AM€RICAN IN SPIMT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY Matiwnal itn^ Internati Mia) Clrealat)#« CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 4, 1960 tlOVGNIAN HORNING NGWSPAPCft ŠTEV. LIX — VOL LIX Novi grobovi Joseph E. (Šušteršič) Šuštar je bila v vasi Gradince, faiia Hi-Joseph Sustar z 18301 Neff nje pri Žužemberku, kjer za-Rd. je nenadno umrl zadet od pušča več sorodnikov. Bila je srčne kapi pretekli četrtek, ko je članica Društva CK of O. Posedel z nekaterimi prijatelji na. greb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz proslavi zaprisege svojega sva- jos Žele in Sinovi pogreb, za-ka sodnika Augusta Pryatela za voda na 6502 St. Clair Ave. v predsednika mestnega sodišča cg^ev sv. Vida ob 9:30, nato na: Clevelanda. Bil je star 50 let. SfZ'jrr HUMPHREY IN KENNEDY objavila kandidaturo Dva dni preje sta z ženo praznovala srebrno poroko. Poleg svoje žene Frances, roj. Prya- Kalvarijo. Mriry Kushlap Somrak Sinoči je umrla jna domu svoje hčerke Vere Sulak na 1570 E. tel, je pokojni zapustil otroka 195 St 76 let sta^a Mary Kush-Cnrol in Ronalda, mater Jo- |ail somra]reje živela na sephine, roj. Krže, brate in se- 155 E 220 St ^ojena je bila v stre: Josephine 1 uincr, Johna, g^arj Gorici in je prišla v to de-Franka, Viktorja, Rose Infalvi, ždo j 1913_ gila je zelo flelo. I rances Mohorič in Viktorijo. vna v sioven,^kih kulturnih Jn Bil je član Eastern Stars No. 51 organizacijah, delničar- SDZ in zaposlen kot strojnik ka SND na St. Clair Ave. in Yu-jmi N.Y.C. RR. Rojen je bil v gCS]av Printing Co., članica Sloveniji v času obiska njego- Woodm(,n of the World No. 98, vih staršev v starem kraju in Društva Sokolice št. 442 SNPJ, bil pDnešen šest mesecev star p)ruštva Svobodomiselne Slo-v deželo. Pogreb bo jutri zj. venke št 2 SDZ (pri tem dru-Ob 9:15 iz Grdmovega pogreb. štvu je bila biagajničarka 20 let zavoda na Lake Shore Blvd. v do same ^rti) in Krožka št. 2 cerkev Marije Vnebovzete na progresiVn^ Slovenk. BHa je Holmes Ave. ob desetih, nato na prva up^’aiiteljica delikatesne Kalvarijo. trgovine v SND na St. Clair Ave., Marion Malečkar I ki j0 Sedaj vod' jo Oražmove. Za- Zgodaj zjutraj na Novega leta pustila je hčer Vero Sulak, si-dan sta bila povožena na E. 140 noVa Borisa Kushlan in Arthur-St. ,blizu Aspinwall James Sto- |ja Kushlan, 7 vnukov in 3 pra-par, ki se nahaja v kritičnem vnuke tod, v Tržiču na Gorenj-stanju v Huron Rd. bolnici, in skem pa sestro Amelijo Simčič Madon Malečkar, ki je bila na in ue^ t^ugih sorodnikov. Po-mestu mrtva. Pokojnica je bila'gn-tb l?o iz Grdinovega pogreb, vdova, stara 66 let, rojena Ka- zavoda na Lake Shore Blvd. v luža. Soprog Andrew je umrl četrtek zjutraj na Kalvarijo, leta 1955. Tukaj zapušča neča- ^Na mrtvaški oder bo položena kinjo Mary Samsa, nečake An- Jntri ob dveh popoldne. kinjo Mary Malečkar. Rojena je | !V Crile veteranski bplnici je bila v Narinu pri Št. Petru na*preminul Joseph Zajc (Zak). Krasu, kjer zapušča več sorod-' star 48 let, stanujoč na 12b2 E. nikov. Tukaj je bivala 30 let. 175 St. Tukaj zapušča soprogo Bila je članica Društva Coli. j Veroniko, roj. Gergel, sinova Slovenke št. 22 SDZ, Pod. št. 10 Josepha ml. in Roberta, brate SŽZ ter Oltarnega društva fare 1 Antona, Johna, Franka, sestre bo obiskal Brazilijo, Ar- dscdnll( odb„la redslavni Kentmo, čile in Urugvaj v -k in knt tebruarju ali marcu, |tak odlofilna oseba y imigraclj. WASHINGTON, D. C. — Iz ski zakonodaji. Se^j je bil v predsednikove okohce je prišla Evropi, da si. tam ojjleda na sa-novica, da bo šel koncem febru- mem mestu stani*, evropskih arja ali začetkom marca na o- beguncev. Mož je rtjbil vtis, da bisk v Brazilijo, Argentinijo, U- v Evropi begunske .A vprašanja rugvaj in čile. Obisk bo baje sPl°h več ni ne. trajal okoli 12 dni. Zanimivo je, > p0 njegovih podatkih je v Ev-da bo skoraj iste dni tovariš r°pi sedaj samo še /.akih 28,000 Hruščev v Indoneziji in da bo registriranih beguncev, ki bi se spotoma ob skal Hudi Indijo, radi preselili preko morja. Za Namen potovanja Hruščeva je je Pa dosti mesta v južni A-jasen: hoče paralizirati vtis, ki menki in Avstraliji,'morda tudi ga je naprav1 la Eisenhower jeva Kanadi. pot po južni Aziji, pri tem pa se 1 Walter trdi, da obkoji begun- prikupiti Indoneziji, ki je men- sko vprašanje samo še v Alžeri- Ne“Te7Sey7n seveda’tudi da malo huda na Eisenhowerja,1 •)'> arabskih državah, Indiji in J - ker je ni obiskal. j Hongkongu. Eisenhower jeva pot v južno NaJ bo stališče kongresnika Ameriko bo gotovo rodila neza- Waltei'ja pravilno Tli zgrešeno, dovoljnost v vseh stalih drža-'ne da se že sedaj tajiti, da bo i- vah Južne in Srednje Am^rike>elo velik vpliv, na lašo irtogra-' ^ jfi sen Humphrey znan Med njimi je najmanj 10 takih,1 ^ko zakonodajo, ako jo bomo kot najliberalnejši in bo zato ze. Sen. Humphrey iz Minnesote in sen. Kennedy iz Massachusetts sta, prvi v četrtek, drugi v soboto, objavila, da se bosta potegovala za imenovanje za demokratskega predsedn' škega kandidata. — Kennedy je pri tem zatrdil, da ne bo nikakor pristal na imenovanje za podpredsedniškega kandidata, ker da ni voljan predsedovati senatu in “opazovati zdravje predsednika.” • WASHINGTON, D. C. — Demokratki senator Hubert H. Humphrey iz Minnesote je pretekli četrtek objavil, da se bo aktivno potegoval za predsedniškega kandidata demokratske stranke, isto je storil sen. John F. Kennedy iz Massachusetts preteklo soboto. Poleg teh dveh je še več ■ drugih, ki so znani kot kandidati, L. Johnson, vodnik de-Imokratske večine v Senatu, sen. Symington, guv. Brown iz Kalifornije, guv. Williams iz Michigana, guv. Meyner iz Adlai Stevenson. Od vseh teh se je sen. Kennedy pri povpraševanjih volivcev doslej vedno najboljše odrezal. Tako je razumljivo, da je sen. Humphrey izjavil, da se zaveda, da bo borba trda, da pa je vendar prepričan, da jo bo dobil. | Od veh demokratskih kandi- -0-------- ki bi radi videle Eisenhowerja. sploh dočakali kar pa po Na drugi strani bo tudi Hru-! WalterJevi iziavi dosti ve- ščev imel dosti izbire, koga vse le^no-naj obišče v Latinski Ameriki. Da bi rad šel tja, ni nobena tajnost. V Moskvi so že večkrat 'govorili, da je spored — potovanja že skoraj gotov. Marije Vnebovzete. Zaposlena je bila v Collinwood višji šoli. Thereso Arko in Anno Bambič ter več drugih sorodnikov, Star- Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 ši Anton in Theresa so u,mrli. iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. 1 Zaposlen je bil v Willard Stor-zavoda na 458 E. 152 St. v cer- J age Battery Co. 23 let. Služil je kev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Joseph W. Mestek V Women’s bolnici je preminul Joseph W. Mestek ml., star 25 let, stanujoč na 19508 Mohawk Ave., rojen v Euclidu, O. Tukaj zapušča starše Josepha st. in Agnes, roj. Turšič, staro mater Margaret Mestek in več drugih sorodnikov. Bil je član Društva Slov. Dom št. 6 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Perpetual Help ob 9:30, nato na Kalvarijo. Louise Hribar Po dolgi in mučni bolezni je preminula v Holy Family Home Louise Hribar, roj. Noval^, stara 77 let, stanujoča na 338 Halle Drive, Euclid, O. Poprej je dolgo let živela na 1215 E. 71 St. Bilai je vdova. Soprog John je umrl pred par leti. Tukaj zapušča otroke Johna F’, ml., Freda, Edwarda, redovnico Sr. Mary Bartholomew SND, Victorja, 5 vnukov, sestro Anno Savnik in več drugih sorodnikov. Rojena CLOUDY Vremensk prerok pravi: Oblačno in mrzlo, naletavanje snega. . pri vojakih 2 leti v drugi svetovni vojni. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj pb 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. John Trenila Na domu sina na 16106 Arcade Ave. je preminul John Trenta, star 77 let. Tukaj zapušča sina Stanleya, hčer Olgo Sargent, 5 vnukov, brata Louisa ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Danji vasi pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča brata Josepha in Antona ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 54 let in je bil član Društva Slovan št. 3 SDZ. Pred leti je bil oskrbnik Slov. nar. doma na St. Clairu. Pogreb bo cranes popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in ■Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopala šče. Hruščev napovedal zmanjšanje armade MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je na Silvestrov večer pri sprejemu tujih diplomatov napovedal, da bo Sovjetska zveza sama zmanjšala svoje oborožene sile in se v slučaju potrebe omejila izključno na vodljive izstrelke kot sredstvo obrambe. V zahodnem svetu sedaj ugi-bljejo, ali je Hruščev mislil resno ali je bila to le ena izmed mnogih njegovih izjav ob veselem razpoloženju na Silvestrovo. Hargrove je prignal drugič umor Curka Preteklo soboto je Floyd E. Hargrove, prvi osumljenec, priznal ponovno, da je u-strelil Charlesa Clarka na Sveti večer, da bi se poročil z njegovo vdovo. CLEVELAND, O. — Policija v Mentorju je dobila obvestilo, da je Hargrove dan pred umo-rbm kupil v Chardonu puško z namero, da ustreli Clarka. Na temelju tega so oblasti sklenile Hargrova, ki je bil v začetku tedna izpuščen na svobodo, ker je aparat za ugotavljanje laži “pokazal,” da je nedolžen, ponovno prijeti. Dobili so ga na domu njegove matere Mrs. Effie Walker v petek zvečer v Toledu in ga prepeljali v Painesville. Po ponovnem zasliševanju se je Hargrove v soboto vdal in priznal svoje dejanje. Policija je to objavila, pa dodala, da je še vedno nekaj podrobnosti v Har-grovejevi zgodbi treba razčistiti. Vdova pok. Charlesa Clarka, s katero je bil Hargrove poleg več drugih v ljubavnem razmerju, je odšla z otroci živet k moževim staršem v Rochester, N. Y. Gen. Taylor predlaga preuredile? oirambe /v Biviši načeli” armadnega glavuaga jse boji, da bodo Z d države s : ijo oboroženih sil izgubile v dogledni bodočnosti svoje prvenstvo v tekmi s Sovjeti. Zahodnonemška vlada se jezi na skrajneže BONN, Zah. Nem. — Ponovni WASHINGTON, D. C. — Bivši načelnik armadnega glavnega štaba gen. Maxwell D. Taylor je izdal knjigo “The Uncertain Trumpet,” v kateri predlaga naglo preureditev celotne ameriške narodne obrambe in strate-gičnih načrtov, če se nočemo po. dati v nevarnost, da nas bo Sov-ijetska zveza vojaško prehitela. Gen. Taylor je vsa zadnja leta zagovarjal močno, moderno oboroženo, okretno armad, ki bi bila v stanju “gasiti krajevne vojne požare” in zavračal načelo močnega letalstva, ki naj kot Damoklejev meč visi nad sovražnikom, ki bi se usodU napasti svobodni svet. Priznava, da je na ta način sicer mogoče svet zavarovati pred novo .svetovno vojno, poudarja pa, da ni mogoče na ta način jamčiti svetovnega miru. Amerika mora biti po Taylorjevem mnenju pripravljena tudi na morebitne manjše krajevne spopade. V svoji knjigi predlaga tudi opustitev sedanjega skupnega glavnega stana, v katerem so poleg posebnega načelnika načelniki glavnih stanov armade, mornarice, marinov in letalstva. Po njegovem bi bilo veliko boljše ustanoviti skupni enoten glavni stan za celotne oborožene sile, ki bi bil odgovoren za skupne vojaške načrte in tesno o težko dobil na svojo stran konservativne južne demokrate, med tem ko ima med demokrati po ostalem delu dežele kar nekaj opore. Sen. Kennedy si je tekom poletja in jeseni dobro ogledal vso deželo in si pridobil večje število odličnih podpornikov, med j drugim se je zanj izjavil tudi vodja demokratov v Cuyahoga okraju, O,, R. Miller. Ker je ka. toličan nasprotuje^ njegovemu imenovanju zlasti nekateri nestrpni protestantovski krogi. Sam se zaveda, da bi mu to u-tegnilo povzročiti ponekod nekaj težav, pa je dejal, da je kljub temu prepričan, da bi lahko zmagal pri volitvah. Pokazalo se je pri raznih povpraševanjih javnega mnenja, da dejansko volivci ne dajo dosti na to, kake vere je kandidat, dokler te ne postavlja v ospredje svojega javnega dela. V tem pogledu so razni politiki veliko bolj občutljivi. V vodilnih krogih demokrat-skej stranke za Kennedya niso posebno navdušeni. Ker sodijo, da ima precej opore med volivci, bi ga radi spravili za podpredsedniškega kandidata in s tem potegnili njegove pristaše za seboj. Senator je povedal jasno in odločno, da take rešitve ne bo sprejel, ker mu ni na tem, da “bi predsedoval Senatu in o-pazoval zdravje predsednika Združenih držav.” Demokrati so se spustili v borbo, med tem ko je te pri republikancih za enkrat konec, ne NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON, D.C. — Včeraj so se začeli po posredovanju delovskega tajnika razgovori med jaklarsko industrijo in Unijo, ki so baje že dovedli do sporazuma v vseh glavnih spornih vprašanjih. Delavstvo bo dobilo okoli 41 centov poviška pri plačali tekom pri-.hodnjih 30 mesecev, industrija bo pa dvignila zopet ceno — jeklu. Napovedujejo, da bo sporazum Se danes objavljen. CHICAGO, 111. — Tekom treh dni praznikov je našlo smrt na cestah naše dežele skupno 353 oseb, največ v državi Michigan. Poleg tega jih je 55 zgorelo, 27 pa umrlo v drugih nesrečah. HAVANA, Kuba. — V k.d a Fidel Castra je postavila danes Iz Clevelanda in okolice Zadnji dan— Okrajni blagajnik sporoča, da je v soboto, 9. januarja, zadnji dan za plačilo davkov na nepremičnine (real estate). Kdor davka do tega dne ne bo plačal, bo moral plačati kazen. V Florido— Včeraj so odpotovali v Florido Mr. in Mrs. John Pintar z 1188 E. 176 St., Mr. in Mrs. Lotos Krapenc ter Anna Skolar z E. 169 St. Znižane cene— Janas damski frizer na 6628 St. Clair Ave. ima ves ta teden znižane cene pri trajnem kodra-nju. Več v oglasu! Odbori za 1. 1960— Društvo Ložka dolina ima za I. 1960 sledeči odbor: predsed. Frank Baraga, 1144 E. 71 St., EN 1-1213, podpredsed. John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blag. John J. Leskovec, nadzorniki John Lokar, Frank A. Turek in Anton Petkovšek, zastopniki: za SND John Lekan, za Klub društev SND Frank Bavec, za Slov. dom na Holmes Frank Marolt in Frank Bavec. Podr. št. 32 SŽZ ima za 1. 1960 sledeči odbor: predsed. Terezija Potokar, 19850 Renwood Ave., Euclid 19, Ohio, podpred-.sed. Mary Drobnich, taj. Tereza Popovič, 24631 Glenforest, Euclid 23, blag. Molly Gregorc, zapis. Frances Perme. Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KS-KJ ima jutri ob 7:30 zv. redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo č. g. L. Baznik, župnik pri Sv. Vidu, kazal slike s potovanja v stari kraj lansko polet- pred sodišče' okoli 200 oseb in Je; Vabljeno tudi članstvo drugih društev. jih obtožila zarote proti vladi Za 20 zahteva smrOno kazen. NEW DELHI, Ind. — Zanesljivi viri trdijo, da so Kitajci se- ičVanice Podr. št. 32 SžZ so vabljene jutri zv. ob 7:30 na sejo v navadne prostore v dvorani sv1. Kristine. strelih indijsko vojaško prc- ■ seja__ vozno letalo, ki je skušalo od-1 Društvo sv. Marije Magdale-vreči potrebščine četam ob ne žt 162 KSKJ ima nocoj ob meji na spornem področju, sedlih sejo, po seji prigrizek Pri tem je bilo 8 članov po- jn zabavo. Asesment bo tajnica pobirala od pete dalje. sadke mrtvih. Molitev— Članice Podr. št. 10 SŽZ so Avstrija leze vedno bolj | V d:rigirano gospodarstvo Rabljene nocoj ob sedmih v Že-DUNAJ, Avs. — Sedanja Av- (letov pogreb, zaved k molitvi za strija je podedovala po nacistič- pok. Marion Malečkar. Članice Oltarnega društva nem vojnem režimu toliko državnih in podržavljenih podje- fare Marije Vnebovzete so vab- tij, da jih je morala takoj po Ijene v Zeletov pogreb, zavod vojni deloma vrniti prejšnjim nocoj ob 7:30 k molitvi za pok. da bi se še prav začela. Vse ka-!lastnikom' Ni namreč m0Sla Mmhon Malečkar, že, da je Nixon tako trdno usi-1 Preskrbeti za taka POdietia ne Vlom na St. Clair Ave,— dran v vodstvu republikancev, Idost^ kaPda*a ne primernega in Danes okoli štirih zjutraj so da mu imenovanja ne more nih- 1 sPosobne§a vodstva. I neznanci razbili steklo na izlož- če resno ogrožati. Demokrati ^ Sedaj je spremenila smer svo- bi jsforwoocj Appliance & Furni- morejo torej s skoro gotovostjo je gospodarske politike. Priprav- ture na 6202 St Clair Av(j in odnesli dva televizijska spre- računati, da bodo'prT voUvcih lja namrcJ zal«m' ki J1 bo dal morali boriti z njim. Večinoma ijr''v'<'0' dn kontrolira tudi v jamnlka jn dva radiosprejem- I prevladuje mišljenje v njihovih °k°!' M«« *»»*")- nika. Za vlomilci ni pravega | vrstah, da jim zmaga skor„ ne sk.,h ml,nov; "«‘1 "J"™ Ja Pre‘ sledu ..... . i v* n xr£ir»ir»*a Into I ruirfo t-v r»rv* q m o nastopi sovražnikov Judov v ^va^ bo novembra se lah-' težnave!ina Pojavnosti in oskrunitev nekaterih , 0 ° - ’ ko še marsikaj zgodi, kar uteg- m tehmcno slabo opremljena, katoliških cerkva bo vodnike Zah. Nemčije zelo vznemirili, ker se boje odmeva v tujini. Objavili