60 Cr?°' ...,0qb f\v^ \'$2- tUvid Št. 106 (14.502) leto XLIX.__________________ PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 1200 LIR ČETRTEK, 22. APRILA 1993 ITALIJA / PREDSEDNIK VLADE OCENIL, DA SE JE NJEGOV MANDAT IZČRPAL Po današnji razpravi v zbornici bo Amato verjetno odstopil SENAT / ODBOR ZA ODVZEM IMUNITETE Andreotti odločno zavrnil vse obtožbe sodelovanja z mafijo RIM - Kot se stopnjujejo obtožbe, tako se bivši italijanski premier Giulio Andreotti odločneje brani. Potem ko je v torek s kratkim sporočilom ostro zavrnil nove obtožbe, ki jih vsebuje drugo »dopolnilo« palermskih sodnikov, je Giulio Andreotti včeraj popoldne izročil senatnemu odboru za odvzem parlamentarne imunitete daljši zapis, v katerem zavrača nove obtožbe. Svojemu zapisu je dodal še pismo župnika cerkve Kristus Kralj v rimskem predmestju in vidokaseto, ki je bila Posneta ob posvetitvi cekve in iz katere naj m jasno izhajalo, da je bil morebitni stik z župnikovim nečakom Vincenzom Sinaco-. rijem, domnevnim kil-ierjem palermske ma-nje povsem naključen. Dober del Andreot-tijeve spomenice je usmerjen k demantiju obtožbe skesanca Bal-__dassareja Di Maggia po katerem naj bi se Andreotti leta 1988 v Palermu na domu mafijskega veljaka Ignazia Salva sestal z načelnikom Cose Nostre To-tojem Riino. Andreotti odločno zanika to okoliščino in poudarja med drugim, da je bil v tistem Času predsednik vlade in ni pojmljivo, da bi se premikal sam brez kakršnegakoli varnostnega spremstva. Bivši premier spet poudarja, da ni poznal ne Ignazia Salva ne njegovega bratranca in pripominja, da ne ve, ali se je kdaj peljal v njunem blindiranem avtomobilu. »Potovanja so vselej organizirali varnostni organi, zato ne vem, Čigavih avtomobilov so se posluževali,« trdi Giulio Andreotti. Zelo odločen je tudi Andreottijev napad proti palermskim sodnikom, katere obtožuje tudi nekorektnosti, Ceš da »stalno spreminjajo obtožbe«, poleg tega pa da nadaljujejo preiskavo in vodijo zasliševanja skesancev tudi v Času, ko bi morali Čakati na predhodno dovoljenje senata. Kar zadeva pričevanje policista iz Maz-zare del Vallo, da naj bi se v tamkajšnjem hotelu srečal z mafj-skim killerjem Andreo Magiaricino, pa Andreotti trdi, da se je najpej sešel s predstavništvom ribičev, nato pa se sestal tudi s predstavniki enajsterice Trapanija. »In ne vem, kdo je bil med predstavniki nogometnega kluba,« pravi Andreotti ter zaključuje, da se bo poslužil vseh zakonov, da bi zavrnil obtožbe, ki jih ocenjuje kot »avtentične provokacije«. Odbor bo danes začel s splošno razpravo o primeru Andreotti, najpozneje v torek pa bi moral končati z delom in oblikovati svoje mnenje. (V.T.) Sporočilo uslužbencev ZTT Današnji Primorski nevnik je izšel v obicaj-obliki in obsegu, ker f®° se delavci oddelka ‘otostavnice odločili da taV *nemo stavk° in Ki j Pustimo prižgano račun carii 1 d in starega 1730,2217 i deviznega varče 1735,4280 ivanja. 1740,6343 NARODNA BANKA MAKEDONIJE 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 HHjHHi Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 GOSPODARSTVO Četrtek, 22. aprila 1993 JAPONSKA / JEN PROTI DOLARJU Finančni minister ocenjuje, da rast jena ne koristi Japoncem Visoka cena domače valute škoduje japonskim izvoznikom in s tem celotnemu gospodarstvu, saj svoje drage izdelke vse teže prodajajo TOKIO - Japonska se je pripravljena v daljšem obdobju spopasti s problemom močnega jena, vendar je zadnja skokovita revalvacija jena previsoka in prenagla, ocenjujejo japonski gospodarstveniki. »Dve- ali triodstotna letna rast ne bi predstavljala problema, dvig, do kakršnega je prišlo zdaj, pa je zelo resen,« je izjavil Hidehiko Oku-mura, vodilni raziskovalec pri raziskovalnem inštitutu Nomura. »Razmerje med jenom in dolarjem zdaj ne deluje v prid tema dvema problemoma,« je izjavil. Na osnovi komentarja predsednika Billa Clintona, ki ga je izrekel v ponedeljek, da bi močnejši jen utegnil vzpostaviti ravnotežje med ZDA in Japonsko, Dolar je v Tokiu v torek znova zdrsnil do svoje skoraj zgodovinsko najnižje točke 110, 25 jena. Finančni minister Voshiro Hayaski je na torkovem parlamentarnem zasedanju povedal, da je ta skok jena neugoden za Japonce in za svetovno gospodarstvo, saj bi utegnil v kratkem Času podvojiti japonski trgovinski presežek. Visoka vrednost jena škoduje japonskim izvoznikom in s tem celotnemu gospodarstvu, saj svoje drage izdelke vse težje prodajo, prihodke od njih, ki jih zaslužijo v tujih valutah, pa pretapljajo v vse manjše število jenov. Visoka vrednost jena teoretično tudi spodbuja trgovinski presežek, ker močnejši jen operira tudi s precenjenim dolarjem pri izvozu, medtem ko višje cene japonskega blaga zunaj zavirajo povpraševanje. Kljub temu pa so japonske oblasti večkrat zagovarjale postopno rast jena v primerjavi z drugimi valutami bodisi zato, da bi zmanjšali trgovinski presežek, bodisi zato, da bi podjetja prisilili v prestrukturiranje in v izboljšanje njihove konkurenčnosti.Japonska se je uspešno prilagodila naraščanju jena po sporazumu Plaza iz leta 1985, ko so se vodilne države sporazumele o šibkejšemu dolarju. Japonska podjetja so imela rekordne domače dobičke, poceni sklade in močan jen, zmanjšala so stroške, spodbujala konkurenčnost in se podala v velika vlaganja doma in v tujini. Kljub temu pa so gospodarstveniki prepričani, da je zdrs dolarja za vec kot 11 jenov od febru- arja prehiter in prevelik za japonska podjetja, ki se še vedno spopadajo z domačo recesijo. Dobički se že tretje leto zmanjšujejo in utegnejo to tendenco -kljub drugačnim upom -ohraniti do konca leta, Ce bo cena jena še naprej tako visoka. To bi prav tako utegnilo odložiti okrevanje domačega gospodarstva. Guverner japonske centralne banke je v torek gospodarstvenikom izjavil, da so hitri kratkoročni medvalutni pretresi skrajno neugodni za Japonsko gospodarstvo in njegovo stabilno rast. (Reuter) EBRD / JUTRI SE BO ZAČELO 2. REDNO LETNO ZASEDANJE Nihče javno ne govori, da bi moral Attali oditi Banka ima zdaj solidno osnovo, približno 3,3 milijarde dolarjev - Odločitve o posojilih sprejemajo prepočasi Stephen Jukes LONDON - V evforiji po padcu berlinskega zidu leta 1989, so nekateri politiki, med njimi tudi Margareth Thatcher, odkrito