsti.
Streljal je tuđi on in rušil na tla sovražnika.
Noge so se mu tresle, roke omahovale, pogled mu je postajal kalen. V najvčjem spopadu je klonil.
»Poslušaj,« se je obrnil k svojemu tovarišu v bojni vrsti, »čuj, brat IStanimir. Veš kaj: malo se bom vlegel, da si odpočijem, sicer umr-jem. Kadar priđe povelje, da se borba ustavi, pa me prebudi! . . .«
»»In če te zadene krogla?««
»Tem bolje, vsaj ne bom ničesar čutil. Pravijo, da ni ničesar lepŠega, kakor če priđe smrt v snu . • .«
Sredi največje borbe se je vlegel na tla. Našel je kamen, si ga dal pod glavo, podložil roko, potisnil plaše preko glave in kakor bi trenil zaspal . . .
Borba je trajala dolgo, dolgo. Kaj se je nato zgodilo se on ni za-vedal.
Razbit sovražnik se je umikal, hrabra vojska ga je gonila pred sa-1 bo. Bojno polje Je bilo očišćeno« na
botfšču so ostali satno Se mrtveci, ki Kh je Kilo treba pobrati in pokopati.
Ko se je utrujeni borilec prebudil iz spanja, se je delal že mrak. Sobice je poiiljalo zadnje žarke na mrtvo in krvavo polje, Tajinstvena tišina je vladala povsodi na okoli. Bitka je prenehala.
Milisav se je spomnil na svojo utrujenost in spanje, spomnil se je na vse. Pogledal je okrog sebe — nikjer žive duše. Na pusti poljani je ležala množica razmesarjenih mrtvih vojni-kov— slika vojnih grozot
Naglo je skočil pokonci, pograbil svojo puško in jel razmišljati o položaju.
Daleč tam pred sabo v smeri, odkoder je sovražnik napadal, je za-gledal na prostrani poljani v dolini in ob rebreh posejane ognje. Od tam-kaj je prodiral sovražnik. Umaknil se je gotovo. Pogledal je na nasprot-no stran, odkoder je prodirala srbska vojska — povsodi vse pusto.
Treba se je bilo odloČiti, na ka-tero stran naj krene. Ali so tam doli Turki, ali naši? Ne imel bi rad, da bi ga noč zatekla na pustem polju med mrtveci. Prva misel. najti svojo stot-nijo.
Ali kje je ta stotnija? Zgrabil je puško in torbo, ki mu je služila za zaklonišče, jih obesil na rame in od-počit, ali gladen in žejen krenil naprej . . .
»Vem to, naši so oni ognji . . .«
V taborišču so se vsedli povelj-nik in voditelji z vojaki okrog ognja in se razgovarjali o današnji borbi: kdo je padel ali bil ranjen, kje je kdo padel in kje je bil ranjen.
»A kaj je, ljudje božji, z Milisa-vom Krstičem?« je vprašal povelj-nik.
Tovariš njegov, Stanimir, ki je bil poleg njega v bojni vrsti, je pove-dal, kako je Milisav sredi največje borbe legel, da se naspi, ker je bil utrujen, pa si je hotel odpočiti.
»In sedaj se odpočiva na veke!« je vzkliknil nekdo.
»Pokoj njegovi duši!« je dodal drugi.
Okrog polnoči je pripeljala straža  nekega vojaka  pred  poveljnika.
Pogledajo: on je, Milisav Krstić.
Vsi so bili iznenađeni.
^>Bog s teboi, ali nisi padel na boišču?«
»»Jaz ne!««
»Pa kje si bil, brate?«
»»Evo me!««
Poveljnik ga je vprašal, kje je zaostal in kaj je ž njim.
»E, bil sem na smrt utrujen, pa sem se vlegel na ono kamenje, da malo zaspim, tovarišu pa sem rekel, naj me prebudi, kadar priđe povelje.««
»Pa kako si vedel, da smo tu?« »»Nisem vedel, nego sem se na slepo srećo odpravil na pot. Rekel sem si: Srbi smo. Zato smo odšli, da korakamo naprej. a ne nazaj in da bežimo ... Pa sem si mislil: Niste zadaj. marveč spredaj. Zato sem tuđi jaz krenil naprej in evo tu sem sedaj !« «
Poveljnik ga je pohvalil in uka-zal, da mu dado okrepčil.
Onim, hi hočejo na Balkan!
\z Belgrada smo dobili v objavo ta-le razglas:
»V zadnjem času se opaža velik naval naših ljudi raznih pokli-cov iz Avstro - Ogrske v Srbijo. Prihajajo semkaj, da dobe mesta v raznih strokah državne službe (kot učitelji, železničarji, poštarji itd.), ali privatno službo (kot trgovski po-močniki, delavci, obrtniki itd.); prihajajo semkaj z namenom, da prično razna večja podjetja s svojim kapitalom ali da se nasele (ekonomi, kmetje). Zlasti veliko pa je število dijakov. ki prihajajo semkaj brez ka-kršnihkoli sredstev z namenom, da se tu šolajo.
Vse te osebe zapusčajo svoje kraje, ne da bi se preje poučili o naših zakonih in o naših sedanjih raz-merah.
Vsi ti ljudje so večinoma neznani in ne prinašajo sabo nobenih pri-poročil.
Usoda vseh teh ljudi je ista.
Zapusčajo svoje službe, prepu-ščajoč svoje pozicije, da jih zavzema tujec.
Ti ljudje ostajalo tuđi tu brez službe deloma ker zakoni zabranju-lejo njih nameščenje, deloma zatega-deli, ker so nam neznani, deloma pa tuđi zategadell, ker iih je v sedanjih neurejenih razmerah sploh nentogo-£e namestlti.
To, da ostajajo tuđi tu brez službe, rodi v njih razočaranje in tako je škoda od njihovega prihoda dvojna.
Pole« tega ptso? veliko breme razalm taksjtaflai korporacija«, kar Je popoteoHMi ajapofrafaM !■   kttf 9%
sedai v vojnem času zelo težko pre-
Iz teh razlogov prosimo uredništvo, da obvesti javnost, na] nihče za nobeno ceno ne zapušča svojega krala, ne da bi se preje dobro poučil o te«, ali mu bo mogoče dobiti v Srbiji službe aii delo.
To velja za čas, dokler se tu ne razrešijo vsi zapletaji.
Dotlej pa naj nihče ne hodi semkaj!
»Narodna Odbrana« v Belgra-du. — Naš list je neprestano svaril ljudi, naj me hodijo na Balkan, dokler se tamkaj razmere ne urede. Pametni ljudje so uvaževali naš nasvet in ostali doma, drugi, ki nam nišo ver-jeli in so mislili, da frče na Balkanu pečene piščeta po zraku, pa so se od-pravili doli in so sedaj sebi v nesre-čo, drugim pa v nadlego. Poleg tega se je nateplo v zadnjem času na Balkan polno takih ljudi, ki so nam samo v neCast in sramoto. Izjavljamo, da slovenski narod s temi elementi neče imeti nobene zveze in da odkla-nja vsako odgovornost žanje.
Štajersko.
deljo dne 29. junija in dne 16. septembra, vsakokrat od 9. do 12. dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše dne 5. julija in dne 17. septembra. Zakaj se vrši v noletnem roku vpisovanje na drug dan ko izpiti?
Rorošho.
Iz justične službe. Za avskul-tanta sta imenovana pravna praktikanta Alojz Š u m e n j a k pri mari-borskem in dr. Albert R i h a pri celj-skem okrožnem sodišču.
Trbovlje. V sredo 25. t. m. ob pol 3. zvečer se vrši skupen občni zbor obeh tukajšnih Ciril-Metodovih po-družnic v prostorih g. Počivavška. R^zun ofcičajnega dnevnega reda je tuđi govor potovalnega učitelja g. Ante Beg o delovanju C. M. družbe. Ž'elcti je od strani Trboveljčanov ve-likaiiskt udeležbe, da s tem pokažemo kako znamo ceniti našo prepo-trcbno družbo.
Iz Celja. Vpisovanje v prvi razred c. kr. samostojnih nemško-slo-veiiskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 5. julija in 16. septembra od 8. do 10. dopoldne, sprejemni izpiti *pa vsakikrat takoj isti dan od 10. naprej.
Iz Ormoža. Nernškutarskega po-žarniskega zborovanja v Loperčicah so se udeležili tuđi odposlanci požarnih bramb pri Vel. Nedelji, na Dor-novi, v Cirkovcih in Bukovcih pri Sv. Marku pod Ptujem. Slovenci v dotičnih krajih bi naj smatrali za svojo častno nalogo, spraviti te za-peljane požarne brambe na pravo pot in upeljati v njih slovensko po-\elje. Nemškutarji nimajo na deželi ničesar .več iskati in prežalostno bi bilo, da bi slovenski možje kot gasil-ci lilapčevali strastnim sovražnikom svojega roda in jezika!
Maribor. Umri je v nedeljo g. poštni uradnik Kralj, ki je dalje časa služboval v Celju. Blag mu spo-min!
Iz Ptuja. Pri zadnjih občinskih volitvah se je Ornigovi kliki (raute-ritom) posrečilo spraviti v občinski odbor ptuiskega mesta same svoje pristaše. Ornigijanci so mislili, da so seaaj varni in da lahko brez strahu pred opozicijo gospodarijo kakor hočejo. In to gospodarstvo je postalo takc- sijajno, da je bilo treba v zadnji seji ptujskega mestnega sveta sklepati o liovem posojilu — 250.000 K. V debati se je oglasil k besedi ornigi-janec Wessely in je oštro grajal ob-činsko gospodarstvo, ki povzroča vedno nove dolgove. ne da bi se tući pravočasno mislilo na redno po-kritje. Zahteva se sedaj najetje novela posojila, a župan Ornig gotovo ne ve povedati, ali je število prebi-valstva in občega blagostanja tako narastlo, da bi meščanstvo zlahka preneslo zvišanje doklad. Ornig, Pidchki in drugi so nekaj ugovarjali in končno sklenili najeti 250.000 K posojiia pri — mestni hranilnici. Če se bo v Ptuju nadalje tako razsipno Rospodarilo, bo treba vladnega ko-misaija.
Iz Ptuja. (Nemška nestrp-n o s t.) Eden izmed Faulandovih tr-govskih pomočnikov je pri Sokolu in se je uaeležil tuđi zleta ptujskega Sokola na narodno slavnost v Fran-kcvcih. Zato zahteva »Stajerc«, da mora Fauland takoj fanta odpustiti, drugače bodo ptujski nemškutarji njegovo trgovino bojkotirali. Škode bi sicer ne bilo velike, vendar pa se Slovenci lahko kaj iz tega slučaja naučimo.