so, da bodo proti krivcem najstrožje nastopili. Doslej so prijeli štiri osumljene. I oboroženih sil. Rojakinja mrtva v avtomobilski nasieči EUCLID, O. — Zgodaj na Zanimivo je, da so se proti- Novega leta dan je Paul Miller, ne javno mnenje spremeniti,: jzato jo veliki in moderni mlini ga nagniti stran. na eno ali , spodrivajo. Vlada hoče ohrani- ‘ U®° ti pri življenju male mline in1 Obsedno stanje podaljšano za dva meseca ASUNCION, Par. — Predsed-je njim na ljubo napravila na- nik Alfredo Stroessner je po-črt, kako naj posebna komisija daljšal obsedno stanje, ki ga je določa, koliko in kaj bo lahko oklical 12. decembra lani, ko so uporniki skušali vreči njegovo Jug vodi Volna je ena najstarejših su- miei vsak mlin. judovski nastopi pojavili tudi v 30 let star, s 1531 E. 214. St. po- rovin za izdelavo sukna. Prido- Avstrijska industrija se je te- vlado, za 60 dni. Avstriji, na Norveškem in v Bel- drl na E. 140. St. vdovo Mrs. so jo nekdaj skoro po vseh ga zakona želu ustrašila. Boji se Upor sam se je ponesrečil, to- giji, ki so bile tekom druge sve- Marion Malečkar s 15620 Sara- Predekb syeta> danes pa jo da- namreč, da bo s tem dan vzorec, da uporniki so se umaknili v tovne vojne pod obla.stjo naci-' nac Rd. in njenega spremlje-] ”aive^ dezele z iuznega de- kako naj pridejo pod državno gozdove, odkar nadaljujejo boj cistov. Sodijo, da so v ozadju 1 valca 64 let starega James Sto-da P0^obIe, posebno Avstralija in kontrolo tudi ostale industrijske proti vladi. povsod pripadniki nekdanjega par j a s 750 E. 160 St. nacizma, lahko pa mladostniki ali celo sti. tudi kaki — komuni- Mrs. Malečkar je bila mrtva, Mr. Stopar pa je v resnem stanju v Huron Rd. bolnišnici. Po- Južna Afrika. j panoge. Tako zamisel zagovarja-jo posebno socijalisti, ki imajo Ce se zgodi nesreč«, ram ne licija je voznika avtomobila pri- skoraj 50% poslancev v dunaj- more nihče pomagati, de se aU jela in ga obtožila uboja. j skem parlamentu. ( ste držali prometnih predpisov. 4nFRi$kA Domovina iram caanaariTiii v'Tca'axiiiifa 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4,50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPT|ON RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio', under the act of March 3rd, 1879. No. 1 Mon., Jan. 4, 1960 voljnost, želja po spremembi, pa če tudi s lilo. Novo deset-! Podoba je ista. V Washmg-letje zaradi tega lahko postane desetletjeTevolucij v Aziji ton prihajajo sovjetski prvak, in Afriki, to bo potresalo svet. Eno prerokovanje bo držalo: kdor bc dočakal 1. 1970, bo za deset let starejši. Ta sreča čaka 20-85% odstotkov sedanjega rodu. Ali bo tudi za deset) let paraetnejši? To samo upamo in želimo, toda to upanje in ta želja sta odkritosrčni. V tem duhu želimo vsem bralcem srečno novo desetletje 1960-1970! f BESEDA IZ NARODA j >••*•»•♦****•»**•»♦»* til »*****»»*«f »ll > »♦*! »»’* «■»»■*♦ V novo desetletje Vsakih deset let smo Amerikanci tako srečni, da se lahko razlezemo na dolgo in široko v prerokovanju. Tako priliko imamo sedaj, kajti stojimo na pragu novega desetletja. Marsikdo je priliko za prerokovanje izrabil že pred tedni, posebno naši tedniki in mesečniki. Vsakdo prerokuje to, kar mu želi srce, kar ni posebno težko, kajti bodočnost se ne da niti izračunati niti utemeljevati. Srbi nas, da bi se tudi mi vrinili v ta trop z iskrenim namenom, da bi bili v svojih mislih skromni in čim bližje naši sodobnosti. Najprvo nekaj prerokovanj, ki bodo gotovo držala. Predsednika ZDA bomo v novem desetletju slučajno volili kar trikrat, senatorje in kongresnike pa petkrat. Kolikokrat bo vsak volil tudi župana svoje občine, si mora izračunati sam. Pri tem bo morda v svoje začudenje ugotovil, da niti ne ve, kako se njegov sedanji župan imenuje, čisto gotovo pa praviloma ne bo znal napisati njegovega imena. Naj se radi tega ne žalosti, spada med veliko večino njemu podobnih sorojakov. Gotovo je tudi, da nas bosta zabavali tekom desetletja samo dve stranki, ki bosta ostali taki, kot sta: demokratje živahnejši, manj disciplinirani, v vednih medsebojnih prepirih, zato pa bolj recimo ljudski; republikanci bolj konsolidirani, malo manj zgovorni, toda dobri računarji in z realnim gledanjem na potek naših dni. Trikrat bosta v novem desetletju iskali nov program in ga končno tudi našli, toda ameriške zgodovine z njim ne bosta spremenili. V praktični politiki si bosta vedno bolj blizu, kar pa še ne pomeni, da se ne bi obe skupaj mogli zmotiti v enem in istem problemu. Žal moramo računati tudi s tem, da vsi javni proračuni ne bodo manjši, ampak rajše večji. Z njimi vred bodo rast-li davki, bolj posredni kot neposredni. Večji bodo tudi javni dolgovi in z njimi vred vsote, ki jih bo treba vsako leto plačevati za obresti. Ker nobena stranka ne bo imela poguma, da zaustavi rast proračunov, ki navadno vedno groze s primanjkljaji, bomo ves čas živeli v strahu pred inflacijo. Sicer pa: strah gori ali doli, vrednost dolarja bo padala za povprečno par odstotkov na leto. Za zbirko blaga za vsakdanjo rabo, ki zanjo danes plačamo $100, bomo 1. 1970 plačali približno $120. Počasno propadanje dolarjeve vrednosti nas bo varovalo pred večjimi krizami. Ne bomo brez njih, toda ne bodo trajale dolgo, jih bo krotila inflacija. Za bodoče desetletje nihče ne napoveduje nove sveto vne vojne, akoravno bo o hladni vojni veliko govorjenja, več, kot bi ga bilo treba. V svobodnem svetu nihče ne misli na novo vojno. Umirajoče desetletje nam je namreč poka zalo, da sta samo Amerika in Rusija dosti močni, da bi se lahko spustili v veliko svetovno vojno, vse druge države so premale za tak podvig. Morda bo enkrat postala rdeča Kitajska res nevarnost za svetovni mir, toda v prihodnjem desetletju še ne. Amerika noče vojne. Na Ruskem smo pa doživeli dejstvo, da sprememba diktatorja še ne pomeni nove vojne nevarnosti. Sicer pa ni nikjer napisano, da ne bi tovariš Hruščev rogovilil še tudi v 1. 1970. Hruščev sam pa ne bo izzval vojne, saj pravi sicer ne preveč olikan pregovor, da psi, ki lajajo, niso nevarni. To še ne pomeni, da ne bomo dočakali nekaj malih vojnih spopadov in da bomo dočakali pravo mednarodno razorožitev. Upanje na kaj takega je danes še neutemeljeno. V našem vsakdanjem življčnju bomo živeli v stalnem vrvežu malih sprememb, ki jih navadno niti opazili ne bomo Kar mimogrede lahko dobimo v naših žarnicah električni tok, ki ga bo dajala atomska sila. Ako imamo atomske podmornice in govorijo o atomskih letalih, zakaj ne bi dočakali tudi atomskih avtomobilov. Ako bi do tega prišlo, bo sigurno kot amen v Očenašu, da se bo število prometnih nesreč najmanj podvojilo. Nova prometna sredstva nam bodo omogočila, da bomo lahko hodili na piknike v Chicago in New York in ne samo v Euclid in okolico. Lahko se tudi zgodi, da žarnic ne bomo več potrebovali. Bomo imeli ste ne, ki se bodo svetile ponoči kot kresnice. Iz časa bo naša obleka, naše perilo, naša obutev? Pri-rodni materijal bo potisnjen v kot, ne bomo več vedeli, kako naj imenujemo materijal za podplate in tekstilno blago. Vse to je tehnika v načelu že odkrila, treba je samo najti pot kako se bo industrija.polastila vseh teh iznajdb. Ali bo človeški rod radi tega srečnejši, kdo ve? Ne bi si upali prerokovati niti najmanjše stvari. Jasno je le to kjer že vlada blagostanje, bo rastlo zelo hitro, toda ljudem ne bo jamčilo večje sreče. Zgodi se lahko ravno narobe ubilo bo v ljudeh smisel za trpko življenje, za žrtve, vzelo jim bo veselje do podjetnosti in poguma, razpihalo pa strast do neomejenega vživanja. Mehkužnost, ki je že sedaj pre vzela ljudi, ki živijo v velikem blagostanju, se bo še boli razpasla, z njo vred pa odtujevanje svojemu bližnjemu. No vi rod se bo branil požrtvovalnosti in jo skušaj nadomestiti z darežljivostjo. Kjer pa vlada revščina, tam raste nezado- SMO. To je zdaj le ko to pišem. Ko bo ipa ta dopis tiskan in pred gladijo nas po hrbtih in z nami rokujejo, med tem pa po vsej Južni Ameriki cele divizije komunističnih agentov kroži okrog in razširja podtalno sovraštvo proti Združenim državam, proti “Yenkijem” in dopovedujejo doli po jugu, da jih mi kot lakomni imperialisti gospodarsko in drugače zasužnjujemo. In propaganda deluje. Po jugu se jezijo proti nam, odpovedujejo naročila za razne izdelke in iste oddajajo drugim. Kaj je za vsem tem — kaki nameni? Ameriška ljudstva