ugovarjali zamisli o posebni banki, ki naj bi pomagala financirati reforme v Vzhodni Evropi. Zdaj, ko je minilo dve leti od ustanovitve Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), to zasipavajo z očitki, da preveč razsipno porablja sredstva, predvsem omenjajo visoke stroške njenega londonskega sedeža in razkošni življenjski slog njenega predsednika Jacquesa Attalija. Konec tega tedna se bo v Londonu zbralo 3000 bančnikov na 2. rednem letnem zasedanju te banke. Ti bodo zaradi okoliščin, v katerih se je znašla, nedvomno zelo natančno pregledali njeno poslovanje. »Lahko rečemo, da denar, ki prihaja v Bolgarijo iz EBRD in podobnih ustanov, le-te porabijo zase, za svoja potovanja, namestitev v razkošnih hotelih in stroške za kon-sultacijo«, je vznejevoljen pripomnil eden bolgarskih vladnih predstavnikov v Sofiji. Vodilni in vodstveni predstavniki EBRD niso preveč pred tem zasedanjem niso preveč dobre volje, saj se je pokazalo, da je banka od svoje ustanovitve zase in za svoje dvorane v marmorju ter za zase- bno letalo porabila dvakrat toliko, kot pa je dala sredstev za vzhodnoevropska gospodarstva, ki se otepajo s težavami. Gospodarstveniki napovedujejo, da bodo na zasedanju govorili predvsem o treh ključnih vprašanjih: o vlogi in osebnosti 49-letnega Jacquesa Attalija, o tem, zakaj banka tako počasi odobrava kredite, Ce prihodnost reform, zlasti v Rusiji, visi na nitki, in o nadzoru stroškov banke in o nadzorovanju dela direktorjev. Nihče javno ne govori o tem, da bi moral Attali odstopiti. A 23-elanski upravni odbor, v katerem so predstavniki 56 delniških držav in agencij, je po izrednem zasedanju v minulem tednu jasno napovedal, da bo odločno obrzdal vsakršno pretiravanje. Nemški finančni minister Theo VVaigel, ki predseduje upravnemu svetu guvernerjev, je po torkovem pogovoru z Attali jem v Bonnu kar naravnost rekel, da je podoba EBRD omadeževana. Največ kritik pa se je na ra-Cun EBRD dvignilo zaradi polžje počasnega odobravanja posojil. Čeprav je vlada odobrila za veC kot 2, 5 milijarde dolarjev kreditov, jih je ta hip izplačala oziroma porabi- la komaj za 220 milijonov dolarjev. Zdi se, da ti podatki potrjujejo bojazen nekdanje britanske premierke Margareth Thatcher, ki je menila, da bi tovrstna pomoC morala še naprej biti v rokah Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Nekateri gospodarstveniki pa so vseeno prepričani, da je Jacques Attali postal pravi junak Vzhodne Evrope in da ima povsem prav, da je previden. Prepričani so, da bi bila velikanska katastrofa, Ce bi denar v ta območja metali tako, kot so to poCele komercialne banke v poznih 70-tih letih v Južni Ameriki. »Zelo lahko je zapravljati, in to so banke v preteklosti tudi počele«, meni profesor Mike Faber, ki se ukvarja z razvojnimi vprašanji na Univerzi Sussex. »Skrbno je treba izbirati tiste projekte, ki utegnejo imeti uspeh, za to pa potrebuješ veliko Časa, zlasti še, Ce ni povsem jasno, kdo je na oblasti«. Banka ima zdaj solidno osnovo, približno 3, 3 milijarde dolarjev, mnogi pa so prepričani, da bi morala storiti vec, da bi pritegnila tudi sklade iz zasebnega sektorja. Kot navaja Ron Freeman, podpredsednik banke, zadolžen za trgo- vinsko bančništvo, že odobrena sredstva za posamezne projekte tretji partnerji sofinancirajo z 9, 8 milijarde dolarjev, kar omogoča učinek v razmerju 1 : 4. Ena od možnih poti, kako povečati sredstva, naj bi bilo tudi sklepanje poslov z vzhodnimi podjetji, ne pa z zahodnimi partnerji, Čeprav bi se v tem primeru tveganje povečalo. Ena od možnih poti bi bila tudi sprememba tako imenovanega pravila 40 : 60, kar pomeni, da lahko samo 40 odstotkov posojil namenijo za državne projekte, vsaj 60 odstotkov pa bi jih moralo biti namenjenih za zasebni sektor, vendar je prav v tem sektorju zelo malo projektov, za katere bi potrebovali pomoč EBRD. Tretje sporno vprašanje na zasedanju pa bodo banCni direktorji. 23 sedanjih direktorjev bi vsekakor moralo trdno držati v rokah vajeti bančnih poslov EBRD. Attaliju so tolikšno število sodelavcev vsilile mnoge države, ki niso preveč zaupale njegovi »veliki zamisli«, npr. ZDA. Znotraj banke so se ti direktorji hitro povezali z tamkajšnjo birokracijo, zdaj pa se njihovi finančni ministri doma sprašujejo, zakaj niso pravočasno ugovarjali načrtom o visokih stroških. SLOVAŠKA Mečiar nemara hitrih korakov NEMČIJA / VELIKO ZNAMENJ O TEŽAVAH V GOSPODARSTVU Stroški industrije so previsoki Ekonomisti ocenjujejo, do je gospodarstvo zdaj veliko šibkejše, kot so pričakovali decembra lani Tadeas Walesky BRATISLAVA - Kapitalistična šok terapija se na Slovaškem ne bo obnesla, je izjavil predsednik vlade Vladimir Mečiar za dnevnik Narodna obroda v inter-vjuju.»Lzdelava novega programa mora izhajati iz spremenjene realnosti nove države«, je še dejal. Mečiar je primerjal svoj ekonomski program z reformami, ki so se jih lotili na Češkem, Poljskem in Madžarskem in je opisal svoj načrt kot »načrt postopnosti*. »Razlika med tem, kako naša vlada vidi ekonomsko reformo in kako jo je videla prejšnja (Češkoslovaška zvezna) vlada, je v tem, da gremo z restriktivne šok terapije na postopen razvoj s harmoničnimi koraki. »Mečiar ni povedal, s kakšnimi ukrepi namerava vlada preusmeriti razvoj v drugačno smer kot pa so reforme v kapitalističnem stilu, oziroma kako korenito se utegne Slovaška odmakniti od trenutne politike. Slovaško kritizirajo zaradi lenobnega privatizacijskega programa. Podjetja v državni lasti propadajo, rezerve tujih valut pa so že zaskrbljujoče nizke. Narodna banka Slovaške je prejšnji teden objavila, da so rezerve padle na približno 130 milijonov dolarjev, vlada pa trdi, da jih je manj kot 25 milijonov dolarjev. FRANKFURT, HANO-VER - Dramatična upočasnitev nemškega gospodarstva bo prisilila Bun-desbanko, da zniža obrestne mere hitreje in izdatneje, kot so za letos pričakovali, menijo evropski ekonomisti. Čeprav samo štirje od petnajstih ekonomistov, ki jih je Reuter povprašal za mnenje, pričakujejo, da bo vplivna nemška centralna banka olajšala kreditne pogoje na sestanku svojega odbora v torek, pa vsi, razen enega, predvidevajo naslednje uradno znižanje obresti v prvem tednu maja. Vsi pa so mnenja, da bo eskontna mera znižana na 6, 75 odstotka do konca junija s sedanjih 7, 50 odstotkov in da bo lombardna mera znižana na 8, 25 odstotka s sedanjih 9 odstotkov. Do konca leta naj bi bila eskontna mera 6 odstotkov, lombardna pa 7, 25. Ta predvidevanja znižanj obrestnih mer se za približno pol odstotne točke razlikujejo od decembrskih predvidevanj. »Gospodarstvo je znatno šibkejše zdaj, kot pa smo mislili decembra,« je rekel Ulrich Beckmann, višji ekonomski raziskovalec pri Deutsche Bank. »Potreba po ostrejših znižanjih obrestnih mer se je povečala, medtem ko se je pritisk cen zmanjšal.