Probne novice. Iz Št. Jurja o b . ž. 18. junija je padel 31etni Karl Čujež v Voglajno in utonil. Mati, tra-tenska mlinarica Čujež, se bo imela pred sodiščem zagovarjati, ker je pustila otroka ob potoku brez nad-z* »rstva. — R i s a so ustrelili ob ko-roško-štajerski meji v Labodskih planinah. Napravil je med živino na planinah precej škode in so ljudje mislili, da se je zatekel v te planine kak volk. — U m r 1 je v Ptuju okr. Koztfar Franc Božič. — Namari-b o r s k i g im n a z i j i se vrši vpisovanje ućencev za prvi razred v ne-
Prijazen sosed.. V Rakolčah pri Velikovcu sta se sprla zaradi neke malenkosti soseda Iv. Karf in Marija Grosova. Med prepirom je Kari Gro-sovo napadel in jo tako nevarno ra-nil na spodnjem delu telesa, da je njeno stanje zelo opasno.
Požar. Pri Krnskem mostu je pogorelo skoro 6 hektarjev mlađega gozda. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Žkodo cenijo na približno 2000 K.
Suha skorja. V Regini se je zadavila dveletna Terezija Riepl, ki je bila pri svoji stari materi na počitni-cah. Otrok je požrl drobtino suhega kruha, ki mu je obtičala v grlu. Kljub vsem rešilnim poskusom, poklicali so tuđi zdravnika, je otrok v eni uri umri.
Avtomobil A IV/194 je povozil nedaleč od kavarne Drava 651etnega starčka Ivana Gegnerja. Mož je ob-ležal težko poškodovan, odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je bržkone že umri.
Primorsko.
Vojni minister v Tolminu. Vojni minister vit. pl K r o b a t i n je po-setil povodom svojega obiska v Gorici, z avtomobilom tuđi Tolmin, kjer je ostal precej dolgo in si je ogledal vse zanimivosti kraja in okolice.
Novoustanovljena narodna čitat-nica »Balkan« v Gorici naznanja, da priredi svojo prvo veselico dne 13. julija t. 1. v prostorih gostilne pri »Kranjcu« na Semenskem trgu z zelo bogatim sporedom. Nastopijo razna pevska društva iz mesta in okolice. Omeniti moramo tuđi, da nastopi la-stni pevski zbor.
Podružnica jugoslovanskih želez-niških uradnikov se je ustanovila v Gorici. Slovenski in slovanski želez-niški  uradniki  se   opozarjajo na  to. koristno in potrebno ustanovitev.
V Pulju se je ustanovilo novo > Slovensko pevsko - zabavno in pod-porno društvo« s sedežem v Pulju. Namestništvo je že odobrilo društvena pravila.
Iz   Voloske - Opatije.   Izlet slove nskega   izobraževal-nega    in    podpornega   društva iz Voloske - Opatije v S e n j. V nedeljo 15. junija t. 1. je priredilo naše društvo izlet v Senj; izlet se je v vsakem   pogledu    dobro obnesel. Izletnikov je bilo na parni-ku »Siavija« okoli 300, ki so   se   ob zvokih vojaške godbe, kar najbolje zabavali. Prišedši v starodavno me-s:o Senj, ki je bilo nekdaj ponos vseh Hrvatov, izkrcali so se izletniki in se razšli po mestu, potem so si pa ogledali pred 400 leti sezidano in še sedaj  dobro ohranjeno  trdnjavo  »Nehaj«, ki še danes y   ponos   tedanjih bojevnikom prkosi njih naslednikom v   »dolnji«    trdnjavi    »SemenišČu«. Točno ob 9. uri zvečer odplul je zopet parnik    »Siavija«.    Na    obrežju zbrala se je ogromna množica naroda, ki nas je ob slovesu res prisrčno pozdravila neobzirajoč se bode-li to prav gotovim senjskim faktorjem, ki jim je klerikalni strup prešel popol-noma v    kri.    Ob    sviranju    godbe, petju narodnih pesmi in šviganju ra-ket po zraku, odplul je parnik s svo-jimi izletniki, ki jih je množica prav prisrčno in res bratski pozdravljala, rroti Opatiji, kamor je o polnoči pri-spei. — Narodni praznik. Kakor povsodi, kjer deluje C. M. družba, tako se tuđi po naših krajih pripravlja vse, kar le slovansko misli, da priredi dne 6. julija t. 1. zabave in druge koristne prireditve, ki naj pri-nesejo prepotrebni družbi    čim   več dobička. Vsaj je pa tuđi prav. Druž-beni stroški so vedno večji,    a    do-hodki so vedno isti ali    pa Še    ćelo padajo. Dolžnost je    torej    vsakega poedinega našega človeka, da ta dan žrtvuje svoj obol za družbo, ki ima ravno v Istri Še marsikateri plot po-dreti nam    v korist,    a    tega    brez zdatne pomoči, storiti ne more.    — Velika veselica in tombola y korist družbe    sv. Cirila in Metoda za Istro v Opati-j i. Posebni za to   sestavljeni   odbor priredi v nedeljo 6. julija t. 1. veliko veselico na »Lawn - Tenis« prostoru v korist C. M. družbe za Istro, in pa veliko efektno tombolo pred ka-varno »Kvarnero« v Opatiji. Početek tombole ob 4. uri popoldne, a veselice ob 7. uri zvečer. Slovenci, v kate-rih še ni popolnoma zamrl   narodni čut, ta dan vsi k tomboli in veselici in pokažimo s tem, da se zavedamo svoje dolžnosti.   — Novo   nem-ško  društvo   v   Opatiji.   V Opatiji rastejo nemška društva, ka-
141. *er.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 3.
kor gobe po dežju in kmalu bo že vsak tu sem privandrani Nemee imel zase svoje »društvo«. Sedaj ustanovili so nekako >Schiitzen-Gilde« se-veda v hotelu »Lokev«, kjer je sploh shajališče vseh naših nemških raz-grajačev. Tu se zbirajo pod crno-bclo - rdečo zastavo, tulijo in strelja-jof da se včasih kar Opatija trese in je katerega pri svojem streljanju v glavo zadenejo tuđi nič ne siori. Tako so pred nedavnim pognali kroglo
V  glavo ubogemu    mizarskemu   pomoćniku Vnkoviću, ki je ravno tam rtekaj popravlja!, da revež sedaj nosi kroglo v glavi, a za kako odškodni-no se seveda nobeden ne zmeni. Ne đaj bog. da se je to dogodilo   v  ka-kem našem društvu,    kaki    nemški butici.    To bi graška cunja kar raz-padala    od  samega    zgražanja.    — Kdo tvori nemska   društva v Opatiji. V Opatiji tvori nemška društva oziroma člane teh društev v frvi vrsti zdraviliška godba. Član i te godbe so sami zagrizeni nemški haj-lovci nastavljeni po odboru zdravi-liske komisije, v katerem odboru se-di, v čast in slavo tega kraja, većina naših    odbornikov,    katere    ima nienda  profesor Glas in  pa njegova duša Hummel  na špagci, pa    kadar notrebuje, da zakimajo, pa zakimajo rako, kakor on hoče. V drugi vrsti se pa rekrutirajo elani za razna nemška društva iz prostovoljnega   gasilnega društva v Opatiji,    katero    društvo uživa in dobiva kar na tisoče podpo-re od naše   slavne   črno-belo-rdeee kurkomisije, kateri to zelo ugaja. da se širi in šopiri    čim več   nemških ^Troiov« v Opatiji in daje s tem rne-sui nemški    značaj.   Gospodje   naši odborniki pri kurkomisiji, kdaj   bo-dete pa spregledali in prišli do pre-nričanja, da riba pri    glavi   smrdi? Oavzemite njim korito in »Trotiv se rodo sami pobrali tja od kjer so prišli. Čas bi že bil.
Dvojni samomor. V Bosketu v Trstu sta se zastrupila 201etni mesar domari Mornig in 201etna Natalija Podboj iz Dolenj pri Gradiški. Pila >ta karbolno kislino. Odpeljali so oba v brezupnem stanju v bolnišnico. Pri obeh so našli okrog vrata belo - rde-ji - zeleni trak. pri Mornigu pa pismo, v katerem se navdušuie Mornig za laško - liberalno stranko in v katerem določa, da prepušča svote premoženje, ki znaša okrog 800 K. »Legi Nazionale.
Roparski umor v Trstu. V starem mestu so našli v svojem stanovanju umorieno "Oletno A. Fiamen-:ini. Mož starke je že delj časa v bol-lišnici, med tem pa je ona vzela na banovanje neko zakonsko dvojico. <\ je prišla iz Italije. Ta dvojica je ■:aenkrat izginila, kmalu nato pa so našli sosedi Fiamentinijevo zadavlje-io z brisačo. Roparja sta ji pobrala vse prstane. uhane in drugo lepotič-e in sta premetala ćelo stanovanje. Pri starki so našli v srajci zašito iranilno knjižico, vredno 1100 K, en ?ankovec za K»o K in nekaj drago-:enosti. česar lopova ništa našla. O Horiicih  nimajo  še nobenega  sledu.
Ponesrečena sleparija.   V Trstu
*n aretirali nekega Antona Zulicha in njegovega prijatelja, ki je stanoval Dri njem. Leopolda Tuchtana. droge-rista z Reke, ki se je naseli! pred ^ratkem na Reki. Prišel je iz New Vorka. Aretirali so jih na ovadbo ne-%e nemške tvTdke. kater! sta ponuda na prodaj večjo množino razne iiahtne rude. katero sta ukradla v neki veliki tvornici v Ameriki, s ka-ero je v zvezi tuđi omenjena nemška tvrdka, ki je bila o tatvini pravo-^asno obveščena.
Razpust občinskega za stopa   na
Reki.    Laske postojanke padajo, po-
ojanka za postojanko. Laški terori-
em in birokratstvo, laški irredenti-
crn. ki je v zadnjem času na neka-
erih krajih znal privabiti v svoj ta-
sor v boj proti napredujočemu Slo-
vanstvu, ćelo vrlo    patrijotične  (?)