in narode vami čitatelji, bomo pa najbržej da bodo drug že v novem letu. Tisk, radijo, „ A ■■° Waukegan, 111. — Pred par dnevi se je Zima po koledarskih določbah in pravilih uradno prijavila ter objavila razglas, da se bo mudila med nami z vsemi njenimi prijetnostmi in sitnostmi vse tja do sv. Jožefa in za nameček morda še nekaj dni ali ce-o tednov povrhu. Nič ni nas vprašala ta zvita starka, ali je nam prav ali ne, da se je ukvar-tirila med nami. Jaz in moj sosed jo nisva prav nič vesela in bi jo šla takoj kakemu advokatu čez dat,” ampak za nobenega takega advokata (dohtarja) ne veva, ki bi take tožbe sprejemal. V starem kraju se spominjam je ailo več takih “pravnih strokovnjakov,” ki so radi sprejemali vsakovrstne pravde, kakor n. pr., če si le čez sosedov plot pljunil, ali če je kdo kak mejnik “pošla-tal,” ali če se je komu zaletelo in da bi po pomoti na mesto “hvala” rekel: “Uh me piš!” — je sosed že letel na vso sapo h kakemu “dohtarju” in ga je “čez dal,” da ga je potem tak dohtar vrtil in sukal pred “krvavo rihto.” Na Vrhniki menda so imeli pred leti nekega takega pravnega strokovnjaka “dohtarja,” ki je celo Smrt tožil. Tožba je bila baje sledeče vsebine, kakor so pravili: “V Borovnici je živel neki posestnik, ki je imel od hudirja sitno ženo. Ob njej je delal težko pokoro kakih 40 let. Potem televižni in vse kar vrši obveščevalne službe, vse napoveduje in prerokuje, kaj vse imamo pričakovati v novem letu 1960. Marsikaj zanimivega je v prerokovanjih. IVBnenj, prepričanj in raznih sodb je pa toliko skoro kakor glav. Vsaka glava po svoje gleda, misli, vidi in sodi; in taki so tudi zaključki. V Združenih državah bomo imeli v tem letu narodne volitve. Sprememba v Beli hiši bo gotova reč. Prdesednik Eisenhower bo doslužil dva termina in to je vse kar more, ker ustava zdaj tako določa. Naj zmaga torej katerakoli stranka že, v naši vladi bo sprememba, nova glava bo vodila in vladala. Ta pa bo uvedla in uveljavila svoja stališča do raznih domačih in tujih problemov. Drugače bo kakor je zdaj, prav tako, kakor kadar pride h hiši mlada nova gospodinja. Marsikaj se bo preuredilo, ali bodo nove ureditve vodile k sreči in blagostanju, to ve le Bog. Po razvojih raznih dogodkpv po poljih mednarodne svetovne politike bi Ibilo soditi, da se med narodi kuhajo čudne politike. Ko so se zastopstva narodov sestala 25. april n45 v San Francisco, ob p! Pacifiku in tamkaj zbore 26. junija istega leta sc o prišli do soglasja, da " je "''treba 'narode združiti v mednarodno zvezo in so to tudi storili z ustanovitvijo Organizacije Združenih Narodov (OZN). Z vso svečanostjo so zagotavljali drug drugega, da so vsi za trajen mir in da vojne se morajo enkrat za vselej preprečiti. Vendar enkrat so prišli po proti drugemu. Tako v Aziji podpihati vse proti Združenim državam in ko bodo nastale težave, da bomo morali miriti po južni Ameriki in se pravdati z raznimi azijskimi deželami, tedaj bodo komunisti v Moskvi imeli proste roke v Evropi. Kurnica se jim bo odprla in ko- munistični lisjaki bodo znali izrabiti položaje. Med tem pa pridigajo o “miru,” ter pravijo, da ga je treba za vsako ceno očuvati in da so zanj pripravljeni žrtvovati vse. Za nje bi bil to res idealen “mir!” Za čuditi se je, da te “lisičje poštenosti” ne vidijo v oni, ki sedijo v vrhovih vodstev demokratičnega sveta. Saj je vendar tako jasno. Namen je najprvo nas slabiti gospodarsko, potem naščuvati vse druge proti nam in če se jim to posreči je njih cilj dosežen. In čas pri tem igra njim v roke. Za zapadni demokratični svet je skrajni čas, da se prebudi in začne jasno gledati, kaj se zanj pripravlja in to predno mu komunistični lisjaki vržejo “štrik” na vrat! Naj bi novo leto prineslo demokratičnim narodom iztreznje-nje in pa potrebno previdnost! To so novoletne želje in voščila vsem! Vrhenšk Tine. Nekaj misli za javne delavce Dve napaki vsi sosedje slabi, če je v neki Pokojni prelat dr. Odar je organizaciji kak spletkar ali do-pred leti predaval v Buenos Ai- mišljavec, zato še niso vsi člani resu na političnem študijskem spletkarji in domišljavci. Če se tečaju “o politiki.” Velika ško- je v nekem narodu pojavil zelo da je, da pokojni prelat tega pre- velik zločinec, zato še niso vsi davanja ni napisal in objavil, pripadniki tega naroda sami zlo-To predavanje je bila namreč činci. Sodbo “Vsi so enaki, vsi prava mojstrovina in bi ga mo- s0 krivi!” smemo izreči šele te-ral slišati vsak javni delavec. | daj, ko za vse točno verno, da so Danes želim ponoviti iz tega krivi. . . predavanja samo eno misel, ki Druga napaka je predajati se se mi je prav posebno vtisnila čustvom in iz čustvenih nagibov v spomin. Dr. Odar je dejal, in v čustvenem razpoloženju da izvirajo številni naši medse- ukreniti to ali ono. Kogar n. pr. bojni spori iz dveh napak, ki ni- vodi čustvo ljubezni, je slep za sta škodljivi samo za življenje stvarnost, ne vidi napak, ne vidi skupnosti, ampak tudi za življe- nevarnosti, v kateri se nahaja, nje posameznikov. Ti dve napa- ’ Popolnoma enak temu je tudi ki sta: a) posploševanje ali ge-1 tisti, ki sovraži. Tudi ta/fe neraliziranje in b) predajanje . ne vidi resnice, ne vidi stvarno^ čustvom.’ jsti. Vsi predobro vemo, koliko Ko je dr. Odar imenoval ti dve ' tragedij je bilo porojenih iz sle. napaki, sem osupnil in kar nič pega čustva ljubezni ali sovra-nisem bil prepričan, da ima prav štva. , j je zbolela in bila še bolj sitna, dolgem trpljenju in uničevanju ker ščipalo in grizlo jo je na do pravega spoznanja, smo si mi-vseh koncih in krajih. Mož je slili. Toda ta upanja so nas va-nekega dne napravljal drva v rala. Ni se še dobro posušila gozdu in mimo njega je prikora- tinta na podpisih na Čartarju kala Smrt. No, kako ti gre, ga (ustanovni listini) OZN., že so obgovori. j pokale bombe in ropotali tanki Mož ji je potožil svoje težave, in pokali topiči po raznih konti-ki jih je imel s svojo ženo. nentih sveta. To pove, koliko Smrti se je zasmilil in mu je more svet zaupati raznim pogod-obljubila, da mu pomore, da bo bam, ki jih podpisujejo države še pred božičem prišla po njego- in narodi med seboj. Zgleda, da vo ženo in da ga bo rešila nje- nihče drug drugemu ne zaupa in govih težav. Možu je to ugaja- se ne upa h počitku, ne da bi lo in jo je še poprosil: Prosim te preje pod vzglavnico ne položil Smrt, ne pozabi kar si mi zdaj nabasane pištole. Kakor kaki le obljubila, glej da boš naredila nezaupljivi rokovnjači, ki drug svoje in obljubo izpolnila. drugemu ne zaupajo nič. Smrt je šla naprej, ali imela1 Kaj nam torej napovedujejo je toliko takih naročil, da je ob veliki zaposlenosti na njenih potih po svetu na omenjenega Borovničana pozabila. Prišel je božič, za njim novo leto, a Smrti ni bilo od nikoder. Borovničan se je vjezil in je šel na Vrhniko h pravdarskemu “dohtarju” in tam je dal Smrt “dohtarju” čez. Ta je po vseh pravnih tehničnih pravilih sestavil pravdo in jo vložil na sodišče, čez nekaj tednov je sodišče poslalo pozivnico tožitelju in obtoženki Smrti. Slednje pa ni mogel najti s po- nova politična obzorja? Mir? Spoštovanje drug do drugega in spoštovanje pogodbo, ki jih podpisujejo? Želeti je da bi — toda? toda? toda? itd. lahko po-prašujemo. A pamet opazovalcu drugače odgovarja in sicer, da je treba vse sprejemati s posebnimi pridržki in pomisleki. Kakor se lisice in lisjaki nikoli ne poboljšajo, pa magari bi stokrat podpisali, da ne bodo več prihajali davit kur v kurnice, ta-Ico je težko verjeti in zaupati posebno takim “poštenjakovičem,” zivnico noben ipismonoša, nobe- kakoršni so v politiki komunisti, ne birič in nihče. Naposled se Ti so svoje vrste lisjaki. Takrat, je cesarsko-kraljevemu sodniku ko te z eno roko gladijo po hrb-posvetilo, da je to ena prismeje-' tu, ali ko rokujejo s teboj, so z drugo roko že v tvojem žepu. To je tista stara ciganska diplomacija, s katero so cigani hodili na pravda in da se najbrže hočeta ‘vrhenški dohtar” in borovniški posestnik iz njega norce briti. Poklicati je dal oba pred-1 okrog. Eden izmed ciganov je se in je oba poslal za tri dni v navadno prišel v vežo in tam za-špehkamro ričet jest. Tako je,čel razgovor z gospodinjo ali končala tista pravda.” i gospodarjem, prosil kruha in Vidite nekaj takega bi se go-'špeha, drugi je pa tisti čas kro- dilo tudi meni in sosedu, če bi šla Zimo tožit. Zato bova skušala