« Tisti, ki so pričakovali znižanje obresti v torek, večinoma opozarjajo na lombardno mero, ki pomeni zgornji limit za mere na denarnem trgu in je trenutno brez večjega pomena, ko so kratkoročne mere na denarnih trgih za celo odstotno stopnjo pod njo. Toda številne evropske države, ki vezejo svojo valuto na marko, ne morejo znižati svojih stopenj, ne da bi pri tem povzročile nevarnost pritiska na lastne valute, dokler se ta lombardna stopnja ne zniža. »Bundesbank bi lahko storila korak mednarodnega pomena, Ce bi znižala lombardno stopnjo,« je rekel Jo-nathan Hoffmann, direktor ekonomskega sektorja pri First Boston Bank v Londonu. »To bi bila pomembna in simbolična poteza.« Medtem ko se nemško gospodarstvo opoteka, ostaja letna stopnja inflacije trmoglavo visoka in je v marcu znašala 4, 2 odstotka. Analitiki menijo, da bi proti koncu leta lahko padla do treh odstotkov. Jasnih znakov o težavah v gospodarstvu je obilo: brezposelnost se je v zahodnem delu Nemčije povzpela z 2, 17 milijona v marcu (na letni ravni) s februarskih 2, 10 milijona, industrijska naročila so februarja upadla za 2, 2 odstotka glede na januar, prodaja na drobno pa je bila januarja za 8 odstotkov nižja kot leto poprej. Hans Jaeckel, ekonomski strokovnjak pri družbi DRI/McGraw-Hill, je dejal, da se gospodarska aktivnost tako naglo upočasnjuje, da bo morala Bundesbanka kmalu odločneje znižati stopnje. »Gospodarstvo tako naglo izgublja moč, da je to prepričljiv razlog za hitrejše popuščanje uzd. Ta razlog bo močnejši od skrbi zaradi inflacije.« Vodilni ekonomist pri Bank Julius Baer Gerhard Grebe meni, da bo eskontna stopnja padla na 4 odstotke do srede 1994. Po njegovem mnenju bosta odhod predsednika Bundesbanke Helmuta Schle-singerja v septembru in verjetna postavitev sedanjega namestnika Hansa Tietmayerja na vodilno funkcijo povečala verjetnost za radikalnejše posege proti koncu leta. Grebe pravi: »Schlesinger si želi, da bi si ga zapomnili kot predsednika, ki je zmagal v boju proti inflaciji. Do septembra se bo moralo izkazati, da se inflacijska stopnja giblje k 3, 3 odstotka v četrtem kvartalu. Tietmayer pa bo imel drugačne poglede. Veliko hitreje bo znižal obresti.« »Bundesbanka posebno skrbno spremlja zunanjo vrednost marke,« je rekel Heinrich Schaum-berg, vodilni ekonomist pri splošni gospodarski banki (BFG Bank). Ros Lifton, ekonomist z Raziskovalnega inštituta Nomura, je dejal, da bodo tisti, ki pričakujejo skokovito krčenje obresti, razočarani. Enega izmed zanimivejših scenarijev glede stopenj Bundesbanke je bilo slišati od Alison Cot-trell, ekonomistke pri Midland Montagu. Po njenem mnenju bodo v evropskem sistemu me-dvalutnih razmerij vse valute verižno reagirale na drastično znižanje nemške obrestne mere. Po njenih napovedih bodo pezeta, eskudo, danska krona in morebiti irski funt ter francoski Erik Kirschbaum, William Boston frank devalvirali glede na marko. »Ce se judje nadejajo, da se ne bo zgodilo, to povečuje možnosti, da se bo zgodilo,« je dejala. »Nova razvrstitev bo edini naCin, da dobimo od Bundesbanke smiseln poseg v znižanje obresti.« Upočasnitev rasti nemškega gospodarstva bi se lahko razvila v njegovo najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni, je dejal eden izmed vodilnih nemških industrialcev. Federacija nemške industrije (BDI) je napovedala, da bo gospodarstvo nekdanje Zahodne Nemčije v prihodnjih mesecih še naprej drselo navzdol in da bo zdrs globlji, kot so predvidevali. »V tako po- membni industrijski panogi, kot je proizvodnja kapitalnih dobrin, lahko sedanja upočasnitev povzroči najhujšo recesijo od vseh, ki smo jih doživeli po vojni«, je dejal predsednik BDI Tyll Necker na industrijskem sejmu v Hannovru. »Kar zadeva širše gospodarstvo, lahko pričakujemo upadec bruto domačega proizvoda za en ali dva odstotka«, je dodal. Po Neckerjevih besedah lahko sedanjo recesijo primerjamo z dvema prejšnjima najhujšima zdrsoma, ki so ju po letu 1945 doživeli v Zahodni Nemčiji. Oba, oni iz let 1974/75 in oni iz let 1981/82, sta bila posledica šoka zaradi rasti cen nafte, kar je povečalo industrijske stroške. Nemški minister za gospodarstvu Giinther Rexrodt je na sejmu za Reuter dejal, da si po njegovem mnenju Nemčija letos še ne bo ekonomsko opomogla. »Trenutno smo v globoki recesiji. Najprej se moramo prebiti skoznjo, nato pa bi naslednje leto lahko šlo na bolje«, je dejal. Po Neckerjevih besedah so poglavitni razlogi za strmo drsenje gospodarstva, vse od lanske jeseni naprej, majhno tuje povpraševanje po nemških proizvodih, močna marka in rastoči stroški nemške industrije. V na- sprotju z izjavami industrijskih poslovnežev in ekonomistov pa Necker meni, da je postalo jasno, da je vzrok za nemško recesijo v strukturnih problemih, ki bodo imeli dolgoročne ekonomske učinke. Menil je, da je malo verjetno, da bi povpraševanje v oživljajočih se tujih gospodarstvih, kakršni sta gospodarstvi ZDA in Velike Britanije, zmoglo potegniti Nemčijo iz recesije. »Ne smemo si delati utvar. Zelo malo je možnosti, da bi lahko izkoristili impulze od zunaj pred koncem leta 1993», je dejal. Porast izvoza v ZDA -okoli 6, 3 odstotka celotnega nemškega izvoza -industriji ne bo dal kaj prida pospeška. Po njego- vih besedah bodo morali nemška vlada in sindikati s skupnimi močmi ukrotiti rastoče stroške, s katerimi se sooCa industrija. Predlagal je, naj se stroški podjetij zmanjšajo tako, da bi opustili polno plaCo za bolniške dneve, tako da bi nadomestilo znašalo samo osemdeset odstotkov plače v prvih štirinajstih dneh bolezenske odsotnosti. Dejal je tudi, da je sindikat kovinarjev »izgubil občutek za mero«, ko je zahteval, naj delodajalci izpolnijo obljubo iz leta 1991, da se bodo plače kovinarjev na območju nekdanje Vzhodne Nemčije povečale za 26 odstotkov. »Nihče si ne želi stavke, toda stavka bi bila še najmanjše zlo», je dejal Necker. Priseljenci iz nekdanje Vzhodne Nemčije se preživljajo tudi s prekupčevanjem na berlinskih ulicah NAJAVE PRIREDITEV Četrtek, 22. april a 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA Tugo Sušnik Tugo Sušnik: Brez naslova, 1989, akril, platno, 200 x 135 (iz stalne zbirke Ribnica) Otvoritev razstave danes ob 19. uri v Likovnem salonu Celje. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA KOŠUTO se bo pogovarjala prof. Jasna Ce-bron. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ PASOVI IN SKLEPANCI (danes, 22. 4. ob 18. uri). Otvoritev razstave iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Danes, 22. 4., ob 18. uri otvoritev razstave MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava risb in skulptur Mirsada Begiča. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava skulptur Dragice Čadež DRUGAČNOST PODOBE. Razstava bo na ogled do 3.maja. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij Dušana Ježa. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja Francija Lesjaka. FOYER MGL Na ogled je razstava slikarja Andreja Gi-randona. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA COMMERCE (061/122-241) Do 30. aprila je na ogled razstava slikark BEATRIZ TOMŠIČ iz Argentine in KAROLINE KOGLOT iz Venezuele, Štipendistk Slovenske izseljenske matice. GALERIJA EQURNA Razstava slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRIHA-HUPA. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 27. aprila bo odprta razstava akademskega slikarja Janeza Šibile. NARODNI MUZEJ Na ogled je razstava akademske slikarke VERE TERSTENJAK. Razstavljene slike je možno tudi kupiti. Razstava bo odprta do 25. aprila. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ (061/213-024) Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 24. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij. Avtorji: Belič Alenka, Bizjak SaSo, Černe Tadej, Dintinjana L. Christi, Fajon Irena, Hočevar Romana, Javornik Dejan, Jeras Lea, Kosič Aleksandra, Majhenič Tadej, Maraž Mateja, Prelesnik Aleksandra Saša, Ramujkič Tina, Ručigaj Mojca, Seljak Sara, Sarkič Denis, Stevanič Željko, Strnad Brigita, Škofič Anka, Vojska Žiga, Zgrljača Elvis, Zulič Miha. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Danes, 22. 4. ob 17. uri predstavitev razstave Društva likovnih umetnikov Maribor. Na razstavi sodeluje 36 članov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. SODNI STOLP NA LENTU Na ogled je razstava Človek MATJAŽA TOMAŠIČA, dijaka in neakademskega slikarja. Razstava bo na ogled do 1. maja. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE (062/211-671) Do konca meseca maja je na ogled razstava PRAZNIKI NA VOŠČILNICAH IN PREDMETIH. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij GREGORJA KALIŠNIKA. Razstava bo na ogled do 30. aprila, v sodelovanju s člani Fotokluba Maribor jo je pripravil Bogo Čerin UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. ILIRSKA BISTRICA HODNIKOV MLIN Prodajna razstava grafik in slik akademskega slikarja CRTOMIRA FRELIHA bo odprta do 7. maja. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Na ogled je razstava Lovro Inkret - mala plastika. Galerija je odprta v torek in sredo od 9. do 12. ure, petek od 15. do 18. ure. Razstava bo na ogled do 8. maja. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE VILE Na ogled je razstava slik in grafik akademskih slikarke PETRE VARL SIMONČIČ in ZORE STANČIČ. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke MAJE DOLORES ŠUBIC iz Škofje Loke. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V petek, 23. 4., ob 20. uri otvoritev razstave DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU.Govoril bo predsednik vlade R. Slovenije dr. Janez Drnovšek, razstavo bo odprl ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V programu bo sodeloval Slovenski kvintet trobil. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 (066/73-753) Na ogled je razstava male plastike akademskega kiparja ZMAGA POSEGA. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del SAMA TAVZLJA. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992 SEŽANA MALA GALERIJA Do 30. aprila so na ogled akvareli SLAVKE KRANJEC (od 15. do 18. ure) TRŽIČ GOSTISCE SMUK SMUKOVA SLOVENSKA SLIKARSKA DELAVNICA (petek, 23. 4. ob 18. uri). Otvoritev slovenske likovne sobe v gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču. Razstavo bo otvoril Jože Hudeček. »V že po svoji osnovni funkciji in namenu gostoljubni hiši Simona Smuka iz Retenj pri Tržiču, so se za tri aprilsne dni triindevetdesetega leta sklenili ustaviti in skupaj - pa vendar vsak zase - kaj dobrega napraviti: Klementina Gobja (Gorenjska), Marijan Tršar (Dolenjska), Zdenko Huzjan (Prekmurje), Klavdij Tutta (Primorska) in Dušan Kirbiš (Štajerska).« (Jože Hudeček). TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do 30. aprila je na ogled razstava olj ANDREJA JERMOLA in SILVE SAKSIDA. Odprto v pondeljek, sredo in petek od 8. do 19. ure, torek in četrtek od 8. do 14. ure. VRHNIKA CANKARJEV DOM (Mala dvorana) V petek, 23. 4., ob 19. uri otvoritev razstave PODVODNIH FOTOGRAFIJ LJUBLJANICE, avtorja MIRA POTOČNIKA. Na razstavi bodo tudi nekateri arheološki predmeti, najdeni v strugi Ljubljanice. Podvodni svet Ljubljanice je ob Ljubljanskem barju prav gotovo zgodovinski spomin, ki smo mu posvečali veliko premalo pozornosti. Vrhnika živi ob robu Barja in bližini mesta- prestolnice svoje življenje. Industrija je naravo preoblikovala po svoje. Ozaveščenost nam bo v zadnjem trenutku morda le pomagala iztrgati popolnemu uničenju posamezne predele naravne dediščine in predtem Se kulturno dediščino. V Letu turizma je omenjena raz-stavapomemben prispevek pri obujanju naše kulturne in naravne dediščine in morda začetek povezovanja nekdaj naselbin Nauportus in Emone. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM P. Corneille: ODRSKA UTVARA (danes, 22. 4., ob 20. uri, Linhartova dvorana), gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. LETICIJA IN LUŠTREK (sobota, 24. 