Vemce, izgubljajo kljub vsem   nasil-
ostim tla in so se preživela. Znanim
-.atastrofam, ki so iih doživeli laški
-ramoraši na magistratu v Pulju in ki
Atanejo neizbrisne in ki so potisnile
i'ualifanstvo popolnoma v ozadje. dasi
+) te po lastnem priznanju legitimi-
ane    sleparje    rovinjski      porotniki
oprostili, se vedno bolj odgrinja svi-
*el  plašč, za  katerim  so  delovali  v
emi laški nasilni gospodarji po na-
^em Primorju. — Iz Reke se poroća:
V  soboto opoldne je poslal guverner ?rof Wickenburg   mestnemu    magi-»tratu  dve  odredbi  ogrskega notra-niega ministrstva. Na podlagi  mini-
terijalnega sklepa z dne 17. juni ja se ' smislu § 27. reškega statuta raz-Pušča mestni občinski zastop. Ob--nem naj v smislu istega paragrafa guverner odredi tekom 4 tednov vse Potrebno za nove volitve. Kot motiv za te odredbe se navaja sklep mc-^tnega zastopa, ki ie nasproten zakonskim določbam države, vladi, ne-xivisnemu sodišču in voiaškim in civilnim oblastim in ki prekorača delo-*rog mestnega aastopa. Tuđi nekaj
preišnjih sklepov, ki so bili sklenjeni y zadnjem času, nasprotuje skupnim interesom države, tako da sedanji občinski zastop v ti sestavi ogroža posle uprave in onemogoča rešitev več vprašanj, kojih rešitev je dolo-čena v štatutih. Občinski posli se iz-roče sedaj po določilih statuta občinski delegaciji, ki naj sestoja iz 10 članov. Sklepi te delegacije se mo-rajo predložiti v odobritev guver-nerja.
Ponesrečen parnik »Siam«, last orijentalske družbe, ki je nasedel na pećine ne daleč od Reke in se težko poškodoval, je za silo zopet popravljen. $kodo, ki jo trpi parnik, cenijo do sedaj na 300.000 K.
Dnevne vesti.
4 Ćemu pa je to? Cislani go-spodje, ki vladajo v »Učiteljski ti-skarni<. so se v zadnji številki >Uči-teljskega Tovariša« spomnili našega lista in posamezne osebe našega lista. Povod za to jim je dalo nasprot-je. ki je nastalo med narodno-na-Prec2no stranko in med »Učiteljsko tisttariio« povodoin nezaslišane go-nje, ki jo je vprizorit »Dan« proti dr.
Frilleriu in s katero je stranki in vsem njenim prizadevanjem storil uepopisno škodo. >Dan« je delal v stranki pravo revolucijo in takrat je vStov. Narod- zapisal, da je za po-čeije »L>neva« odgovoren njegov go-spoaar, da je za »Dnevovo« revolucijo odgovorna »Učiteljska tiskar-iia«. Zarad: tega se zaganja »Učiteljski Tovariš« zdaj v nas in v posa-inično osebo. Čemu pa to? Ali go-spouom žilica že zopet ne da miru in bi že zopet radi provzročili afere? Da je »Učiteljska tiskarna< kot last-nica >Dneva< odgovorna za ta list, o tem pač ni dvoma, sicer pa to ni mnenje samo kakega posamičnika, ainpak je mnenje izvrševalnega odbora. Siov. Narod je povedal to, kar je misli! iz vrše valni odbor na-riKino-napredne stranke, razloček je Ie ta. da je Slov. Narod konstatira! suho dejstvo, izvrševalni odbor pa je šei korak daije in je poslal »Učiteljski tiskarni« — ultimatum. Mi smo zdaj lojalno čakali, če se na-sprotje med izvrševalnim odborom in med >;Učiteljsko tiskamo- poravna ali ne in nismo nobene besede več zinili — nasprotno pa so se gospodje v xUčiteijskem Tovarišu zakadili v nas in sicer na tišti prikupni način, s katerim so največ pripomogli, da kle-rlkaici napredno učiteljstvo tako kruto in neusmiljeno preganjajo. No-lica v >Učiteljskem Tovarišu« ima vidno tendenco. prikriti naprednemu ućiteljstvu, da so gospodje \z >\ c\-reljske tiskarne že zopet v konflikti: z narodno-napredno stranko in jih spraviti v zmoto, da je Ie posa-mična oseba    na    svojo roko prijela
Učiteljsko tiskamo-. Na take manevre se nam ne zdi vredno odgo-varjati, ker so preveč otročji in Ie to bi radi vedeli. čemu skrivajo gospodje resnico in čemu spravljajo Sv^oje tovariše vedoma v zmoto. Čemu to? Napredno učiteljstvo, ki trpi za svojo stvar, ima vendar pravico, da mu gospodje voditelji povedo resnico! Omeniti moramo pa Tipkaj drugega. Kadarkoli provzroče gospodje iz > Učit. tiskarne- kako re-voito v stranki in priđe ž njimi do debat. vselej se namaškerad > z oblačili preganjane nedolžnosti in prav po klerikalnem vzorcu vpijejo, da hoćemo »Učiteljski tiskarni« ško-dovati. Čemu zopet to? Odkrito bodi povedano, da smo tega početja zciai za enkrat siti. Mi se še nikoli nismo bavili z Učiteljsko tiskamo« drugače, kakor če so to zahtevali politični nagibi, o kaki konkurenci > Narodne tiskarne^ proti »Učiteljski- še govora ni. pač pa bi lahko povedali. kako lovi »Učiteljska^ stare naročnike i>Narodne tiskarne«. Mi nismo »Učiteljskih še nobenega vi-narja zasiužka odjedli — dvomimo pa, da bi smela »Učiteljska« kaj ta-Kega o sebi reci. Vse tiskarne mora-jo priznati, da je »Narodna tiskarna^ skoz in skoz lojalen in kolegijalen zavod in to ve prav dobro tuđi »Učiteljska«, kajti prav »Narodna ti-sKarna« ji je svoj čas z redko ko-legijalnostjo pomagala iz jako neprijatne zadrege in caka sploh že nekaj let na par sto kron, ki jih ima dobiti . . . Čemu torej to krivično in provokatorično zabavljanje. Ali ho-čejo gospodje s tem zabavljanjem mar odvaliti od sebe krivdo, da v »Učiteljski *tiskarni- tako spretno gospodarijo, da ta zavod komaj di-ha? Naj jim bo z današnjim dnem enkrat za vselej povedano. da nas ni volja prenašati njihovih natolce-vanj!
+ Obupani Ijudje. »Zaupno vam naznanjam, da si nekateri gospodje belijo glave, kako bi dobili v roke pisma, ki jih ima g. Theimerje-va. Na Dunaju je dosti barab, ki bi pri niei vlomili, da bi pisma ukradli.
Pri ti priliki bi se lahko še kaj huj-šega zgodilo. Prosim nujno, da to dami naznanite. Ignotus.« To je vse-bina dopisnice, ki jo je dobilo uredništvo »Slov. Naroda« in je meni poslalo. Kakor se to na prvi pogled ne-verjetno zdi, popolnoma izmišljeno to svarilo morda Ie ne bo. Ker sem bila v zadnjem času opetovano po-svarjena in sicer od popolnoma resne parlamentarne strani, je navsezadnje Ie mogoče, da kdo ćelo na kaj take-ga misli, saj imam s pismi, ki jih hranim, ne Ie eksistenco gotovih go-spodov v rokah, nego ćele stranke in saj je nravni nivo gotovih gospo-dov, kakor se je že pokazalo med mojo časniško kampanjo, zelo nizek, da se pa gotovi gospodje in barabe, ki naj se angažirajo, ne bodo za-stonj potrudili napraviti pri meni, ne ravno nenevaren vlom, jim tem potom naznanjam, da dotična pisma že nekaj dni nišo več v mojem stanovanju, nego sem jih s spomenico o vzrokih mojega časopisnega boja iz-ročila njega ekscelenci gospodu ju-stičnemu ministru. Kar se tiče dopisnice same, sem jo po nasvetu justič-nega ministrstva takoj poslala na mesto, ki je za take stvari kompetentno in ki bo storilo nadalnje korake. Nekaj veselega je pa Ie na tem dogodku: ta namreč kaže, da v klerikalnem taboru že čutijo, kako se jim majejo tla pod nogami. — Camilla Theimer.
i Zaupnice dr. Šusteršiču. Komedija z zaupnicami se nadaljuje. Na deželi pritiskajo župniki in kaplani in različni klerikalni agitatorji in ko-ritarji in Ijudje sklepajo in podpisu-jejo zaupnice, pa se jim niti ne sanja ne, kako so smešni. Ce se je dr. Su-steršiču zgodila krivica, naj toži — to je dolžan svojemu javnemu dostojanstvu — če pa ne toži, mu vse zaupnice ne bodo nič pomagale.
-j- Nemcem je vse dovoljeno. Pri pogrebu pokojnega profesorja Milana Pajka je realčni ravnatelj Ju-novvitz sporazumno s fanatičnimi nemškonacionalnimi profesorji iz-vršil predrznost, da je prepovedal slovenskim dijakom nositi venec s trakovi v slovenskih barvah, ki so obenem tuđi barve naše dežele. Kako drugače pa postopajo nemški dijaki. Dobro se še spominjamo, kako so pri zaključnem streljanju nemški dijaki klicali cesarju namesto običajne-ga »Iioch izzivajoče »Heil«. Ravnatelj in profesorji so bili navzoči, toda nihče se ni zgražal, temveč so se nemškonacionalnim profesorjem od veselja žarile oči. Kaj bi se zgodilo slovenskim realcem, če bi zaklicali namesto »2ivio< — »Na zdar«. Da pa tuđi nemškonacionalni profesorji prav nič ne skrivajo svojega panger-manskega mišljenja, spričuje dejstvo, da sta v soboto opoldne prišla iz nemškega gimnazija dva nemško-nacionalna profesorja s turnarskimi odznaki in dolgimi frankfurtaricami na prsili. Nemškim profesorjem je torej dovoljeno, da hodijo v solo z dru-štvenimi odznaki in s pangermanski-mi, frankfurtarskimi barvami. Slovenskim dijakom ni bilo dovoljeno, da bi nosili za pogrebom venec s slo-venskiini, oziroina deželnimi kranj-skimi barvami. dočim pa je nemškonacionalnim profesorjem dovoljeno, da v učnih zavodih nastopajo s pan-germanskimi. frankfurtarskimi odznaki. Kje je pravica?