z njo potrpeti, bo že enkrat minula. * PRED NOVIM LETOM žil okrog hleva in kurnic in delal načrte kaj bo za ukrasti. Prav taki so, a začuditi se je, da se jim da isvet še vedno slepiti in varati. (tako se bb zgodilo verjetno tudi kateremu izmed bralcev teh vrstic). Toda njegova nadaljna izvajanja in pa kratka analiza tega, kar sem sam v javnem življenju že doživel, so mi potrdila pravilnost in globoko utemeljenost prelatovih trditev. Posploševanje je resnično velika in silno razširjena napaka. Mnogim ljudem zadošča en sam utis ali en sam dogodek, da si ustvarijo sodbo o celoti. Včasih je sodba pravilna, toda večinoma ne. Točno sodbo si more človek ustvariti šele na temelju poznanja vseh dejstev ali pa vsaj velike množice dejstev. V nasprotnem primeru pridemo do nemogočih in tudi neresnih in nepravilnih zaključkov. Iz množice vzgledov, ki jih je podal dr. Odar, se spominjam naslednjih dveh. Neki angleški časnikar se je peljal iz Nemčije preko Švice v Francijo. Po Švici se je vozil samo nekaj ur in ves ta čas je deževalo. Na eni izmed postaj je izstopil in obiskal kolodvorsko restavracijo, kjer mu je natakarica v belem predpasniku na zahtevo postregla z whisky-jem. Ta časnikar je nato poslal svojemu časopisu opis Švice, v katerem je bilo napisano, da v Švici vedno dežuje, da imajo vse natakarice v Švici bele predpasnike in da vsi ljudje pijejo whisky podobno kot na Angleškem. — Nato je dr. Odar povedal še naslednji primer: Večkrat slišimo iz ust kake razočarane žene besede, da so vsi moš ki na svetu enaki, namreč enako slabi, pokvarjeni in ničvredni. Pa je zelo verjetno, da so do te sodbe prišle zaradi enega ali dveh slabih mož, ki so jih srečale v svojem življenju. Zaradi prenaglih sodb na temelju enega samega dogodka, ene same — morda premalo premišljene — besede ali izjave, J enega slabega človeka, se često rodijo veliki in težki spori, divje medsebojne borbe in mednarodni spopadi. Dr. Odar je takole zaključil svoje misli o posploševanju: Če je eden od sosedov slab, ne smemo reči, da so če 'je žč v osebciem in zfeseb-a nem življenju potrebno trezngi razumsko presojati vsake zadevo in-ne se predajati čustvom, je to še mnogo bolj potrebno v javnem življenju. Dr. Korošec jo večkrat svetoval: “Če sf jezen ali ražburjen, se najpreje umiri, vse skupaj trezno premisli in šele potem ukrepaj.” Tudi v našem slovenskem javnem življenju bo marsikaj drugače, ako se bomo odvadili posploševati in ako bomo vsako stvar mirno, trezno in razumsko presojali. Več narodnega ponosa! V srbski reviji “Savremenik” (in tudi v “Klicu Triglava,” ki ga pa nisem dobil v roko) je bil priobčen razgovor predsednika slovenske politične organizacije g. Farkaša z vodilnim hrvat-skim politikom dr. J. Krnjevi-čem. Iz tega razgovora želimo dobesedno ponoviti eno izmec vprašanj g. Farkaša in odgovor dr. Krnjeviča na to 'vprašani6-G. Farkaš je vprašal: “Kakav, po vašem mišljenju, treba da bu de stav Slovenaca danas, da bi bile zadovoljene njihove težnje, a istovremeno, da odnosi izmedju Hrvata i Slovenaca s jedne stra ne,a Srba i Slovenaca s druge Strane i danas, a naročite sutra budu prijateljski?” Na to vprašanje je dr. Krnje-vič odgovoril dobesedno takole “Ja ne bih nikada nametao Slo-vencima svoga mišljenja. Ja priznaj em svakome pravo da za-stupa politiku koja je po njegovem mišljenju najbolj a za njegov narod. Slovenci so mjero-davni da reknu sta oni hočeju i kako oni hočeju, to je sasvim njihova stvar, samo bi ja njima pre-poručio, da vode računa o tomu, da hrvatski narod neodstupno hoče svoju samostalnu i suvere-nu državu.” Kaj naj rečemo k temu razgo- voru? Vsak politično zrel narod pokaže svojo zrelost prav s tem, da hoče o svoji usodi sam odločati da si sam postavlja svoje cilje in hodi po poti, ki si jo sam izbere. Vsak narod vodi namreč svojo politiko: hrvatski narod hrvatsko, nemški nemško, slovenski pa slovensko itd. Ni mogoče in tudi ne bi bilo naravno, ako bi Hrvati vodili slovensko politiko ali pa Nerpci italijansko ali pa Italijani hrvatsko. Vsakdo naj vodi svojo politiko! Zato je čisto nepotrebno, da hodi kdo spraševati politike drugega naroda, kakšna naj bo politika našega naroda. In ni to samo nepotrebno, to tudi žali naš narodni ponos. Ali morda nismo sposobni, da sami odločamo o svoji usodi. G. dr. Krnjevič je g. Farkašu odlično odgovoril, ko je rekel, da ne bo on nikdar vsiljeval Slovencem svojega mnenja in da naj Slovenci odločajo sami o tem, kakšno naj bo njihovo stališče o tem ali drugem vprašanju. Tale dr. Krnjevičev odgovor naj si dobro zapomnijo vsi tisti, ki mislijo, da moramo ob vsaki priložnosti vprašati tujce, kaj naj storimo. Bodimo vedno in povsod zastopniki svojega naroda! Dr. Milan Komar je ob neki priložnosti vprašal: Zakaj uži- vajo nekateri narodi toliko simpatij in zakaj drugih narodov skoraj nihče ne pozna? Vzrok je v zvezah in v propagandi. Potrebne so zveze na vse strani, navzgor in navzdol. Ker smo imeli Slovenci v zgodovini le malo svojih diplomatov in ker nismo imeli nobenega svojega plemstva, smo imeli z (velikim svetom le malo zvez. Dobre osebne zveze pa so več vredne kot velike dobro opremljene armade in tudi več vredne kot debele knjige argumentov. Res je, da ni lahko ustvariti takih zvez, toda nekaj nemogočega pa to tudi ni. Treba je pač izrabiti vsako priložnost. To morajo napraviti zlasti vsi izobraženci in premožnejši Slovenci. Prodreti morajo >v uredništva svetovnih časopisov in revij, spoprijateljiti se morajo s politiki, diplomati, Čerkvcnimi dootojtur,. stveniki in drugimi vplivnimi osebami in ob vsaki priložnosti pristaviti slovenski lonček.” Zlasti je važno, da sodelujemo v mednarodnih organizacijah in da se udeležujemo mednarodnih kongresov in konferenc. Uspešno sodelovanje Slovenske ljudske stranke v mednarodni krščanski demokraciji spada gotovo med najbolj uspešne poskuse razširiti in utrditi slovensko ime po svetu in kliče po posnemanju na drugih področjih. Seveda moramo biti pri tem delu previdni. Kakor se mi trudimo, da se uveljavimo in utrdimo slovensko ime, tako delajo tudi drugi- Tudi razni levičarski in desničarski totalitarci hočejo postati mednarodno pomembni in organizirajo razne sestanke in kongrese. Tam seveda ni mesta za prave demokrate in zato tudi ne za nas Slovence. S sodelovanjem pri takih organizacijah in sestankih bi si samo pokvarili čisto in dobro slovensko ime. Če kje sodelujemo, sodelujmo tako, da bomo visoko dvigali ime svojega naroda. Slovenski narod je politično zrel narod in ima svojo čast in svoj ponos. Nismo ^nikomur za peto kolo in ne potrebujemo protektorjev in varuhov, pač pa iščemo iskrenih in odkritih prijateljev. Predvsem se varujmo tistih, ki se nam spredaj ližejo, zadaj pa nas obrekujejo in so nam vsak čas pripravljeni zasaditi, nož v hrbet. že dalje časa opazujemo to igro pri neki totalitarni skupini naših sosedov, ki se nam dobrika, kadar potrebuje našo pomoč v svetu, kjer smo dobro zapisani Na drugi strani pa ista skupina v svojem časopisju čisto slovenske kraje iv slovenski Istri proglaša za hrvatske. Delajmo, veliko delajmo, sodelujmo, toda pazimo s kom! R. Smersu. — Od vseh nad 65 let starih Arherikancev ima nad 85 odstotkov manj kot $2,000 letnega dohodka. KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc Skrbel je za prosveto in za lajšanje bede. Zidal je šole, bolnice in zavetišča. Ustanovil je prvo vseučilišče v Novem svetu. Torres je z začudenjem poslušal gospodarjevo pripovedovanje. Zamislil se je. Hidalgo, Morelos, Quiroga — trije duhovniki, narodni prosvetitelji in dobrotniki. Carres pa duhovnike preganja kot nasprotnike napredka. —Ali poznate kakega mladeniča Rene Garza — se je Torres po kratkem presledku spet o-glasil. Gospodarjeve oči so se zaiskrile, ko pa se je spomnil, da ima pred seboj častnika, je hitro povesil glavo. —V okolici je več Garzov — je nekam zmedeno odvrnil. — Ne vem, katerega mislite. Nato je odšel. —Najbrž je tudi on Garzov pristaš — si je mislil Torres. Ob svitu se je Torres podal s svojimi ljudmi proti dolini I-pace. Pot je bila težavna, ker se je bilo treba vzpenjati precej visoko. Komaj so imeli za sebaj kakih 10 kilometrov pota, so bili konji že čisto spehani. Ustavili so se in se.zvalili v travo. Cez nekaj trenutkov jih je pretresel klic: —Udajte se! Iz gozda so zadoneli streli. —Razbojniki! — je