4. ob 20. uri, Štihova dvorana), režija: Dušan Jovanovič, igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič. DRAMA SNG (tel. 061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUSTU (danes, 22. aprila ob 19.30. uri). Abonma Študentski prvi in izven (konto). CABAres, CABArei (petek, 23. aprila ob 20.30. uri) Monodramski nastop ZIJAHA SOKOLOVICA. Se ena priložnost za vse, ki vam ni uspelo dobiti vstopnice ob njegovem nedavnem nastopu v Ljubljani! J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 24. aprila ob 19.30. uri). Za izven (konto). MALA DRAMA A. Nicolaj: BLAGO POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (danes, 22. 4. ob 20. uri). Monodramski nastop Polone Vetrih. Za izven (konto). A. Nicolaj: PRVA KLASA (petek, 23. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 24. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (danes, 22. 4., ob 19.30. uri). Za abonma Mladinski I. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 22. 4., ob 22. uri). Za izven in konto. J. B. P. Moliere: AMFITRION (sobota, 24.4. ob 19.30. uri). Za izven in konto. SNG OPERA (061/331-945) DON CARLOS (danes 22. 4., ob 19. uri). Dirigent Marko Gašperšič. Za red Četrtek II, izven in konto. NETOPIR (sobota, 24.4. ob 19. uri). Dirigent: Marko Gašperšič, pojejo: Jeric, Reja, Jeraša, Lebarič, Kores, Trček, Hočevar, Vezonik, Morača, N. Radovan, Gorenc. Za izven in konto. RAZPRODANO! KUD FRANCE PREŠEREN POLONA VETRIH (foto: Janez Vlachy) (061/332-288) TARZAN V EPIZODI VELIKI MRHOVINAR, v izvedbi gledališča Ane Monro (danes, 22. 4. ob 22. uri). Predstava bo na sporedu zadnjic v tej sezoni. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610) H. Achternbusch: SUSN (danes 22. 4., ob 19.30. uri). Režija Eduard Miler. »Močna predstava intenzivnega režiserja, ki podaja na suh način ta svet brez sentimentalnosti in olajšav, mrzlo, trdo, mučno in zato resnično.« (Taras Kermauner). LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELIKI ODER Alfred Jarry: UBU ROI (petek, 23. 4. ob 20. uri. PREMIERA). Za izven. Študentska gledališka skupina z ljubljanske Filozofske fakultete (oddelek za francoski jezik), prvič v Sloveniji predstavlja eno od prelomnih del francoskega gledališča s konca 19. stoletja. Predstava bo v izvirniku, nastopili pa bodo: Boštjan Zupančič, Nada Prodan, Primož Vitez, Urša Rigler, Tone Smolej, Gregor Perko, Marko Pravst, Mojca Medvedšek, Helena Biffio, Spela Mihelač, Nataša Sterle, Manica Janežič, Vesna Mahere in Vladimir Pogačnik. šentjakobsko gledališče F. Levstik - D. Jovanovič - T. Partljič: MARTIN KRPAN. Gostovanje Na Javorniku pri Jesenicah. MARIBOR DRAMA SNG LA DIVINA COMMEDIA - pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada ProkiCa in režiserja TOMAŽA PANDURJA (petek, 23. 4. ob 19.30. uri; v soboto, 24. in v nedeljo, 25. aprila ob 19.30. uri). V petek za red Premierski, v soboto za red Drama in izven in v nedeljo za red Repriza in izven. MALI ODER KABARET XX. STOLETJA - ISADORA (sobota, 24. 4. in nedelja, 25. 4. ob 17. uri). V soboto za red U in izven, v nedeljo je predstava odkupljena. V ciklusu Kabareta XX. stoletja predstavljamo koreodramski projekt Isadora z Majo Sr-bljenovič Turcu v vlogi legendarne plesalke Isadore Duncan. Avtor je projekta je režiser in koreograf Drago Boldin. OPERA (062/221-206) G. Puccini: LA BOHEME (danes, 22. 4., ob 19.30. uri). Za red Ekonomska. Najnovejša mariborska postavitev opere je sinteza nekonvencionalnega, vendar v okviru tradicije zastavljenega dirigentskega pristopa Simona Robinsona in pretehtanega in rutiniranega režijskega koncepta Franja Potočnika. Opera zaživi na sceni Janeza Rotma-na in v kostumih Marije Kobi. La Boheme je čustveno in nežno doživetje iztekajočega se velikega obdobja evropske klasične umetnosti. KAZINSKA DVORANA KLAVIRSKI KONCERT TRIA DEBUSSV (danes, 22. 4. ob 19.30. uri) v organizaciji II. gimnazije maribor. Za izven. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (petek, 23. 4. ob 10.30. uri). Režija: Katja Pegan. Zaključena predstava za Srednjo kmetijsko šolo Rakičan. LOGATEC KNJIŽNICA ZLATA RIBICA, lutkovna igrica (danes, 22. 4. ob 17. uri). Gostuje amaterska skupina iz Vzgojnega zavoda Logatec predstavlja lutkovno igrico po lastnem scenariju in z lutkami, ki so jih izdelali sami. NOVA GORICA GLEDALIŠKA DVORANA SOLKAN Ray Conney: ZBEŽI OD SVOJE ŽENE (danes, 22. 4. ob 20.30. uri in v petek, 23. 4.). Danes za abonma Premiera in jutri za abonma Petek in izven. GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA. Režija: Zvone Šedlbauer, igrajo: Bernarda Oman, Judita Zidar, Dare Valič, Miran Kenda, Tine Oman, Matjaž Višnar in Pavel Rakovec. V radoživi komediji sodobnega angleškega avtorja je tipični angleški humor pomešan z nizanjem feydojevskih zapletov, prignanih do norih, a obenem povsem verjetnih situacij. LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) MOJA LEPA PRALNICA/MV BEAUTI-FULL LAUNDRETTE (danes, 22. 4. ob 20. uri, Kosovelova dvorana), scenarij: Hanif Kureishi, režija: Stephen Frears. PESMI ŠTIRIH (četrtek, 22. 4., ob 18. uri, Štihova dvorana). Ob 40- letnici izida bo založba Mihelač predstavila ponatis te prve pesniške zbirke Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Predstavitev: OKOLJE IN SOLSKE INICIATIVE (četrtek, 22. 4., od 10. do 19. ure, petek, 23. 4., od 8. do 13. ure, Valvazorjeva dvorana). KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) TARZAN V EPIZODI VELIKI MRHOVINAR GLEDALIŠČA ANE MONRO (danes, 22. 4. ob 22. uri). Pragozdna burleska, zadnjič v tej sezoni! DVORANA SAZU (Novi trg 3/1) Predavanje akademika prof. Dušana MORAVCA (danes, 22. 4., ob 11. uri) na temo A. Verovšek- komedijant ali umetnik. Predavanje prof. dr. Johna MOORA (danes, 22. 4., ob 17. uri), nekdanji predsednik National Science Foundation, ZDA, na temo Revitalizing Reserch and Development on the Road to Democracy and Free Market. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Tiskovna konferenca ob izidu knjige Rudija Čačinoviča MED DVEMA CERKVAMA (danes, 22. 4., ob 11. uri). »Avtobiografski roman o prestopu iz ene cerkve v drugo je branje, ki bralca pritegne, ker je pisano tekoče, z vidnim mnogovrstnim znanjem, prepleteno s samozavestnim humorjem, popopranim s ščepci duhovite ironije, vse skupaj pa odmerjeno s premišljeno mero zrelega intelektualca...