-: Iz deželnega odbora — seja dne 21. junija 1913. Enkete strokov-njakov za kuharske in gospodinjske tečaje, ki jo je sklenil ljubljanski občinski svet na predlog g. Jtefeta, se deželni odbor ne udeleži, ker skrbi sam za take tečaje. — Zborovanja deželne zveze kranjskih obrtnih za-drug dne 30. junija se udeleži deželni odbor. — Glede enoodstotnega prispevka zavarovalnic v gasilski fond. kakor ga določa deželni zakon iz leta 1911., se sklene, da se ga vpo-rablja za podpore ponesrečenim ga-silcem še predno iziđe opravilnik, ki %a izda deželni odbor sporazumno z deželno vlado. — Rešijo se razne prošnje za podpore. — V deželnem proračunu se je nahajala postavka za prispevek k gradnji obrtne sole v Ljubljani. Ker je sedaj dozidana državna obrtna šola — se sklene (proti predlogu dr. Novaka, naj se prispevek izroči mestni občini ljubljanski, ki je doprinesla ogromno žrtev za to solo) — to postavko iz proračuna crtati. — Vloga dramatičnega društva, ki javlja, da predstav ne more več prirejati v deželnem gledališču, se vzanie na znanje. Dr. Novak opo-zarja, naj se glediščnemu vprašanju posveti pozornost; deželni glavar dr. Šusteršič meni, da se bo o tem govorilo, kadar priđe s kake strani inicijativa na deželni odbor. — Deželni odbor ima tiskano poročilo na deželni zbor o svojem delovanju. Dovoil se prispevek za most v Cučji mlaki pod običajnimi pogoji. — Mestno ob-čino Kranj se opozarja, da si ni pridobila dovoljenja deželnega odbora za vporabo deželnih oziroma občin*
skih čest pri zgradbi kanalizacije. Sploh se po vsej deželi konstatira, kje in v koliko se deželne in občin-ske ceste brez dovoljenja deželnega odbora pri takih in sličnih zgradbah vporabljajo. — Dela za most čez Ca-branko se na novo razpišejo. — Na kompetentno ministrstvo se vloži spomenica za preskrbo Kraških voda. — Glede razširjave stavbe domobranske vojašnice stopi deželni odbor v dogovor s c. kr. kmetijsko družbo radi nakupa sveta na Poljan-ski cesti, ki je last Kmetijske družbe. + Promocija. G. Emil S c h o 11, c. kr. konceptni praktikant deželne vlade v Ljubljani, je bil 20. t. m. na dunajskem vseučilišcu promoviran za doktorja prava.
—  »Matica Slovenska«    je letos imenovala  predsednika   Jugoslovan-ske Akademije znanosti in umetnosti g. Tadijo Smičiklasa   svojim častnim članom. Odbor je prejel sedaj sledečo zahvalo:   »Slavna Matica Slovenska odlikovala me je najvišim svojim odlikovanjem imenovavši ine svojim častnim članom, a predsjednik Matice donio mi je i uručio u  Zagrebu  prekrasnu  umjetniški  iz-raidjenu diplomu, koja može služiti na čast umjetnosti slovenskoj. Ja se na ovom velikom  odlikovanjem   slavne Matice najsrdačnije i bratski zahvaljujem. Cijenim, da mi je ovo odlikovanje najviše    zato    podijeljeno    jer sam predsjednik jugoslovenske akademije. To mi daje povoda, da slavnomu odboru izjavim moju vruću želju, da Matica Slovenska v   svojem plemenitom    nastopanju    za    strogu nauku nadje naslona v akademiji ju-goslovanskoj, a odlični učeni Slovenci što više ukrasuju svojim radujama publikacije naše zajedničke akademije. Molim Vas, da primite moj srdačan bratski pozdrav. U Zagrebu, dne 18. juna 1913. Tade Smičiklas, predsjednik  jugoslavenske  akademije.«
—  »Slobodni in kraljevski glavni grad Zagreb«. To je naslov prekra-snega spominskega albuma, ki ga je izdala pravkar zagrebška občina. — Dobe ga v dar slovanska  mesta,  s katerimi Zagreb trajno občuje, kakor Ljubljana,  Sarajevo,  Belgrad,  Sofija itd., ražen tega nekateri poedinci in odlični gostje grada Zagreba. Za zbi-to  pisanim    polnim   krajepisnim    in zgodovinskim uvodom, ki ga je spisal Vjekoslav Klaić, nahajamo 23 umet-niških.   deloma   večbojnih   reproduk-cij  z  zagrebskimi  motivi.   Izvod,  ki ga ie prejel predsednik »Matice Slovenske«, bo  izložen  v knjigarni  L. Schwentner.
—    Policijska   stražnica   spada v centralo mesta.    Pri   ustanavljanju policijskega   ravnateljstva   v   Ljubljani so hodili semkaj različni   strokovnjaki iz Trsta in z Dunaja in so z ljubljan-skimi    strokovnjaki   vred    raziskovali mesto in ugibali,   kam spada centrala in kam spadajo stražnice.    In   uganili so jo izvrstno. Policijsko ravnateljstvo, kjer ima skoro vsaka stranka opravka so nastanili na — periferiji mesta, na Bleiweisovi cesti.   Menda je odlo-čilo to, da so v niši jako lepa stanovanja,   na vsak   način stoji,   da se ni jemalo nič ozira na potrebo občinstva. Tuđi stražnice so   takorekoč   že zunaj mesta, na Spodnjih Poljanah,  na Do-lenjski  cesti,  v Krakovem  in v Trno-vem, v Siški,   na   Viču   in   v Mostah, samo na centrum mesta, kjer je največ prometa   in   kjer   se   izčrpa   največ davka,   se   nišo   prav  nič ozirali.    Te dni se je   zopet   zgodil   slučaj,   da je neki trgovec  nujno   potreboval  straž-nika.   Iskal   ga je dolg, končno ga je dobil,   pa   zopet   —   ni   bil   „njegov rajon".    Seveda   mož   in   rajon  ništa kriva, nego razmere.    Na  vsak   način spada v osrčje mesta vsaj kaka stražnica. Stražnika je videti na barju pred Rudnikom,   skoraj   pred   Brezovico in pred   Dravijami,   da,   ćelo v Šmartno gre   in   na   Sv. Katarino   —   največji nosilci   davkov v osrČju   mesta   pa v sili ne dobe pomočt.    Merodajni   fak-torji vedo prav dobro,  da  vse  te na-vedbe  odgovarjajo  dejanskemu  položaju, zato naj tuđi odpomorejo.
—  Jubilej nemških turnarjev je
v Ljubljani minil tiho, mirno in skoro neopaženo. Da ni bila vsa policija na nogah — v nekaterih ulicah so stali kar po trije in po dva stražnika sku-paj — in da ni bilo poklicanih toliko orožnikov, bi širši krogi najbrže niti ne opazili, da imajo nemški telovadci kako slavnost. Gostov na to slavnost pač ni bilo mnogo, saj opaziti ni bilo nič takega. Vse je minulo v najlep-šem miru. Nemci nišo nič izzivali in kadar ne izzivajo, jim Slovenci tuđi nič nečejo.
—  Kresna veselica   naprednega gospodarskega in prosvetnega   društva za Krakovo in Trnovo, ki se je morala vsled    neugodnega vremena preložiti, se vrši v nedeljo,,   dne 29. junija t: 1. na istem prostoru in z istim sporedom.
—  »Potegon«. Prijazna dogodba iz Zvezde od včeraj dopoldne. Nemški turnarski izletnik posluša strelja-nje z grada in vpraša dva blizu stojeća Ljubliančana: »Was   schiessen
sie denn da?« Ljubljančan se pa odreže: »Na čast turnarjem streljajoU
—  Turnarski gost pa začne začude-nja    in    veselja    pokat z rokama: »A-a-a-a —, do    sehaut    tnan,    do sehaut man . . .« — Kakor obče znano, je bilo včeraj žegnanje v Trno-vem.
—  V hranilniških    delavskih hi-šah so priredili stanavalci včeraj do-mačo zabavo, ki se je vršila kot ne-kaka osmina petindvajsetletnice ob-stoja te institucije v najožjem fcrogu stanovalcev. Zabava ie bila prav živahna ter je dokazala, da žive stano-valci teh hiš v najlepšem sporazumu.
—  Umrla je ga. Uršula Javor-n i k, vdova po uslužbencu drž. že-leznic v 72. letu starosti. P. v m.!
—  Razpisana srednješolska mesta. Od 6. do 20. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Celovec (r. 12. julija), Brno (Ln. B. A.  15. julija). — Klasična filologija: Trident (g. L. G. d. 5. julija). — Moderna filologija:  Dunaj  XIV.  (D.  E. rlg. 10. julija), Pazin (g. D. 20. julija).
—     Historična     skupina:     Celovec (obrtna šola H. 15. julija). Novi Jičin (r. H. event. še d. 30- junija). — Mate-matična skupina:    Celovec    (obrtna šola M. Ge. 15. julija). — Suplenture: freudental (rlg. Z. 30. junija), Bohu-min  (Oderburg - Bahnhof)    (komunalna rlg. 1.) Z. ge. 2.) H- d. 5. julija; te dve suplenturi se spremenita    tekom  šolskega leta  1913/14 v  stalni mesti). — Kratice in znaki, kakor na-vadno.
Umrla je ga. Frančiška Svig-1 j e v a roj. Potokarjeva iz Bresta pri Igu, stara 71 let. P. v m.
Nov vlak se vpelje s 1. julijem ob nedeljah in praznikih iz Kranja v Tržič.
Kresno veselico je priredila v Kranju godba prostovoljne požarne brambe. na vrtu gostilne „pri Kroni". Po gorenjskih hribih (na Stolu in Sedlu) in največ na vznožju večjih hribov je gorelo precej kresov, vendar ne toliko kakor prejšnje leto; vzrok temu je bilo deževno vreme.
Novi župani. V pretečenem tednu sta bila izvoljena za župana in sicer za občino Krize pri Tržiču posestnik Jožef Ahačič iz Steničnega in za občino Mošnje pri Brezjah posestnik Janez Resman iz Gorice.
Nove šolske stavbe se bodo v kratkem oddale in sicer osemrazred-nica v Tržiču in enorazrednica v Go-ričah, okraj Predvor na Gorenjskem. Ustmena zmanjševalna dražba za zgradbo sole v Goričah se bo vršila v četrtek, dne 3. julija ob 10. dop. v stari soli v Goričah.
Tatvina v gradu v Dol. Topli-cah. V noči od 20. na 21. t. m. se je v gradu v Dol. Toplicah zgodila velika tatvina. Tat je ali ulomil v Grad ali se v njem skril. Ukradenih je bilo kakih 70 parov srebrnih žlic, vilic in nožev, kuhinjska čisto nova knjiga, v kateri je bilo samo od 20. vpisano, kar je bilo izdatkov in od 4 tednov izdatki za enega gosta ter še mnogo drugih stvari. Na vilicah, nožih in žlicah je urezano „Bad Toplitz". Vrednost ukradenega blaga se ceni na 600 kron. Občinstvo naj bo pred na-kupom posvarjeno.
Strela ubila konja. Dne 21. t. m. je šel posestnik Janez Požul iz Vrem* skega Britofa čez Gabrk proti Seno-žečam, z dvoupreženim vozom v gozd po drva. Nekako sredi pota je začelo deževati in treskati. Naenkrat je tik pred konje udarila strela in prestrašeni gospodar, ki je sedel na zadnji premi voza, je ves omamljen hotel ustaviti konje, toda ko ste preplašeni živali napravili še par skokov, se je lepša in večja od teh zgrudila na tla ter takoj poginila. Gospodar sam, ter drugi konj sta ostala popolnoma ne-poškodovana. Prizadeti posestnik, oče sedmerih malih otrok, katere preživlja z težkim trudom, bode moral škodo, katera znaša čez 600 K, sam trpeti. Kako neobhodno potrebna bi bila za-varovalnica zoper nezgode domačih živali. Koliko kmetij se uniči ravno radi nesreč pri živini. Kaj res ni nobene pomoći proti temu?