zakričal Torres in je vojake uvrstil. Napad je bil nenaden in to je vojake zmedlo. Kmalu pa so se zbrali, pograbili puške in se zagnali proti gozdu. —Smrt! Smrt! Udajte se! — je spet zadonelo v gozdu. Klic se je ponovil od zadaj, od desne in leve. Torres je videl, da je obkoljen. Grdo je zaklel, a izhoda ni našel. —Kdor se premakne, dobi krogljo! — se je slišalo iz gozda. — Odložite orožje! Torresa je pograbila jeza. —Za menoj! — je zaklical vojakom. Zadoneli so streli. Vojaki so vrgli proč orožje in so dvignili roke. —Strahopetci! — je zasikal častnik. Sam je šel dalje. Od drevesa do drevesa se je plazil. Napadalci ga niso opazili, ker so z vojaki imeli opravek. Priplazil se je precej daleč. Konj mu je sledil. Torres se je naglo pognal nanj in je zdirjal .proti mestu. Čez čas se je ozrl. Za njim je divjal plečat mož, zagorelega rujavega obraza. Zdel0 se mu je, da je isti romar, ki ga je ono noč videl v drevoredu. —Stoj, ali strelim! — je zakričal mož. Torres se ni ustavil. V naslednjem trenutku je zadonel strel in Torres se je nezavesten zgrudil na tla. SEVILLINA JANUARY S M I W I F S I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev POSEBNOST PRVEGA TEDNA V LETU 1960 Trajno kotfranje za $10.08 pri JANAS HAIR STYLING SALON 6628 St. Clair Ave. HE 1-6224 ■ "'r' , M. ... '■..................... ' - ' m V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE Rose Svete ki je za vedno zatisnila svoje drage oči dne 1. januarja 1959 Eno leto je minilo, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni. Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Boigu — v nebesih, v kraju tam, nad zvezdami. Žalujoči: ANTON, soprog JOSEPH, sin FRANCES HOČEVAR, sestra IN OSTALO SORODSTVO Chardon, Ohio, 4. jan. 1960. Ob potu, ki je po njem Torres jezdil proti dolini Ipace, je stala krasna vila znanega Chairesa, lastnika rudokopov. Tistega dne je bil v njej velik dirindaj. Graza in nekateri voditelji Juventuda so bili na obisku. Takoj po prihodu je gospodar peljal goste v svojo knjižnico. Tam so se začeli resni razgovori. Garza je poročal o položaju. Fueros je govoril o svojem potu v Zedinjene države. V Washingtonu ni imel uspeha, ker tamošnje vladne kroge mehiški' verski boj sploh ne vznemirja. V Newhavenu pa so Co-lujmbovi vitezi obljubili pomoč. iNato po mladci razpravljali o vhj^nem načrtu. Chaires j’ih je z navdušenjem poslušal. —\ Star sem že — se je vmešal v raitgovor — a če bo treba, grem tubi' jaz z vami. V tem trenutku je mali Nino potrkal na vrata. —Ali smem vstopiti? Obed je že gotov. —Le pridi — je zaklical Garza. — Iz doline Ipace so se slišali streli — je dejal ob vstopu — in mama je rekla, da moram to takoj povedati. Vest je abrane presenetila. —Morda kako izdajstvo? — je menil Garza. —Najbrž ne — je odvrnil Del Rio. — Ta kraj je zelo zanesljiv. Obed se je začel. Chaires je šaljivo pripovedoval, koliko sitnosti ima z otrokoma. Mali Nino ga neprenehoma sili, naj ga pusti med vstaše, Guadelupe pa venomer jadikuje, zakaj ni fant, da bi se tudi ona lahko bojevala. V obednico je vstopil star služabnik. —'Ranjenega častnika smo našli ob cesti — je javil — in smo ga sem prinesli, živ je še, a težko diha. —Takoj ga prenesite v hišo — je velela gospa — in nekdo naj gre po zdravnika. —Zdravnik je že tu — je dejal Garza in je pokazal na tovariša Bolla. Ranjenec je bil brezzavesten. Bollo ga je preiskal. Kroglja je predrla desno stran pljuč. Rana ni bila smrtna. Bollo jo je izpral in zavezal. —Prijatelji, pojdite — se je obrnil nato k mladeničem. _____ Ranjencu se kmalu vrne zavest in morda ne bi bilo dobro, da bi vas videl. Mladci so odšli. En izmed njih je nesef( v meajto pii^mp d h. Nortiju. Bollo je še ostal in je dajal navodila. Naročil je, da mora nekdo ponoči bedeti pri bolniku. Guadelupe ga je pazljivo poslušala. Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. JANUAR 10. — Drainatsko dmštivo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. je Vnebovzete priredi v šolski domačo zabavo in ples. dvorani družabni večer. 23. — Društvo Ložka dolina pri- 28,—Dramatsko društvo LILIJA redi ples v Slov. nar. domu na priredi v Slovenskem domu St. Clair Ave. na Holmes Ave- “PUSTO- 23.—Baragov dom priredi v svo- VANJE”, jih prostorih zabaven večer s , “kolinami” ArniLi ■ 3.—Slovenski oder bo podal v oO. - Dramatsko društvo LILI- veliki dvorani pri 3v Vidu JA priredi domačo zabavo v versko dramo «v ČASU OBI_ Slov. domu na Holmes Ave. SIKANJA”. Začetek ob treh 31.-V Baragovem domu bo popoldne. proslava škofa Friderika Ba- 10_ _ Glasbena Matica priredi ia£e' Spomladanski koncert v Slo- FEBRUAR venskem narodnem domu na 6.—Plesna skupina KRES poda St. Clairju. v dvorani sv. Vida spored 24. — Korotan priredi svoj vsa-narodnih in umetnih plesov. koletni koncert v novi šolski Igral bo Tonklijev orkester. dvorani pri sv. Vidu. 20. — Korotan priredi predpust- 24.—Pevski zbor Slovan priredi ni ples v Slovenskem domu svoj spomladanski koncert v v Collinwoodu. I SDD na Recher Ave. 27. — Pevski zbor Triglav ima 24.—Slovensko pevsko društvo v Slov. domu na Denison Ave. j PLANINA poda ob 6:30 v veselico z maškerado. j SND na 5050 Stanley Ave., 'ga prehoda preko Ljubelja. E- dora niti v sanjah ne bi mogel niversal” bilo zaposlenih pri o-den izmed teh mož je bil znani predstavljati, da bo njegov ta- hranjevalnih delih v predoru, kronist baron Ivan Vajkard Val- krat propadli predlog 300 let po- [Vmes je prišla zima, med katero vazor (1641-1693), ki je predla-|zneje uresničen. In to na prav jih je sneg večkrat odrezal od gal, da bi predrli hrib v višini dstem mestu, ki ga je on tako ostalega sveta. Na celotnem av-St. Lenarta na koroški in Sv. modro predlagal. 'strijskem delu predora so bila Šele v 20. stoletju sta tehnič-^e preostala skalna ramena razni napredek in nagla motoriza- streljena in nadomeščena z be- Ane na kranjski strani. Ta za takratne čase orjaški ( načrt predora so potem na pove-|ciJa zelo izrednimi prilika- tonskimi oporniki. Skupno je Ije cesarja Karla VI. preučevali ,mi Povzročila, da je davna želja bilo treba izstreliti 6000 kub. strokovnjaki z skim glavarjem jem Jožefom (Christallnig) na pomanjkanja sredstev in fehnič- 27.—Oltarno društvo fare Mari- nte izkušenj pa je načrt bil odložen. Končno je leta 1728, ko treba višjim rudar-'P° premaganju prometnih tež-Wtrov skalovja, za kar so upo-grofom Juri- koč na tej progi bila uresničena: rabili 3000 kg donarita. Razstre-Kristalnikom Stari načrt je bil izvršen med Ijeno skalovje, ki so ga izpe-čelu. Zaradi drugo svetovno vojno. jljali iz tunela, tvori sedaj sredi Ljubeljska cesta z prelazom divjeromantične karavanške po-v višini 1360 metrov kot duri krajine obsežno ploščad, za par-proti jugu ima še danes za našo kiranje avtomobilov, ki jo je da je [deželo gospodarski, politični in'moč doseči s kratko vožnjo po 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. Tristo let zgodovine ljubeljskega prelaza so popravljali cesto zato, mogel preko nje cesar potovati zgodovinski pomen. Zaradi nje-[odcepku za zadnjo cestarsko hi-v Ljubljano, bil odstranjen že,'n5R strmih serpentin proti vrhu^ico. Ohranjevalna dela v pre-napol sesuti mali tunel na vr-.Pa' 80 se je spočetka konjske doru so stala 4,2 milijona šilin-hu. Bil je razstreljen in nastal |vPr0ge> pozneje pa tudi motor-|gov in so bila izvršena pod nad-je še danes obstoječi izrez v breg. Ta modernizacija oziroma premestitev ljubeljske ceste, je bila brez dvoma ena izmed najbolj posrečenih ustvaritev mierkantilistične dobe. Z novo cesto sta bila pomorsko pristanišče Trst in prestolno mesto Dunaj znatno zbližana in tr-ovina je bila po tej cesti usmerjena prek Celovca, ki se je takrat naglo razvijal in štel 7,000 prebivalcev. Zaradi tega sta pa Velikovec in Beljak nekoliko izgubila na trgovskem pomenu. Leta 1820 je “načrt za gradnjo podzemske ceste skozi ljubeljski hrib” zopet postal aktualen. V glavnem po prizadevanju dveh Kranjcev, dr. Jožefa Ja-bornigga pl. Altenfelsa, “dvornega in sodnega advokata” v Celovcu ter fužinarja Andreja Kapusa. Nad pet let so se vlekle na vozila pri prehodih Karavank raje izogibala. Predor so zgradili politični jetniki preko zorstvom višjega gradbenega svetnika dr. in. Sichillinga in dr. ing. Fornare. Tudi Jugoslaviji niso bili pri- Ljuheljski predor meri 1560 i hranjeni stroški