«, je o knjigi zapisal Igor Torkar. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER - GRAD TIVOLI (061/219-752) TISKOVNA KONFERENCA v zvezi z 20. Mednarodnim grafičnim bienalom (danes, 22. aprila ob 11. uri v Art Clubu, kletni prostori). Sla MARIBOR KNJIŽNICA ROTOVŽ Literarni večer z Vladom ŽABOTOM, danes, 22.4. ob 18. uri. Z avtorjem zbirke novel Bukovska mati in romana Stari pil se bo pogovarjala Geraldine Hrelja. IZOLA SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA SOLA VEČER Z GOSTOM (danes, 22. 4. ob 20. uri). S priznanim kulturnim delavcem iz Trsta, pisateljem in publicistom MIRANOM LAŠKO JUR JEV ANJE PO ULICAH LAŠKEGA (v soboto, 24. aprila ob 9.30. ure dalje). Da ima Jurjevanje v Laškem že dolgo tradicijo, nam pričajo podatki iz druge polovice prejšnjega stoletja, ki jih je zabeležil zgodovinar in geograf Ignacij OROŽEN. Se okrog leta 1930 je zabeležen podatek, da so učitelji s šolsko mladino po ulicah Laškega vodili Zelenega Jurija. Za tem je tonil v pozabo vse do današnjih dni, ko so ga učenci z ravnateljico Ireno MULEJ znova obudili na OS Primoža Trubarja. Zeleni Jurij s spremstvom se bo podal na pot ih pobiral darove. V ljudskem izročilu so Jurija obdarovali s surovimi jajci, s kruhom, s Špehom, morda tudi z vinom. Sprevod bo ob 9.30 uri krenil izpred šole Primoža Trubarja, dobro uro koledoval po laških ulicah in se vrnil na šolsko igrišče, kjer bodo pripravili rajalne in pastirske igre ter imeli pojedino s cvrtnjakom. Zeleni Jurij, v katerem je veliko simbolne iz-ročilnosti, prinaša pomlad in zelenje. POSTOJNA PRED STAVBO OBČINE POSTOJNA PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE Slavnostno, dvigovanje nove zastave občine Postojna (danes, 22. 4. ob 17.30. uri). Ob 19. uri slavnostno zasedanje skupščine s podelitvijo priznanja »23. april«. Jutri, 23. 4. ob 15. uri občinsko tekmovanje v rolkanu pred Hotelom KRAS. Ob 20. uri otvoritev razstave del Luciana Kleve v galeriji Modrijanov mlin z nastopom dueta Piščaci in plesne skupine Nenada Muždeke. ODRSKA UTVARA - Danes ob 20. uri v CD LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, Miran Hercog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI (danes, 22. 4., ob 17. uri, Veliki oder). Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA (sobota, 24. 4. ob 11. in 17. uri, Veliki oder). kd spanski borci (061/448-920) Andersen-Lainšek:SNEZNA KRALJICA (danes, 22. 4., ob 9. uri). Predstava je zaključena. Sobotno popoldne za otroke (sobota, 24. 4., ob 16. uri) Popoldanske čarovnije, nastopa MIRAN CANAK. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) NE DAJ SE... (petek, 23. 4. ob 20. uri, Štihova dvorana), večer z Radetom SERBE-DZIJO, Juretom Ivanušičem za klavirjem in s skrivnostnim gostom. KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE (petek, 23. 4. ob 19.30. uri, Gallusova dvorana). Dirigent: Kazushi Ono. solistka: Jasminka Stančul, klavir. Program: P. I. Čajkovski - Romeo in Julija, fantazija-uvertura; W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 23 v A-duru K488; B. Bartok: Koncert za orkester. Za modri abonma II. KRIŽANKE, VITEŠKA DVORANA GM ODER: MAJA CERAR, violina in HINKO HASS, klavir (danes, 22. 4. ob 19.30. uri). Program: Golob, Matičič, Krek, Bartok, Bloch, Ravel. ŽIVLJENJE JE KABARET! (petek, 23. in sobota, 24. 4. ob 20. uri), Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir. študentsko naselje KONCERT kanadskih hardcore legend D.O.A. (petek, 23. 4. ob 20.30. uri v menzi). GORNJA RADGONA AVLA OSNOVNE SOLE Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov (danes, 22. 4. ob 17. uri). NOVA GORICA GRAD DOBROVO VEČER RUSKIH SAMOSPEVOV Korsako-va, Čajkovskega in Rahmaninova (petek, 23. 4. ob 20. uri, Galerija Zorana Mušica). Sopranistka Natalija Vorobjova, pianist Janko Šetinc PORTOROŽ AVDITORIJ KONCERT- KOMORNI ORKESTER IN SOLISTI - Nagrajenci tekmovanja mladih violinistov Alpe Jadran Gorica (petek, 23. 4. ob 19.30. uri) SLOVENSKI PROGRAM RAI 1 §3 RETE 4 SLOVENIJA 1 Zgodbe iz Školjke Tedenski izbor ||6Q Film tedna - evropska kinematografija: Nepozaben dan ■ na plazi, danski film mm Poročila ■ Filmsko popoldne V Športnem duhu, ponovitev 3/15 dela ameriške nanizanke, VPS 1355 Izdajalska igra, ponovitev 2/3 dela angleške nadaljevanke, VPS1420 Zapor za otroke, ameriški film, VPS 1510 Poslovne informacije TV dnevnik 1 - slovenska kronika Živ žav, otroški program Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme šport Žarišče C.A. Cueni: Iskanje Salome, 5/6 del švicarske nadaljevanke, VPS 2035 Tednik, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani Ir SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Sanjska potovanja: Havaji, otoški raj, 7/12 del nemške dokumentarne serije Športna sreda: 3. tekma konCnice DP v košarki (M): Smelt Olimpija - Slovenica Koper Poročila Opus, ponovitev Svet poroča, ponovitev VideoSpon Že veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport Umetniški večer Od Kneippa do kofeta s smetanco in nazaj, študijski film Amira Muratoviča Komu zvoni, filmski esej Icht, plesni video po koreografiji Matjaža Fariča Solistični koncert v Slovenski filharmoniji: Ludvvig Grabmeier - bariton, Markuš Fohr - klavir Sova On in ona, 6/13 del ameriške nanizanke Izdajalska igra, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Video strani A KANALA MCM RIS, risanke in spoti Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 143. dela ameriške nadaljevanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 144. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev 11. oddaje Dance Session, 26. oddaja o plesu Odgovor z orožjem, ameriški akcijski film Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani Aktualno: Unomatti- Nanizanke na, vmes dnevnik Nad.: General Hospi- Film: Il delitto di Giio- tal, 8.40 Marilena, vanni Episcopo ’47), 9.55 Ines, 10.50 vmes (11.00) dnevnik Amanda, (9.30) vesti Vremenska napoved Il pranzo e servito Variete: Buona fortuna Nad.: Celeste Dnevnik 1 TG 4 vesti La signora in giallo Nad.: Sentieri, 15.15 Dnevnik in Tri minute Greda, 16.00 Anche i Fatti, misfatti e ... ricchi piangono Aktualno: Primissima Aktualno: Lui lei l’al- Dok.: Centominuti tro, nato (17.30) vesti Otroški variete Aktualno: C' eravamo Mladinski variete: Big tanto amati V Parlamentu in vesti Kviz: Il nuovo gioco Aktualno: Italija, na- delle coppie vodila za uporabo TG4 vesti in nad.: La Dok.: Kvarkov svet signora in rosa Almanah in vreme Filma: Don Camillo e Nogomet: Pariš Saint Germain-Juventus, 20.55 Parma-Atletico Madrid, vmes (20.50, Pon. Peppone, 22.30 Corda tesa (krim., ’84), vmes (23.30) vesti 21.50) dnevnik Dnevnik’ 1 Aktualno: A carte sco- |B CANALE 5 perte Dnevnik in vreme ■ r : — RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: La magnifica bambola (kom., ’46) Nan.: Doogie Howser llSfi Kratke vesti Q Segreti per voi... Q Variete: I fatti vostri IM®] Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi TV film: L’amore che non sai (dram., 2. del) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: Košarka (IP) mj Dok.: G. Marotta RAI 3 Si KOPER Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na umetnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Sicilija Samo za Šport Športna rubrika Derby Neonevvs, nato pregled tujega tiska Dok.: Geo Nan.: Vita da strega Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, nato Blob in Una Cartolina Aktualno: II rosso e il TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 Umetniški večer V Umetniškem večeru bo nocoj beseda tekla med drugim tudi o ljubljanski promenadi gg V nocojšnjem Umetniškem večeru bodo predstavili ustvarjalna iskanja treh avtorjev: Amirja Muratoviča, Toneta Freliha in Matjaža Fariča. Videli bomo filmski dokumentarni esej z naslovom Od kneippa do kofeta s smetanco in nazaj, ki ga je za svoje diplomsko delo pripravil študent filmske režije na ljubljanski AGR-F1V Amir Muratovič. V dokumentarnem filmu je želel prikazati, kakšna je bila ljubljanska promenada, ki je zdaj ni več. 9 njej bodo pripovedovali znani Slovenci, ki so jo v svoji mladosti sami doživljali: Mila Kačič, Zlatica Hribar, Radojka Vrancič, Meta Flegar, Marjana Deržaj, Lojze Kovačič, Žarko Žarko Petan obuja spomine na dneve, ko je ljubljanska promenada Se »živela«. Petan, Edi Selhaus, Borut Lesjak, Rudolf Francelo, Robert Stockbauer, Ludvik Boštjančič, Mirč Kragelj, Marjan Ocvirk, Matej Bizovičar, Ika Prušek in Janko Bleivveis. V drugem delu večera se bo kot avtor filmskega eseja z naslovom Komu zvoni predstavil režiser, scenarist in publicist Tone Frelih (1945). Priznani slovenski ustvarjalec je za film Favorit (1987) dobil Številna domača in mednarodna priznanja. Zadnji prispevek pa je plesni video v koreografiji Matjaža Fariča z naslovom Icht, ki je posnet po istoimenski plesni predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega. Farič v videu ne sodeluje le kot koreograf, temveč tudi kot plesalec skupaj z Igri d Kerec. Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Nan.: Robinsonovi Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Died sono pochi Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Nan.: Beverly Mills Variete: Mai dire TV Nogometni pokali, 23.30 Bruges- 01ympique Marseille Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Primorski forum Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi S Koper Hrvaška 1 Mannix, ameriška tv Dobro jutro, Hrvaška nanizanka Poročila Rebus, ponovitev itali- Zgodbe iz Monticella, janskega filma 111. del Nočni sodnik, ameri- Poročila ška nanizanka TV sola Novice Nemščina, 15. lekcija Čarobna svetilka Povejte mi, kaj naj po- Heidi, avstrijsko/nem- čnem ska nanizanka Poročila Sprehod po moderni Ko se svet vrt, 109. del umetnosti, italijanska ameriške nadaljevanke dokumentarna serija Monofon Bersaglio, ponovitev Poročila Arhitektovi nasveti Načrti in zelje, pono- Primorski forum vitev 5/6 dela nadalje- Primorska kronika vanke TV dnevnik Afternoon Report Mannix, ameriška tv Poročila nanizanka Učimo se o Hrvaški: Nočni sodnik, ameri- Renesančno slikarstvo ška nanizanka v Hrvaški Meridiani Malavizija Nočni sodnik, ameri- Poročila ška nanizanka Informatika: Pogled Meridiani skozi okno Dolgo iskanje, angle- Santa Barbara, 383. ška dok. serija del ameriške nadalje- TV dnevnik vanke Juke box Dnevnik 1 Poslovni klub Me je kdo iskal? Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Poročila v nemščini Avstrija 1 Poročila Čas v sliki Zahodno od Santa Fe- ja Tekmovanje v skokih □fO Hrvaška 2 čez plot, pon. filma Sinha Moča, 134. del Magnum: Rokoborec Košarka: 2. tekma fi- Antični junaki in bo- nala prvenstva Hrva- govi ške: Slobodna Dalma- Jaz in ti, otroški spo- cija-Cibona, prenos red Dnevnik 1 Tao Tao, risana serija Dan planeta Zemlje, Alfred J. Kwak: Ume- prenos 1. dela sla- tno jezero vnostnega koncerta iz Čas v sliki dvorane V. Lisinski Kopališki mojstri iz Ko poči veja, dok. film Malibuja: Sence prete- Prihodnjič streljaj, 2., klosti zadnji del mini nada- Opojnost planin in pr- ljevanke šič, 4. del Dan planeta Zemlje, Roparji vlaka, am. ve- posnetek 2. dela kon- stern z John Waynom certa Preganjancev! milijo- Načrti in želje, 6., za- ni, fr./it. fdm dnji del angleške na- Poročila daljevanke Tisoč mojstrovin ESBSP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Nepal: V dolini stoo-smih izvirov, 1. del Harry in Hendersono-vi: Potres Made in Austria,. kviz SP v hokeju, Avstrija-Kanada, prenos iz Mii-nchna Knjige meseca Vsakdanjih v getu, 50-obletnica vstaje v varšavskem getu, oddaja v spomina na žrtve fašizma Jour fixe, Pisanje in trg Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev Poročila Tisoč mojstrovin @ Madžarska Čez dan Peklenski raj, brazilska serija Peklenski raj, braz. serija Klinika, 8. del nemške serije Igra Angleščina Poročila Pregled dogodkov dneva Northvvood, kanadska serija, 12. del Svet denarja Čez dan Otroški kotiček Za boljši jezik Dnevnik Teater R. Brdburyja, kanadski tv-film Moj poklic... Dnevnik mm r* H TV SLOVENIJA 1 15.10 ZAPOR ZA OTROKE, ameriški film Na podlagi znanstvenih raziskav in profesionalnih izkušenj je nastat film, ki govori o mladoletnikih v zaporih. Druščina v zaporu je pisana in motivi, zaradi katerih so izgubili prostost, različni. Povsod po svetu, ne le v Ameriki, kjer se zgodba dogaja, se soočajo z mladoletnimi prestopniki. Zavodi, v katerih naj bi skrbeli za njihovo