Kinemategraf „Ideal". Danes zadnji dan krasnega sporeda z učinkovitim detektivskim romanom „Skriv-nost Chateau Richmonda". — Jutri senzacijska drama „Mojstrski strel lovca na leve11, kjer se bo videl lov in usmrtitev velikega leva.
Umeten steklar. V Lattermano-vem drevoredu se je nastanil začasno steklarski umetnik, mož veščak v svoji stroki g. Muller Sachs iz Tharingena, kjer je posebno razvita obrt za ste-kiene izdelke raznovrstnih okraskov. Mož vzbuja vsled svoje spretnosti veliko zanimanja. Vpričo občinstva napravi iz raznobarvnega stekla v obliki masivnih palčić najrazličnejše in raznobojne okraske, cvetlice, steklenice itd. Stvar je zanimiva in poučna in zani-mivo in koristno bi bilo posebno še za našo mladino, da si ogleda, kako in na kak način se izdelujejo te drobne steklene umetnine prostoročno.
Trmast kmetič. V soboto popol-dne je neki posestnik z dežele peljal na vozu neki poljedelski stroi^ za ka-
stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
141. StevJ
lerega je bil privezan še drug prazen ,voz ter se z obema ustavil na Kar-lovški cesti pred neko gostilno, tako. da je bila pot v gostilno skoraj za-grajena. Mimo došli stražnik je mo-žakarja mirno opozoril na ta nedo-statek, kar pa ni nič pomagalo. Ker je postaial kmetič, ki je bil nekoliko vinjen, vedno upornejši, ga je stražnik pozval, da se mu legitimira in ker tuđi imena ni hotel povedati, ni preostajalo drugega, kakor da sta Šla k policijskemu ravnateljstvu. Tam so upornika nagradili z globo 20 K, za nameček se bo moral pa še pred sodiščem zagovarjati zaradi razža« ljenja straže. In pomagalo je. Ko je prišel nazaj, je na jezo špil še par ko-zarcev vina, potem pa zapregel konja in zapustil Ljubljano z za 20 K olajšanim rnošnjičkom.
Poskušen samomor. V soboto po-poldne se je na Pruiah obesil mestni delavec Jernej Pozarček, katerega 50 pa še pravočasno in kakor se govori, prav na originalen način resili. Ko je namreč že vise! na vrvici, sta prišla mimo dva moška, ki sta mu ta-koj prerezala usodno vrvico, nato mu je pa eden dal krepko brco, kar je na samomorilnega kandidata toliko učinkovalo. da jo je naglih nog odku-ril v svoje stanovanje v Tesarski ulici št. 3.
Prve breskve na trgu. Danes so pripeljali z Goriškega na tukajšnji trg prve letošnfe breskve, kakih 40 škatelj po številu, katere so proda-jali po 1 K f>o vin. kilogram.
Mejhna papiga je ušla g. Moho-riču, Sv. Petra cesta Št. 6, kamor naj jo pošteni najditelj nazaj prinese.
Norodna obramha.
Mcška podružnica Družbe sv. Cfrila in Metoda v Kranju je imela v tekočem mesecu svoj redni občni zbor, pri katerem so bili v novi odbor izvoljeni gg.: Anton Sinkovec, prvo-mestnik, Josip Cvar, tajnik, Fran Zu-pančič, blagajnik; za njih namestnike pa gg.: Berti Pučnik, Josip Tajnik in Makso Fock. Za računska preglednika gg. Josip Meden in Josip Ahlin.
Orust?sno noznonila.
„Slovensko društvo" ima nocoj ob 8. uri svoj občni zbor v salonu ljubljanske gostilne „pri Roži". Člani se vljudno prosijoT da se udeleže tega občnega zbora polnoštevilno.
Kongres narodnih organizacij. V soboto zvečer se je vršil v restav-raciji „Narodnega doma" sestanek, ki naj bi odločil ali se vrši letos in če se vrsi v Ljubljani kongres narodnih strokovnih organizacij. Sestanek je bil dobro obiskan, razpravo je vodil drž. poslanec odvetnik g. dr. Ravnihar, debate se je uđeležilo več domačinov in tujcev. Sestanek se je završil z zado-voijivim uspehom. Več o poteku po-ročamo zaradi pomanjkanja prostora jutri.
Pripravljalni odbor za sklicanje kongresa ima v torek dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer svojo prvo sejo v posvetovalnici N. S. Z. v Narodnem domu. Prosimo vse gospode, da se seje polnoštevilno udeleže.
Narodna strokovna društva ki nišo bila zastopana na prvem sestanku za kongres, lahko pošljejo svoje za-stopnike k prvi odborovi seji v torek dne 24. t. m.
Trgovsko bolnfško in podporno društvo ima v torek, 8. julija t. 1. točno ob polu 9. zvečer v magistratni sejni dvorani redni občni zbor.
Redni občni zbor deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri pop. v salonu restavracije Stelzer, Kolodvorska ulica št. 43. Prosi se mnogobrojne udeležbe.
Kresna veselica ljubljanskoga Sokola. Letošnjo običajno kresno veselico je priredil ljubljanski Sokol radi večje udobnosti občinstva v Narodnem domu. V slučaju neugodnega vremena pa je bila na razpolago velika telovadna dvorana in velika dvorana s stranskimi prostori. — Veselica, za katero je vladalo že cei teden veliko zanimanje, se je vršila vsled neugodnega vremena v telovadnici in v veliki dvorani. Najlepša in najzanimivejša točka ćele prireditve je bila brez-civomno telovadba. Ta se je vršila v telovednici in se je pričela točno ob polu 8. uri. Na telovadnem prostoru so bili postavljeni drog, bradlja in konj. Zasedeni so bili vsi sedeži in polne so bile tuđi vse galerije. Vršile so se najprej vaje na orodju, katere je izvajal trgovski in obrtniški naraščaj. Mali, toda krepki dečki so bili živahno pozdravljeni od občinstva, še bolj pa jim je občinstvo izražalo svoje priznanje, ko so pokazali, kaj znajo. Njihov nastop je bil primerno dober, njihova izvajanja v sorazmerju z nji-hovimi močmi izborna. S posebnim zanimanjem so nato sledile vaje na orodju, katere je proizvajala članska vrsta. Nastopili so med viharnimi pozdravi naši starejši, izkušeni telovadci, ki so si priborili že marsikaj  lavorik
dorat in v tujini. Menjivtk to te skupine na drogu, na brtdlfi in na konju. — Nato so nastopite telovadke. V ličnih temnih telovadnih oblekah z rdečimi ovoji na glavi je nudila ta skupina, ko je prikorakala in ko se je razpostavila na telovadiiču, Iju bek prizor, Izvajale so telovadke proste vaje žen za III. slovenski vsesokolski zlet. Te proste vaje so jako elegantne, zahtevajo pa mnogo izvežbanosti, prožnosti in gracije. Pokazale so naše telovadke, da se nišo ustrašile nobe-nega truda in napora in izvajale so vaje zelo točno, vestno, obenem s primerno eleganco. Žele so pri vsakem odmoru velik aplavz. Najzanimivejša pa je bila brezdvomno zaključna točka javne telovadbe „Telovadni plesi*. Nekaj popolnoma novega so ti telo-vadni plesi in slovensko Sokolstvo je storilo z njimi velik korak napredka in je z njimi za mnogo prehitelo tuđi ostale slovanske sokolske vrste. Nasto-pilo je 16 izbranih najboljših telovadk in telovadcev, menjaje se v štirih vrstah. Izvajali so pod vodstvom dr. M u r n i k a dva telovadna plesa. Prvi krajši ples je bil gavotnega značaja, izvajan na skladbo češkega skladatelja Pospišila. Drugi daljši je bil valček, in sicer na valček iz slovite Gounodonove opere „Faust". Ti plesi so v vsakem oziru izredno težki in zahtevajo silno truda in dolgotrajne naporne vežbe. Zlasti težak je valček, kjer se gibljejo telovadci v lahno tekočem valčkovem ritmu v najtežjih gibih skoro 8 minut nepretrgoma brez odmora. Ta dolgost gibanja zahteva izredno vztraj-nost, slikovita, vedno se menjajoča raznovrstna skupinska razporeditev telovadcev in telovadk pa zahteva ne-navadno gibčnost in izujenost, kakor tuđi fin ritm ič ni čut. Ti telovadni plesi imajo že značaj popolnega baleta. In to težko nalogo so izvedli naše telovadke in naši telovadci izborno. Tišina je zavladala po dvorani, slišala se je le lahna godba klavirja in tih šelest, ki ga je povzročalo gibanje plesalcev. Po izbornem izvajanju pa je zaoril po dvorani vihar odobravanja in med klici odobravanja in zvoki sokolske koračnice so odkora-kale zmagovalke in zmagovalci z br. dr. Murnikom na Čelu iz dvorane. — S tem je bila telovadna točka častno zaključena. Po telovadbi se je vršila velika veselica v veliki dvorani. Takoj po telovadbi se je napolnila dvorana do zadnjega kotička, na odru pa je nastopila kranjska godba, kateri se mora priznati, da je pridno in dobro igrala. V stranskih prostorih so bili nastanjeni krasni paviljoni, kakor vinski paviljon, katerega ste vodili gospe Ahčinova in Štrukljeva, šampanjski paviljon gospe Murnikove in cvetlični in delikatesni paviljoni gospe Gove-karjeve. Veliko veselja in zabave je vzbujala tuđi javna tehtnica in šotor za bombardiranje turskih pas. Razvila se je v kratkem po vseh prostorih vesela zabava, v telovadnici vesel ples; zavladalo je vsepovsod veselje in v najživahnejši zabavi se je završil ta častni večer ljubljanskega Sokola.