za te drage u- metrov in je bil zgrajen v letih 1942 do 1944 pod najtežjimi o-koliščinami za nekako 1200 pripornikov, ki ,so jih bili pripeljali iz smrtnega taborišča Mauthausen; bili so večinoma Belgijci ter Nizozemci po narodnosti. Predor so izkopali na ta- krepe. Onstran državne meje je 170 delavcev še zaposlenih z razstreljevanjem skal in gradnjo betonskih opornikov. Delajo v treh dnevnih izmenah. Državna meja je v ljubeljskem predoru natančno označena in varnostni ukrepi so na o- kozvani belijski gradbeni način, ,'beh straneh zelo strogi. Dočim Z obeh strani padajočega sle- so jugoslovanske oblasti svoj mena Zelenice so najprej zače- del hermetično zaprle z leseno li grebsti talni rov. V decem- .pregrado, je bil na avstrijski bru 1943 je bila gora preluk- strani postavljen dvojni “zelez-njana. Nad talnim rovom so po- ^ni zastor.” Dve do stropa sega-tem izvrtali ©e stropni rov, na- joči železni mreži s kot prst de-kar je sledilo zabetoniranje j belimi palicami, v kateri so ši-stropnih obokov, ki slone na o-(roka vrata tudi iz železnih palic, pomikih iz armiranega betona, varujeta državno mejo pred ne- Zadnje delo jetnikov je bilo iz- Ob koncu leta so bila zaključena najnujnejša obnovitvena pot iz Celovca , dela v ljubeljskem uredoru, na t'em nedovršenem orjaku je eden i2,med izdei0Vaicev gradbene tehnike ki je nastal med vojno, a sedaj še ved- črt jabornigg) umrl; zaradi če-no čaka na dograditev ki bo nudila novo tudi pozimi sar je dotlej vneta razprava 0 uporabno prometno pot s Koroškega skozi Karavanke | tem načrtu tudi zamrla L 183() na Jadran m proti Balkanu. j,so v strokovnih krogih spet raz- Najbrž je človek že zgodaj pri dno znova poškodovala. V de-;Pravbali o tem načrtu, vendar iskanjU vedno novih prehranbe-nih možnosti ter v želji, da izve, kako izleda svet na oni strani poizvedbe in dopisovanja glede jtrgavanje skalnih ramen med o-tega načrta, ki bi naj skrajšal ;bema rovoma s čemer je nasta-v Trst. Med temjjala prostornina celotnega pre-na-;dora. To delo je konec vojne nenadoma prekinil. V zadnjih dneh maja 1945, ko je Avstrija zopet pridobila državno samobitnost in so mejo iz leta 1938 znova stopile v veljavo, je 880 metrov predora pripadlo Avstriji, 680 metrov pa Jugoslaviji. Obe državi sta vsaka na svoji strani zabarikadirali vhode k temu velikemu debelim zvitkom neiz-vršenih načrtov. Za časa turških in madžarskih vetih letih od leta 1566 do 1575 d6 končno bil zaradi pomanjka-je bila liubelska cesta prelože- [nja denarnih sredstev odložen k na na sedanjo traso. Koroška in drugim gora, odkril stezo skozi skalnato . Kranjska sta morali v ta namen divjino prek ljubeljskega sedla, prispevati vsaka po 9000 zlatni- Tudi Rimljani so uporabljali j kov. Skalni vrh Ljubelja so pri [vpadov v deželo je ljubeljski Vadbenemu podvigu, ki ga ljubeljski prehod praprebival-j teh delih drzno predrli v dolžini prelaz igral važno vlogo in je predstavlja predor. Njegova ši-cev naše dežele, ki so ga pozne- 1150 korakov. A kljub temu 'bil vedno znova vojalško utrjen. |rina na temelju nzaša 12,3 metro, je izgradili v živinsko tovorno i“jamskemu prehodu” je ljubelj-|Tudi v najnovejših časih, po pr-'višina pa 8 metrov. Je to naj-pot. Mnogo pozneje, okrog leta [ska cesta ostala še vedno najbolj vi in drugi svetovni vojni, je bi- večji cestni predor v Avstriji. 1379, je bila ta gorska pot iz- strm prehod preko gorske veri- la ljubeljska cesta pozorišče [igad poldrugi kilometer dolg or- ge Karavank. Tudi za naj moč-[sprememb polnih obmejnih bo-! jaški obokani hodnik je postal nejše konje v večkratnih pripre-j jev. Preko nje so se večkrat j “ničiji prostor” in 44 let, v kate-gah je bil gornji del prehoda na pomikale dolge trume vojne na-tej in oni strani hud napor. jveličanih vojakov razpadlih ar-Zato ni čudno, da so že ta- mad. krat ljudje ' zasnovali različne | Prevdarni Valvazor si takrat, načrte za ustvaritev zložnejše- ko se je zavzemal za gTadnjo pre- boljšanai in spremenjena v trgovsko cesto, katere izhodišče je bil Celovec. Tako je namreč u-kazal Bernard Šponheimski. Še v 16. stoletju ni bila cesta preko Ljubelja nič drugega kot kolovoz, ki so ga pogosta neurja ve- RAZLIČNI OKUSI — V Londonu na Angleškem se je 13 let stara Eileen Barker odločila deliti svojo čašo mleka z nnuco (zgoraj na levi), v Famhamu napaja 20 let stara Ruth Hapton mladega pujska, mladi Clifton Russell v Memphis, Tenn., jetkupil za 41,50 mladega kuža, Jd mu je jv zahvalo obliznil nos, v morskem akvariju v Miami, Fla., pa se ukvarja nekdo s šolanjem morskega psa rih so ga le nekaj krati prehodili v svrho pregleda, ni preteklo brez posledic. Zob časa gloda v skalo Gora namreč živi. Apneniško skalovje, ki je tukaj posebno nagubano, z ogromno silo pritiska na praznino in pospešuje krušenje skalnatih ramen. Tudi v karavanškem območju posebno obilne padavine, katerih voda pronica v globino, so storile svoje. Voda se je združila z gori nahajajočimi se žveplenimi snovmi in jedko ogljikovo kislino v nevarno kemično zmes, ki razkraja velike ploskve betonskih sten in stropnih obokov, slabša trdnost betona ter rahlja skalovje. V 14 letih so iz stropa zrasli do 40 em dolgi kapniki. Tehniki na obeh straneh meja, ki so izvrševali nadzorne obhode, so z njih prihajali z vedno bolj zaskrbljenimi obrazi, kajti naleteli so na vedno resnejše znake razpadanja. Njihova poročila na' pristojna mesta so bila vedno bolj vznemirljiva. Na avstrijski strani se je leta 1957 zvezni minister dr. Fritz Bock, ki se je takrat mudil na dopustu na Koroškem, osebno prepričal o stanju ljubeljskega predora, ki si ga je ogledal v spremstvu dr. svetnika dipl. ing. Woehrerja in višjega gradbenega svetnika pri koroškem deželnem gradbenem ravnateljstvu dipl. ing. dr. Schillinga. Posledica tega ministrskega o-biska je bila odredba stavbenih varnostnih ukrepov, ki so jih začeli izvajati v oktobru 1957. Odtlej je 30 delavcev firme “U- dovoljenimi prehodi. Orjaška ohranjevalna dela tega predora, ki je plod suženjskega dela in je zvezan z mnogimi človeškimi usodami in veliko požrtvovalnostjo, nas obvezujejo k njegovi dovršitvi in izročitvi ustreznemu namenu. “Kor. ted.” Prva pomoč Ameriški Rdeči križ izda na leto povprečno do 679,000 potrdil o končanih tečajih pomoč. za prvo HELP WANTED—FEMALE SECRETARY JR. Must type a minimum of 45 wpm and be able to take 80 wpm shorthand. 5-day week, good salary, excellent fringe benefits. Ages 18 to 32 will be considered. Phone Allstate Insurance Co. Personnel Department WY 1-9000 GENERAL OFFICE Girls, 18 to 28, East Side resident, preferably single. 5-day week, good salary, excellent benefits. Phone Personnel Department WY 1-9000 for personal interview. ______ (3) L B. M. ALPHAMETRICAL KEY PUNCH Full time or part time operators with a minimum of 1-year of Alphamerical operating experience; work in new office .near Warrensville and Kinsman; 5-day week; excellent benefits. Call for appointment. Personnel Depart- ment. WY 1-9000 MALI OGLASI V poljski naselbini V fari sv. Kazimirja lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, dva nova plinska furneza, dva nova avtomatična vodna grelca in vroča voda, dvojna garaža. Hiša v prvovrstnem stanju. 931 Ida Ave. EN 1-4115. -(2) CE HOČETE . . . prodali ali kupiti posestvo «U trgovino, obraita f do aaa J0S. GLOBOKAR »86 E. 74th St. HE 1-6S07 Prijaters Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vocal St. Clair Ave in E. 68 SL / . “Ha- **> te* opravil bom,” HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajra je vzkliknil mladi Hendel, pre-S> pasal si je meč ter je očetu stis-S> nil roko. ^c.