50 letnica Narodne čitainice v Kranju bode impozantna narodna slavnost, kajti delajo se velikanske priprave in zunanja društva pridno priglašajo svojo udeležbo z obilo svo-jimi člani in skoro sleherno priglašeno društvo priđe počastit jubilarko go-renjske metropole z zastavo' Doslej se je priglasilo že nad 20 narodnih društev. Glede vsega dobe vnanja društva točna navodila Še pred slav-nostnim dnem ; natančneje podatke o aranžmaju pa priobčuje »Sava". Narodno kranjsko ženstvo je neumorno na delu in doprinaša opetovan dokaz, kaka opora je ravno ono narodni in napredni stvari kranjskega mesta. Ona društva, ki se še nameravajo priglasiti, prosimo, naj to nemudoma store, kajti samo potem jim lahko zajamčimo, da bodo Člani dobro preskrbljeni, ter da bo vladal vzoren red, kajti naval obeta biti velikanski. Na veselični dan se je glede vseh pojasnil obračati izključno na kontrolorje prireditev, ki imajo na prsih zelene kokarde. Ono članstvo, ki se banketa ne bo uđeležilo, bode dobro postreženo v drugih odkazanih mu gostilnah, zato prosimo ponovno, priglasnice ki so jih c. društva dobila, točno izpolniti in takoj vpo-slati! Plakate, ki se te dni raz-pošljejo in ki so umetniško delo, prosimo takoj javno afiširati!
Oasilno društvo v Scntvidu na Dolenjskem ima v nedeljo 13. julija veliko slavnost, na kateri slavi 251et-nico društvenega obstoja. Obenem se vrši blagoslavljanje gasilnega doma in pripetje zaslužnih kolanj vrlim ga-silcem. Spored slavnosti priobčimo pravočasno, obenem pa že opozarjamo vse prijatelje gasilstva, da se za to prireditev zanimajo in jo v vsi meri vpoštevajo.
„Savi", društvo svob. slov. akademikov na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor XXI. tečaja v torek, dne 24. rožnika 1913 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih VIII. Laudongasse 25 z običajnim dnevnim redom.
Razne stiarl.
*  Za rektorja univerze v Lvovu za  1.  1913/14  je  imenovan   profesor državnih znanosti dr. Stanislav Star« zvnski.
*  Požar v pradilnicl.   V predil-nici Erlacher na  Dunaju  je  izbruhnil iz neznanega vzroka požar, ki je uničil skoro ćelo tovarno.
*  Star morllec. SlovaSki „Den" poroča:   Porotno  sodišče  v Zomboru je obsodilo 701etnega kmetovalca Petra Hoga v ječo petih let, ker je iz Ijubo-sumnosti umoril svojo 701etno  ženo.
*  Avstrijske planinske  avtomo-bilske vožnje   za 1. 1913, ki se vrši v kratkem se udeleži 43 avtomobilov. V soboto popoldne so preizkusili in plombirali vozove, katerih se je priglasilo 47.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 23. junija. Danes se snide gosposka zbornica ter bo danes ob-ravnavala o nekih predmetih haaške konference. V torek in četrtek bo razpravijala o reformi kazenskega zakona, v petek pa o proračunskem provizoriju. Debato v proračunskem provizoriju bo uvedel ministrski predsednik Stiirgkh z ekspozejem o zunanji politiki. O zunanji politiki se bo na to vršila debata.
Nov  samomor  generalštabnega
častnika.
Dunaj, 23. junija. Splošno senzacijo vzbuja samomor generalstabne-ga podpolkovnika Leebla. Leebl se je danes dopoldne ob desetih ustrelil v svoji pisarni v sedmem od-delku vojnega ministrstva. Glasilo vojnega ministrstva »Militarische Rundschau« piše z ozirom na ta samomor, da je podpolkovnik Ivan Leebl trpel že daij časa na dušni depresiji in da je izvršil svoje dejanje v hipni blaznosti. Javnost sprejema to poročilo vojaškega glasila z opravi-čeno skepso, to tembolj, ker je pojasnilo, ki je priobčuje »Militarische Rundschau« z ozirom na Leeblov samomor do picice enako onemu. ki ga je priobcil ta list o samomoru Redlovem. Sodi se, da je tuđi Leeblov samomor v zvezi z afero, podobno Redlovi. Podpolkovnik Leebl za-pušča ženo in tri otroke.
Pogajanfa zaradi   ustanovitve   enot-nega     državnozborskega      češkega
kluba.
Praga, 23. junija. Pogajanja v svrho ustanovitve enotnega češkega kluba se bodo nadaljevala tuđi med poletnimi parlamentarnimi počitnica-mi. Češki agrarci se bodo z mlado-čehi in češkimi klerikalci glede nji-hovega vstopa v skupni klub še nadalje pogajali in so poslanci S t a -nek, prof. Masarvk in Choc že izdelali odgovor na negativni dopis rnladočehov in čeških klerikalcev. V odgovoru se ne omenjajo temelji kluba, vendar pa se hoče v nekaterih toCkah ugoditi mladočehom. Glavna točka spornega vprašanja obstoji v tem. da naj skupni klub ne predstavlja združenja strank, temveč zveze poslancev, dočim žele mladočehi le formalno volitev predsedstva iz naj-močnejše stranke.
Za takoišnio sklicanje  češkega dež. zbora.
Praga, 23. junija. Češke državnopravne, napredne organizacije v Pragi in okolici zahtevajo. naj se ta-koi skliče češki deželni zbor, da resi že izdelane predloge.
Železniška nesreća v Bosni.
Sarajevo, 23. junija. Mostarski osebni vlak je pri postaji Prenj sko-čil s tira. Ubite so bile tri osebe, šte-vilo ranjencev pa je še neznano. 2e-lezniško nesrećo je povzročil plaz, ki se je usedel na tir.
Zopetna    preiskava    proti    kapitanu
»Skodre«    v    pristanišču   Sv. Ivana
Medovanskega.
Koln, 23. junija. »Kolnische Zei-tung« poroča z Reke: Po naročilu zunanjega ministrstva je uvedel novo preiskavo pristaniščni urad proti parniku Ungaro - Croate, »Skodri«, ki je bil 20. marca t. 1. od Crnogorcev prisiljen, da pomaga v pristanišču Sv. Ivana Medovanskega pri izkrce-vanju srbskih čet, ki jih je obstrelje-vala turska križarka »Hamidije«. Ba-je so dognali, da to ne odgovarja res-nici, temveč da je sklenil kapitan »Skodre« s Crno goro in Srbijo tajno pogodbo za gotova dela in da je hr-vaško - srbsko moštvo parnika na različen način podpiralo Crno goro in Srbijo, proti čemur se je upiral le strojni inženir.
Nesreće pri zrakoplovni tekml.
Dunai, 23. junija. Na včerajšnji zrakoplovni tekmi je avstrijski pilot Stanger trčil ob zrakoplov Francoza Molla O**a aoarata sta se ra?bil» in
padla i visočine 20 metrov na tla. Francoz je težko ranjen na glavi. Stanger je tuđi težko poškodovan. Stangerjev pasažir, fregatni poroč-nik Nebalek, pa je tako težko ranjen, da ni upanja, da bo ozdravel. Pone-srečila se je tuđi avstrijska pilotinja Steinschneiderjeva. Njen aparat se je razbil, sama pa je ostala nepoško-dovana.
Angleška križarica obstreljevala vas Tangltani.
Rim, 23. junija. Iz Basore poro-čajo, da je neka angleška križarica obstreljevala vas Tangitani, ki je od-daljena kakšnih 10 milj od Buširja v Perzijskem zalivu. En bataljon mor-narjev se je izkrcalo, ki je uničila čolne domorodcev. O vzroku angle-škega napadat sporočajo, da so domorodci v tei vaši vtihotapljali orož-je in streljivo za uporna plemena v Afganistanu in v Angleški Indiji.
Nemiri v Barceloni.
Barcelona, 23. junija. Proti na-meravani ekspediciji v Maroko so priredili včeraj velik protestni mee-ting. Po shodu so bile velike proti-vojaske demonstracije. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je rabilo proti množici orožje. Ranjenih je bilo trideset oseb. Vse vojaštvo v mestu je konsignirano.
Dogodki na Balkanu.
Odgovor srbske vlade na bolgarsko noto.
Belgrad, 23. junija. (Izvirno poročilo.) Na bolgarsko noto glede srb-skega predloga o demobilizaciji in reviziji bolgarsko - srbske pogodbe je odgovorila srbska vlada s tretjo noto, v kateri naglaša, da je neume-stno razpravljati o tem, katera stranka je izzvala koncentracijo vojske, glavno je, da Srbija zahteva, da se spor odkloni z mirnim razpravlja-njem, to je, da se koncentracija ar-made reducira, oziroma zmanjša. Pogoji Bolgarske za to so nesprejem-ljivi. V noti se spor označuje tako-le: Srbija smatra pogodbo kot ničevo, Bolgarska pa zahteva, da se pogodba popolnoma izpolni. Srbija smatra kot sporno ono ozemlje, ki leži med Stru-mo, Rodopom, Ohrido, Šarplanino, Bolgarska pa samo ono ozemlje med Šarplanino in crto Tromeja, (3hrid. Srbija je mnenja, da ima sama pravico, okupirati vse sporno ozemlje, ki jo je osvojila njena vojska, a me-šana okupacija je na mestu samo na ozemlju, ki sta je zavzeli obe vojski. Zahteva Bolgarske po mešani okupaciji vsega spornega ozemlja je ne-sprejemljiva in onemogočuje demobilizacijo. Srbska vlada vztraja pri predlogu, da se takoj odredi brezpo-gojna demobilizacija armad, da se za-vezniški ministrski predsedniki se-stanejo čim najprej v Petrogradu, da poskusijo doseči neposreden sporazum, v slučaju neuspeha pa se zedini-jo za razsodišče na novem in starem temelju vseh onih spornih vprašanj, ki se nanašajo na kondominij in se ne tičejo življenjskih interesov Srbije med Bolgarsko na eni strani in ostaliini balkanskimi zavezniki na drugi strani.
To noto je izročil poslanik dr. Spalajković že pretekli petek bolgar-ski vladi. Nota jasno izraza stališče Srbije in Bolgarska se ima sedaj od-ločiti, da - li se udeleži ministrskega sestanka v Petrogradu pod označe-nimi pogoji, ali ne. Kako bo Srbija nadalje postopala, ni znano, ker so s to noto prilično izčrpana vsa diplo-matična sredstva Srbije glede nadalj-ne taktike.
Odstop Pasićevega kabineta.
Belgrad, 23. junija. (Izvirno poročilo.) V kabinetu Pasićevem so se pojavila nesogfasja. Vsled nesoglasja v krilu same vlade je celokupni Pasi-ćev kabinet, kakor se ie snoči službeno razglasilo, izročil kralju Petru svojo demisijo. Kralj Peter se bo tekom današnjega dne odločil, da - li bo sprejel Pasićevo demisijo, ali ne.
Belgrad, 23. junija. Listi priob-čujeio k demisiji Pasićeyeg:a kabineta razne komentarje. Večina listov je mnenja, da so kabinet dovedla k demisiji nasprotstva, ki so se pojavila med ministri glede na stališče, ki je naj zavzame Srbija nasproti ruske-mu razsodišču. Ministrski predsednik Pasić je zastopal misel, naj se Srbi-ia ruskemu razsodisču brezpogojno vkloni, dočim so bili drugi ministri nasprotnega mnenja.
Belgrad, 23. junija. V seji ministrskega sveta v soboto, le ministrski predsednik Pasić zastopal stališče, naj se Srbija brezpogojno ukloni ruskemu razsodišču. Pasiću je na-sprotoval vojni minister Božanović, ki je odklonil vsako odgovornost za politiko vlade ter kategorično zahte-val, naj se pošlle Bolgarski ultimatum. Ker sta se vojnemu ministru pridružila tuđi ministra Stojan Pro-tić in Košta Stojanović, je Pasić iz tega izvajai konsekvence ter podal demislio.
Posvetovanje v Petrogradu* Belgrad, 23. junija. (Izvirno po* ročilo.) Prestolonsalednik Aleksan-* der se še vedno mudi v prestolnici, dasi bi po prvot. nacrtu moral Že od-* potovati nazaj v Skoplje. Včeraj zju-traj je prispel semkaj poslanik v So fiji dr. Miroslav Spalajković. Zatr> juje se, da se bodo te dni vršila važ-* na posvetovanja.
Srosko - bolgarska kriza.
London, 23. junija. ReuterffeV urad poroča: Srbsko - bolgarska kriza povzroča londonskim diploma-tičnim krogom težko skrb. Zelo pri-tiskajo na Srbijo, da se brezpogojno podvrže ruskemu razsodišču. Odio* čitev pričakujejo v treh do štirih dneh. Stališče Avstro - Ogrske ie jasno in nihče ne smatra govora grofa Tisze za grožnjo. Nihče ne pripisuje pomena vesti, da je mnogo ruskih prostovoljcev odpotovalo v Srbijo, ker Rusija simpatizira z vsemi Slo-vani in ker javno mnenje ne bo stopilo na tran Srbije preje, nego na stran Bolgarske. Še vedno upajo, da bodo vplivi, ki so se uveljavili v balkanskih glavnih mestih, rodili ugodne rezultate.
Ultimatum Bolgarske? Berolin, 23. junija. »Lokalart-zeiger« poroča iz Belgrada: V tukan šnjih političnih krogih pričakujejo, da bo Bolgarska že danes podala ultimatum. V zunanjem ministrstvu so se pod predsedstvom kralja Petra vršile dolge konference. V vladnih krogih se govori, da je postalo nepotrebno, pošiijati na petrograško kon-ierenco zastopnike, ker je Bolgarska negativno odgovorila na srb. predloge. Srbski poslanik v Sofiji dr. Spalajković ie energično protestiral proti zasledovanju srbskih državlja-nov na Bolgarskem. Če Rusija ne prisili Bolgarske, da odneha, tedai smatrajo za gotovo, da se začne vojna začetkoma prihodnjega tedna. V poučenih krogih se govori, da je Srbija z Romunsko sklenila za slučaj vojne že obvezne dogovore, z Grško pa zvezo.
Srbija se ne udeleži sestanka V
Petrogradu.
Dunaj, 23. junija. »Reichspost« javlja iz Belgrada: Ponovno nujno vabilo ruske vlade, naj balkanski zavezniki pošliejo ministrske predsedU nike na sestanek v Petrograd, se ie ponesrečilo. Srbski ministrski svet, ki se je vršil v soboto, je odklonil to vabilo, češ, da je portal ta sestanek brezpredmeten, ker ie Bolgarska že vnaprei odklonila vsake koncesije.
Bolgarski begunci. Belgrad, 23. junija. (Izvirno po* ročilo.) V zadnjem času se množi število bolgarskih vojakov - begun-cev. Njih število znaša že več sto. Danes zjutraj je dospel semkaj iz Skoplja prvi transport teh beguncev. Bilo jih je 200. Vrhovno poveljstvo le odredilo, da se morajo nadalini bolgarski begunci zavračati, ker je ne-varnost, da bi se zanesla v srbsko vojsko kolera, ki naravnost strašno divja v bolgarski vojski.
Bolgarl so baje aretirali 40 grških vojakov.
Atene, 23. junija. Veliko vzne-mirjenje vzbuja tu poročilo, da so baje Bolgari pri Serni ujeli 40 grških vojakov, Ujetnike so baje na najgro-zovitejši način trpinČili.Časopisje poziva vlado, naj energično intervenira, da bodo vojaki takoj izpuščeni.
Zadnji govor grofa Tisze splošno ni napravil neugodnega vtiska. Položaj je še vedno resen. Kralj Konstan-tin, ki je sem dospel, je imel dolg pogovor z Venizelosom zaradi slabega ravnanja z grškimi vojaki od strani Bolgarov. Kralj se ie zopet vrnil k armadi.
Nov kandidat za albanski prestoL
Pariz, 23. junija. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je španski kralj Alfonz za časa svojega zadnjega bivanja v Parizu nasvetoval franeoski vladi kandidaturo španskega pretendenta princa Bourbonskega za albanski prestol. Francoska vlada je baje obljubila podpirati to kandidaturo.
Sodna razprava proti morilcem
Mahmud Šefket paši. Darigrad, 23. junija. Razprava pred vojnim sodiščem proti morilcem velikega vezirja Mahmud Sefket paše je trajala do ene zjutra]. Raz-sodba se bo predložila sultanu v po* trdilo. Na smrt obsojeni so bili danes zjutraj v različnih delih mesta obe-šeni. Morilci Nazmi, Hikmet in Ab-durrahman še vedno nišo aretirani. Princ Sabah Eddin je sporočil policiji, da je že 70 dni skrit na varnem kraju in da mirno zasleduje preiskavo.
jtanišnji list obsegi 6 strani.
Izdajatelj  In  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. LMtnlna In tlak »N«rodne Odem***
141. štcr.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Spomlnjajte se
dijaškeoa Ma Sumi.
ILilijskomlečno   milo s konjičkom
Bergnanna £ Co.f Oččin n. L.
ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trscovinah    itd.    Istotako    se    obnaša
IBergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rokj v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Borzna    porodila. ifaMIaiiska „Kreditna banka v Ljubljani*. Graiii kvrtl 4»«]ske btrtc 23. juni ja 1113 4«>t majeva renta    .   .   .   . ji   82*25      82 45 4-2*', srebrna retits .    .    .    . '!   8545       85 ^5 4% ivitr. kronska renta   .   , |    82 70       £2 DO 4", ogr......1   80-851     8105 4' a kranjsko de?e!no posojtlo      — —       9450 4°, k.o. teftke def. banke    . ||    86—       87 — Sr«6k«a                    i SreJke Iz 1. l?60 ',    .   .     i 445 —    457 — „     „   „ 1884 .....    660-—     670 — „     tiske......^ 282-—    292-— „     zetneljske  I. Izdaje   .     >>—i   2^0 — Z              .,         !*-      ..        .     :     ■-     260-„      ogr*ke Mpotečne   .    .     2_^ — j   244 — m     ćnn. kom analne     .         472 ■—!   482 — _     tvttr. kreditne  ... 1 474 —     4S4 — „     ljubljanske   ....       6450       69*50 „     «vstf. tđeč. krila    .   . ,   53 50      57 50 n     o*r.      „       „       ,   . r    31-—       ^5 — M     ba^ifka    .....?   25 —      2Q'— „     turike......227-—    230 — o a>i«to«. L^ubifanske kreditne banke   .     *13'—     417 — Avstr. kredttacgi zavoda .   .    617—    618*— Dnnajske biifin družbe .    .    508 —     50^— Južne želemfce.....119*25    120 25 DrJavne železnlce   ....    703--    704-Alolne-Monten.....u 920-25    921-25 Češke »lađkome dražbe   .   . 1 336—    341 — Zirooitenske banke.   .   .   . i 262-50 ;  26350 Cekini    .....;..       1142       11*47 Marke........« 11810    11830 Fmnlrt........      95-80      56 — Lire........           93 25      93 50 Rublfl.........252 875   25387^ Meteorologijo ^orncflo t:5,aa atf artrjea Utrt               trt i* u pjftl fa 751 iru 1   €a* !«■*! 2«                         ........ -'••«•-i^1 |s  Vetrovi    Neb0 21. |2.pop. 7324      18-6'  si.  \u%   ćel. jasno „    9. zv.   734 6       14-3    si. sever        ćez 22.    7. zj.     734-5      13 0    si. jvzh.         dež „   2. pop. 735 4 j    14-6 si. vz'vzh.  oblačno „ j 9.zv. ! 735 9 :    14 1   si. szah. 23. • 7. x|. | 73W i    14-5   sL jvih. del oblač. Srednjapredvčerajšna temperatura 163°, norm.   18 4*in   včeraišna 139%   norm. 1350. Padavina r 24 urah 26" 1 mm in 4*8 mm
I                                      I
I Brez vsakega posebnega obvestila. I
+   I
Pran Ja^ornik, črkostavec, na   ; I znanja v   svojem m vimenu ostalir sorodnikov  bridko  vest,  da   je    p dolgi, mučni bolezni umrla njegova j blaga mati                                        I
I Drini! Javori -«i Itnura
vdova po  aslužbencu drž.  ielezoic     I
v 72. letu starosti.                               I
Pogreb bo iz mrtvašnice pri Sv. I
Krištofu v sredo. dne 25. t. m. ob 5. I
uri  popoldne na   pokopališče k Sv. I
Križu.                                          2 31 I
PriporoČam jo v blag spomin.     I
V LJUBLJANI, 23.  junija 1913.    |
Iskrena zahvala.
Povodom prebridke izgube naSe ljubljene soproge, oz. matere, gospe
Emillje Boli
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo za vse izkaze globokega sočutja in za darovane prekrasne vence.                                          2227
Zahvaljujemo se nadalje pre-častiti duhovščini, ter slavni mestni godbi, pevskemu društvu za ganljivo petje, sokolskemu in gasilnemu društvu za njih nastop in vsem onim, ki so blago pokojnico v tako mno-gobrojnem Stevilu spremili do pre-ranega groba.
FOftOina, dne 22. junija 1913. talujoči ostali.
Ml uhiti
ki 80 poglavitno ▼ zvezi z izdelovalci usnjatega blaga, knjigoveži, tvornicami čevljev   in   upetnilci, a}#  tUsfs.    Po-
nudbe pod „Lohnend P. 1. 27TO aa BadoUa M—e, Praga, PHk»py •,*<
Delavci
Slovenci s Kranjskega imajo prednost,
se  iščejo
za cementno tvornico na Spodnjem Štajerskem. Akordna dela c»b dobrem plačilu. Ponudbe   pod   ffZ. tf.   80M na
upravnUtvo      »Slovenskega      Naroda«.