«j 5^| “Jutri zjutraj ob šestih vam ^ pripeljem to zalego živo ali — H mrtvo!” Visoko so sveče vzplamenele, ^ ko je jezno, ponosno in odločno jf| korakal iz sobe. Na stopnicah so 5? odmevali njegovi krepki koraki , in sedaj, čuj, v tiho noč se raz-'lega peketanje kopit njegovega Mladi Hendel je divje sopihal ve poslal tvoj stari oče. Res, žrebca, in je vzkliknil: “Torej jim poj- krasno delo,” je rekel oče. | “Pojdi k mamici, deklica!” je demo nasproti mesto z banderi “In sukal ga bom, kakor se rekel Hendel________________“povej ji, da ta- z meči in puškami in — Bog se spodobi krvi, ki teče po mojih k0j pridem.” jih usmili!” žilah,” je odvrnil Henrik. | Mraza tresoč se je dete stopi- “Kadar torej pridejo,” je mir- Zadovoljno gleda oče krvoloč- cai0 pro5) 0£e pa je Ugasnji sve-no rekel oče, ki še vedno ni iz- nega sina, ki naj postane strah £e, za trenutek je poslušal peke-pustil sinove roke, “jim zaprite in groza za papežnike. Li naj tanje, ki se je izgubljalo v tem-cesto, vzemite jim njih ma- mu brani? Ne, sveti Krvi, prav no no’^ potem pa je z mogočnim like ter jih pošljite nazaj v takega je treba Štajru . . , dol- korakom šel v svojo spalnico. Štajer — če zagrabijo za orožje, go smo odlašali, sedaj bije ura, Njegova žena je ležala tu in pa zagrabite še vi, in če mora da se bije boj za življenje in se je j0kala. Safir, ki naj jo va- teči kri, pa naj teče; ti pa primi smrt. ........... |ruje lkuge) jj na zlati nitki visi Alberta in tisto vlačugo —, ti- ^ Zunaj so skovikali čuki in so- vi*atui v rokah pa drži stekle-sto vlačugo, ki me je zasmeho- ve, in mrtvaškobledi obraz lune ni£jCo 8 kisom. Ko je vstopil, se vala na dan moje izvolitve in se je skril za oblaki. |je dvignila in je bila lepa ka- odtistihmal neprestano v Sta-1 Kakor preplašen ptiček se je kor dan, ki ga otemnjuje pajčo-jerdorfu hujska in ruje zoper oglasd droban glasek, v beli jan Vzkliknila je: “O pridi že mene — ta dva pripelji vklenje- srajčici je stala Hendelnova vendar, z žalostjo sem te priča- na v mestno hišo, kjer vas bom hčerkica na pragu. Prišla je po kovala.” z mestnimi svetovalci pričako- očeta, brez katerega ne more' lln , • onravil k-ir va, že z. rana zjutraj » lopati mati. Ravno je hotela jfgloSo “Gospod, bom, oba vam pri- reci: Papa, pridi, mamica lepo “ženaj štajerski papežniki s0 ga. peljem,” in Henrik je dvignil Prcsl’ jt^a ^da ji je zasta- dja zalega Za yes trud mj tr. gaj o srce . . . Človek bi obupal toda, Helena, smejim se jim, imam sina, za katerega me lahko zavidajo vsi cesarji tega sveta.” “Samo sina?” se je treslo iz- Ministrant drži križ, črn menih t ima v rokah zastavo, hlapec pa ,se molče upira v vesla. Menih | Albert gre na vse zgodaj na božjo pot; v Frajzingu ga bodo čakali pobožni verniki, dvesto moških in žensk, ž njimi pa bo pobožna Štefana, angel, ki je sprožil misel na to božjo pot. Tožeč hite naprej valovi, zdi se, kakor bi mrmrali: Kuga je na naših bregovih, kam ploveš, kam ploveš? žugajoč kipe proti nebu stolpi mesta, v katerem čakajo verige in vezi one, ki se upirajo Hendelnovim brezbožnim postavam. Albert sklanja svoja bleda upadla lica, ki jih napol zakri- va kapuca, nad brevirjem, ki mu počiva v naročju, ter moli psalme; srce pa se mu širi veselja, ako pomisli na kraj milosti, odkoder bo v večno čast božjo in sovražniku v sramoto prinesel mestu Štajru blagslov. Voda mrmra in Šumija, vedno bliže prihaja breg, ki ga pokriva megla. Za visokimi jelkami nad Dambahom se nekaj ognjeno svetlika. Ministrant se s paznim očesom ozira proti oni strani, pokaže tja z malim prstom in reče: “Glejte, pater Albert, tam zadaj v gozdu iz zelenja gleda nekaj modrega.” Albert bere naprej v knjigi ter reče: ' zdu ter pravi: Cvete li encijan letos tako ^ “Oče, bliska se kakor srebro zgodaj? No, pa ni nič čudnega, I in jeklo.” letos je pač nenavadno leto.” j Menih obrne oči proti gozdu Deček gre še naprej proti go- in se smehlja: svojo v pest stisnjeno roko, ki la v drobnem vratecu, tako se jo je iztrgal iz očetovih rok; iz je prestrašila, ko je zagledala ®“d človeštvom' rjavih oči se mu bliska smrt. |pi'i očetu v svetlobi sveč veli-Tn če se bodo branili, s krvjo kega brata s potegnjenim me-zapišem v te spake vašo kužno čem, s črnim, temnim obrazom, postavo.” I ‘“Henrik!” je prestrašeno za- pisano je gledal kakor mo- klicala. “Kaj delaš tu? Boš U nad iblazin. “Nikogar drugega? dras ter je izdrl svoj meč. (koga umoril?” Začela je gren- Kaj pa jaz in moje dete?>. “Seveda! že vem. Ti si pač moja lepa žena. Toda moj sin je moja čast, moj ponos, moje življenje. Ukrotil mi bo kužno Odstranil si je trdi flamski o- ‘Pa ta je pretop in prenero- ko ihteti, den. Prinesem drugega, več jih * “Zdi se, da je naša mala tu? imam zgoraj. Potem bom odja- Kaj hoče?” je rekel oče, ne da hal.” |bi se obrnil. Veliki brat pa je Odhitel je jak in vitek kakor odložil svoj meč, je šel k joka- Sodrgo,J potem "lahko' brez ’skrbi panter in poln mladostne moči. 10C1 se deklici ter ji je smejoč spjva Kmalu se je vrnil z mečem, ki se rekel: “Kaj pa je?” j ods^..,, se je bliskal v svetlobi sveč. I. Ihtela je naprej ter je skriva- ga je vrgel ^ z “Tega vzamem: najlepši je, la svojo glavico v rokavec: po 1 razprcstrtimi rokami je stopil k kar jih imam in najpriročnejši. očeta je prišla, mamica ne more pcstelji ter -e ipritisnil na svoje Imel sem ga opasanega, ko je bil spati, pa se tako boji. Henrik jo srce rožnato iepoto, ki se mu je cesar tu. Krvi še ni pU, pa naj je vzel v narocije ter rekel: v solzah nagproti smeh]jaia. jutri prejme krst krvi. Da bi le j Biza, biza. Potem jo je nesel k prišli s kosami in sekirami. O očetu rekoč: “Mama gospica proda bi bila le ona cundra moški, lsb d3 bi gospod šli spat.” De-pa bi ji porinil to ostrino v hi- klica se je privila k njemu, pri-navsko srce zato, ker je vas ža- tisnila je svoj belordeči obrazek lila.” j na njegovo lice, ki je bilo zarja-'gor3mi. Mesto štajer je po ne- “Pokaži ga! — Da, to je sa- veI° kakor lepa slonovina. (mirni, v strahu prečuti noči še vojski meč, ki ti ga je iz Gene-1 “Henrik, bojim se. Ne mori počivalo v globokem spanju. ljudi s svojim mečem.” | Tiho so samevali z mladim ze- ‘Tebe že ne, punčika. Naba- lenjem odeti gozdi, skrivnostno dal bom nanj strupene krote,” Je šumela Aniža. Samo daleč jo je tolažil Henrik. (tam za dambanskim gozdom je “Pojdi, miška, Henrik ima se- žvrgolela gozdna ptica, daj opraviti,” je rekel oče, ki je j F3 glej oh garstenskega bre-vzel deklico iz bratovega naroč- g3 sem plove po tajno šumljajo- Republic uslužbenci: KAJ PONUJA REPUBLIC V POGLEDU ČLOVEŠKIH ODNOSOV! Republic ponuja sodelovanje z zastopniki unije pri nadaljevanju naporov za izboljšanje človeških odnosov v svojih pregovorih. Predložila je skupni odbor in podjetja za razizkovanje človeških odnosov, da bi ta proučeval stvari kot: vodilo za določanje odgovarjajočih mezd, ureditev posebnih ugodnosti, vprašanja zaposlitve, izhajajoča iz naporov za povečanje učinkovitosti, vzdrževanje programa za opredolovanje delovnih mest, vprašanje podebnih nagrad, starostne prednosti in zdravniške oskrbe. Ta odbor bi imel pravico najeti kvalificirane strokovnjake za pcmoč na različnih poljih študija. REPUBLIC STEEL Naslednje jutro se je že tam daleč na vzhodu jelo svetliti za CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 6 ROOM HOUSE, with extra lot. 3 bedrooms, plus heated back room. New gas furnace, tile bath, wall to wall egrpeting in living and dinirg rooms, oak floors, landscaping. Close to schools, churches, transportation. Reasonable. Owber. ©025 S. Ellis Ave. BA 1-1142. ja ter jo je postavil na tla. 5 ROOM insulated brick bungalow. 3 bedrooms. 1 % baths, enclosed porch, 2% rooms with income, 2 car garage, 220 wiring, automatic oil heat, 35 ft. lot, near schools, and church, excellent transportation. No agents. By owner. MErrimac 7-7331. I (3) BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING PLANT — $50,000 volume yearly. Western suburb. Established 9 years. By owner. Retiring. Phone WQcdland 9-2598. (2) SEASON’S GREETINGS! g NEW YEAR’S GREETINGS j i OR. G. J. WILKES | $ CHIROPRACTIC PHYSICIAN ] Physio-Therapy and Ultra-Sonics i Mpn.-Fri. l:CAFELY m, % V- X AltiSn TUDnnni DEPOSITED THROUGH January M TARN mkiST - a6 Jjf Maa __________i i ASK FOR FREE : CLAIR AV1IMGS iiifo d/ Za vaš pomembni dan! Dragb neveste! ] Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek tivljenja, je izbira por)fnih vabil. Jglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil,' naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair A\e. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 .h 5 i 5 S l IGRA Z OTROCI — Pavliha se je spravil (na žico nad cesto in obeša na njo klobase in zavojčke s sladkorčki. Ko so otroci prišli do klobas, so dognali, da so jčeva napolnjena z grenčico mesto z mesom, p zavojčkih pa j so j bili kamni mesto sladkorčkov. Seveda so |se maščevali nad darovalcem s tem, da so vse skupaj pometali vanj. tS jtem nastopom je bil v Nuerenbergu na Nemškem najavljen (začetek karnevalske sezone. .