Antikvarično
se kupi: Jue*čič;
Lisnat &P1S1
III.,  VIU. in ZL S¥. — Ponudbe na
„ Narodno knjigarnoa
¥ Ljubljani.
Siadni čaj zoamka M\f.
mm . * 50 prihranka tuđi na mle-JVri! kl1 in sladkorin In okusen KZftrk, tatino dosežeio oni, ki namesto kave, 'aja, kakao, sladne kave, piiejo siadni ćmf. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za colovico cenej§i. Dr pl Trnk6czyiev s?adni čaj ima ime Sladin in je vedno Mllfl tolJ pritj^blien. Povsod l a kg za-JIIVV* voj 60 vin. Tuđi pri trgovcih. Po rošti cošlje najmani 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladmm čajem. Glavne zaloge na Dunaiu: lekarne Trn-7?irav?0 f kOczv ; Schonbrunnerstrasse i»UiaVjt. st. 109, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz št. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo boine in slabe. Za resničnost teea naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednih oseb.
2206                      V
Df.LSIaiif
ne ordinira 6 tednov.
„Zdraviiik želodca" js najiioljSi liker za želodeL
„ZdravDift želodca" je naiboljSi Hksr za želođec.
1
klina gfflirc!
StarejŠi, pošten kavalir na stalnem mestu, s pravico do pokojnine, isče v zakon pošteno, izobraženo, dobro vzgojeno in resnično lepo gospodično iz poštene rodovine — najrajše siroto z dežele. Strofa molčeč-nost s častno besedo zajamčena. Cenj. vprašanja če mogoče s e-liko do 30. junija t. I. pod „K. R. 4." Krakov, glavna pašta restante.                   |
A
Viktor JLavrenčič j{ngela Lavrenčič «,-. Jrfedica
St. Peter, dne 23. junija f9tS.
Pri demoliranju Naglasove hiše
na Turjaškem trgu         2209
je na prodaj vsakovrsten
M\i\ nilcrijil
stresna in zidna opeka, stavbni les, kamenje za nasipanje (šuta) itd. itd.
Povpraša se v pisarni
„Kmiski siJrtiislt w i imSiTi riti.
Jtonooonle
Ka Mov«mbr«¥ termin iččemo stanovanja, obse^a;očega najmanj 4 sobe z udobnimi pritiklinami, ne višje nego v I. nadstropju. Ponudbe s seznamkom posamezoih prostorov in ceno, vštevši vodarino itd. pod „2222" na uprav. »Slov. Nar.« do 20. julija. Na poznejše prijave in ponudbe brez cen se ne ozira.
Kdor potaje v Priirie.
naj obišče            845
HitelBnsloin
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edini   slovenski   hotel  na  Reki
Spoštovanjem             pero Trpinac.
Za letoviščarje.                Za letoviščarje.
V   gradu  „Brinje''   na   Grosupljem   je odđati za sezono lepo
3 meblovane sobe, kuhinja, poraba lepega senčnatega vrta (parka). V hišo je napeljan vodovod z izborno pitno vodo. Lega krasna, od ene strani sen-čnat gozd, od druge mičen potok. Zaradi ugodne železaiške zveze posebno pripravno za gg. trgovce, uradnike itd.    Pojasnila    da je   lastnik:    gospod
Ign. Valentinčič v Lfiiblianij Du-nalska c. fit 29.         2223
Posestvo !Hi
Karlovska cesta štev. 28
obstoječe iz hiše z dobro idsčo go-stilno, hleva, vrta in travnikov se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam.                 1829
Pozor letoviščarji!
Odđam za letošn]o poletno sezifo šest novo moderno opremljenih
ali brez  te.   Vodovod v   hiši.  — Cena
ugodna. Ponudba na Fran Mlakarja, trgovca   v   Lescah,    Goren]sko.
2203
Za moj kup&ijski čebelnjak v Podsmreki pri Višnji gori
sprejniem takoj v službo
Dadalje                     2164
IHega io kliutav-lanlega pomoćnika
a le za delj časa.   Ponudbe, v katerih
naj se navede dosedanje   delovanje ia
plačilni zahtevek so nasloviti:
St. 12023                                                                                                        2204
Za zpi 2 žeUetop m&stov
na deželni cesti Skofljica-Turjak
na 5500 K proračunjena dela in dobave se  bodo  oddale potom  javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela   zapopadajoče   ponudbe z napovenjo enotnih cen za posamezna proračunjeua dela naj se predlože
do 14. julija 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemn odboru.
Ponudbe  morajo  biti  kolkovane s kolkom za eno  krono, doposlati je
zapečatene z napisom: „Ponuđbawza prevzetje gradbe dveh ielezobe« tonskih mostov na dež. cesti Skotljica-TurjaK".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna poaudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojao ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5%  stavbnih  stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti proračun in stavbai pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (TurjaŠki trg št 4.)
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 19. junija 1913.
Tnpsfeo žsolnišho in podporno društvo v Ljubljani.
Zap. 5t. 602,1913.         marnim            ^_    m   —                                          222»
gospodom častnim, podpornim in pravim članom
Iptaa ImliitH li Ml Mh i Urilii
75. redni obtni zbor
ki se vrši
v torek, 1. inlija 1913 točno ob poli im um dvorani mestn. magistrala.
1.  RtčnilftkO porOČilO ravnatelja o poslovanju in stanju društva za 1. 1912.
2.  Poroiilo revliijskefla Odseka o pregledanju računskih sklepov za L 1912 in skontriranju imovine.
3  Prtdlog ra¥Batel|stva na odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jib je ravnateljstvo dovotilo in izplaČalo leta 1912.
4.  Prttflog ravttat©li»tva na podelitev iirednih podpor članom za leto 1913.
5.  SamOStOini  predlOfl   člttlO¥i   ki  se  morajo  po § 43. druStvenih pravil vsaj osem dai pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu.
6.  ValiteT rtvllilakega OllSOka za I. 1913, obstoječega iz 3 računskih pregle-dovalcev in 2 namestnikov,   iz srede   članov,  ki  pripadajo  ravnateljstvu«
V LJUBLJANI, dne 23. junija 19ia   .
Alojzij Lilleg                         Ivan Volk
Strm 6.
SLovtasm harop.
141 Stev.
:; TEHN1ČN1 BIRO IN 8TAVBN0 PODJETJE ::
1428                       Centivda: Ljubljana, Resljeva cesta if. 26 (poleg plinarne). — Fodruinice; Goricaf Trst, Zagreb*
Beton * železobeton        Strokovna izvršitev         Vodovodi   ♦    elek-        moderne   agnenice.
* mosiovi * str opi *        vseh vrst načrtov *        trične centrale * tur-                    * * *
dvorane  *   zazidki       ■ preuzet je   zgradb *        bine * mlini * žage *        Obisk   strokovnih
:::::      turbin.      :::::        : tehnična  ninenja.        :::; opekarne in  :;;:        inzenirjev na željo.
Kupi se dobro mangovano
rudišče.
Ponudbe v nemškem jeziku z navedbo Jege, velikosti in vsebine mangana pod „D 8338» na  Haaseastein  &  Vogler,  d.  d.  Dunaj  L
2208
1 pošfni zavitck
(3 kg netto) ::     popolnoma naravnega     ::
sini iz ii
posije franko po poštnem pov-zetju za K 5 "60 c. kr. dvorni založnik   lekarnar   G.  Piccoli,
Llnbliana, Kranjsko. Pošiija
se tuđi v sodčkih   in v stenli-: ziranih steklenicah.
*******
___                                                            ^
modna hi  sportna  trgovina  P. 31A.GD1C
JOjizbljčina <&§> nasproti glavne pošte <m> Ljubljana
Priporoča se
ANTON ŠARC
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica SpT           Ljubljana, Selenburgova ulica 3.
874
v lastnem   interesu  nemudoma  brezplačno in poit« nine prosto prvi slovenaHi pravkar izišh
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah   in   uvideli   boste,   da   vodimo    prvOVFStHO
blago   po  na]niiflhf   brezkonknrončnih   cenah.
Haiel [ameroiR & Ko.. Wm, Dunaiska testa 9-12.
ipcalB trscfin s kito, Btdrji, w**Mk a pcianeia,ai (teu, Behaida teimiu m -irali.
liče se dobar in vesten
g©5tilnicar
za   »Naredni  dom« v  Pod^radu, Istra.
.\astop čimprej.   Natančnejša pojasnila
daje in ponudbe   sprejema    2188
Pod^iska Hranilnic3 in poso]1lĐlca v Podgrađo.
Ljubljana, Dvorski trg št. 1.
Zaradi opustitve2179
se vse proda
istpilMIoti),
Alojzija Haring
strojno vezenje, Ljubljana,, Dvorski trg 1
priporoča                 2180
iz niti in flora   priznano  najboljše ka-kovosti ter  oedosežno   nizke  cene. —
Tu nogavice se poipletajo zoajiiGpi tilapi.
Kavama^
?so noć odprta^«
,     Oostilna
FloriJnnska ulica št- 6.
Sprejme se2217
za Usko Mi.
^Inton Steiner
Ljubljana, Opekarska c. 31.
V soboto, dne 28. t. m. bode
v Jelšanab ¥ Istri.
Št  11951         _______                                                                 _         2193
ob5. Bloke, okraj Logatec na 4627*90 K proraCunjena dela in  dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene. v>a dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila  v Odstotklh naenottne  cene proračunana    naj   se predlože
do 5. julija 1.1. ob 11. uri 9opol5ne po&pisanemu dezelnemu odboru, i
Ponudbe katere morajo biti  kolkovane s kolkom  za eno krotio, dopo-
sl^ti je ?nrcratene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe napajališča vfvasl Studeno, obč, Blokou.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini  in da se jim brezpogojno  ukloni.
Rajven tega je dodati kot vadij ša 5% stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih  vrednostnih  papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbra ti ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji se dobe v deželnem stavbnem uradu za znesek 160 K (TurjaŠki trg štev. 4.)
Od dež.   odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. junija 1913.
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s   Zlvahaa svesa ■ Amerike  s                      Delniftka glavnica K 8,000.000.                      HakasUa v Amerlko in akreditivi.
J
I Knpnle In prodala vrednostne pipfrfe J (rente, sastavna pisma, delnice, srećke I ltd.) — Valute m devtie. — Promese
k vsem lre»aa|enk
Spretama Tloge na kranllse kfltlce i tor na žiro la tokott račon.   373 j
Obrestovaoje od dne vložitve do dne dviga.
Baatal tavak plaaa banka lx svo|efa-
Eakompttrat menlce, devize in faktore. — Zavarovanfe vredn. paplr}ev proti knnni Izgubi. — Revizija ireban]a arečk brezplačno. — Rembonrs-kreditL Borzna naročita. — Inkaso.