prevzgojo, so vprašljivi in pogosto nehumani. Zaporniško življenje ima posebne zakonitosti in v njem ni prostora za sentimentalnost. Toda še v tako neprijaznem okolju je mogoče najti toplino, tovarištvo in naklonjenost... RETE 4 20.30 DON CAMILLO E L ONORE-VOLE PEPPONE Zupan Peppone (Gino Cervi) se odloči, da bo v vrstah komunistične stranke kandidiral v poslansko zbornico. Pri tem naleti na veliko težav. Manjka mu namreč osnovnošolska diploma. Odloči se, da se bo vrnil v šolo, pri tem pa mu pomaga vaški župnik in prijatelj Don Camillo (Fernandel). Za nameček mu da stranka lepo mlado asistentko, ki pa županu povzroči zakonske težave. Tudi pri tem je odločilna župnikova pomoč. Kljub temu da je izvoljen, ga Don Camilo prepriča, naj ne odide v Rim. Film je Carmine Gatione posnel leta 1955. RA SLOVENIJA 3 22.05 VEČERNI LOGOS: Krasne nove tehnologije V oddaji Večerni logos danes začenjamo z daljšim ciklom Krasne nove tehnologije. Prvo oddajo z naslovom Pogled, ki uničuje sliko bo uvedel filozof umetnosti Janez Strehovec. Njegovi prispevki odkrivajo področje virtualnih svetov elektronske umetnosti oziroma interaktivne umetnosti, katerih podlaga je razvoj sodobnega računalništva. Karlo Pirc bo v ciklu prispeval eseje o družbenih in ontoloških podmenah novih računalniških tehnologij, ki naj bi spremenile način dojemanja sveta okoli nas. Seznanili se boste s cybersexom, smart drugs, techno-coreom, digitalnimi čarovniki, osebnimi fantazijskimi stroji, ki so videorekorderji 21. stoletja. PRO 7 23.30 UMOR V ULICI VIA VENETO, italijanski film Italijanski mafijec omogoči znanemu zločincu zbežati iz ječe, da bi mu ta pomagal pri ropu. Ropar pa načrta ne izpelje v celoti: igralnico res oropa, vendar z denarjem pobegne. A mafija mu je za petami... Film je režiser in igralec Giuliano Montaldo posnel leta 1969. Igralci John Cassavetes, Peter Falk in Britt Ekland so svoje vloge dobro odigrali, kljub temu pa mestoma pride do zastojev v bliskovitem ritmu dogajanja. John Cassavetes je igral v italijanskem filmu Rome come Chichago. Peter Falk je zaslovel v televizijski nanizanki Co-lombo, igral pa je tudi v odličnem Wendersovem filmu Nebo nad Berlinom. RADIO Slovenija 1 (UKV 88.5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21,00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice 15.10 Menjalniški tečaj 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Glasba; 17.00 Teme 17.50 Šport; 19.30 Jazz 21.00 Zavrtite - uganite 22.20 Rock underground. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Slov, glasbeni dnevi; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kroni- ka; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tedna 17.50 Priredbe uspešnic 18.00 Souvenir d'ltaly 18.45 Jazz; 20.00 Nočni spored. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sajnj (I. Cankar, pripoveduje Mira sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantavtorji in šan-sonieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 2PZ Rotovž iz Maribora; 18.00 Četrtkova srečanja: Vaš Pepi in papači (prof. Kosovel piše iz zapora); 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška Od 18.10-19.00 Rož-Podju-na-Zila. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Awake on the Wild Side, vodi R. de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16,00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 18.00 Simone'5 Dance Party; 0.00 Partyzone; 2.00 Video; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's play-a-long; 9.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Games VVorld; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Melrose Plače; 22.00 Chances; 23.30 Zvezdne steze: Naslednja generacija; 0.30 Studs MOVIE CHANNEL 7.00 I Could Go on Singlng; 8.45 Dot and Keeto; 10.05 Dot and the Smuggler; 11.10 Otley; 13.00 The Great Impo-ster, premiera; 19.00 Dance Academy; 21.00 Stockade, zadnjic; 23.00 Dying Young, zadnjic; 2.55 Carolina Skele-tons; 4.35 Children of Sanchez PRO 7 5.00 Serije; 9.20 Med prijateljicami, ameriški film; 13.50 Tau-rus, velikan iz Tesalije, italijanski film; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billy Cosbyja, 137. dei; 19.05 Ulice San Francisca, 123. del; 20.15 Frankensteino- ^va nevesta, britanski film; 22.30 T. J. Hooker: Zaskrbljen za ženo; 23.30 Umor v Via Veneta, italijanska kriminalka; 2.25 Čas lova v Teksasu, ponovitev ameriškega filma PREMIERE 8.00 Madame Bovary, francoski film; 14.15 Prvikrat, ameriška komedija; 16.00 Veliki zastoj, nemška komedija; 17.25 Mission of the Shark, ameriški vojni film; 19.00 Kino; 20.15 Čisto vsakdanja obletnica poroke, ameriška komedija; 21.40 Čar Venere, britansko/francoski film; 23.40 NoC brez konca, fr./belg./it. film 1.15 Blue Heat, ameriški film, 3.00 NoC z Aliče, italijanski film; 4.55 Poljub pred smrtjo, ameriški film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Golf magazine; 10.00 Snooker, ponovitev; 13.00 Nogomet, pregled; 13.00 Košarka, NBA; 18.00 Hokej na ledu: NHL; 19.30 športne novice; 20.00 SP v hokeju na ledu, prenos; 22.30 Nogomet: evropski pokali; 0.00 Konjeništvo; 1.00 Športne novice 3SAT 17.10 Divje živali - s kamero po divjini; 22.30 Eva in duhovnik, francoski film SAT 1 20.15 Ameriški inferno, ameriški tv film; 23.00 Morilski angel, francoska kriminalka SUPER CHANNEL 23.00 The Second Corning of Suzanne, ameriški film, igra: Richard Dreyfus planinski svet Izlet SPDT na Golake Se želite naužiti svežega pomladnega zraka v Trnovskem gozdu? Pridružite se izletnikom, ki se bodo v nedeljo, 25. aprila, v okviru izletniškega programa SPDT, podali na Golake in obiskali jamo Ledenico imenovano Velika Paradana. Obeta se mnogo planinskih užitkov po divjih goznih poteh v veseli družbi tržaških planincev, ki se bodo zbrali v nedeljo ob 8. uri na Narodni cesti na Opčinah pri restavraciji Da-nev. Z avtomobili se bodo odpeljali proti Repentabru, kjer jih bodo počakali izletniki z zgornje kraske okolice. Ti bodo čakali na Poklonu pri restavraciji Furlan ob 8.15. Ker bodo udeleženci izleta prestopili mejo na Repentabru, je obvezna prepustnica. Od tam se bodo peljali proti Štanjelu in Ajdovščini ter prispeli na Predmejo. Od tod vodi pes pot do Iztokove koce in po marikiani poti do vrha malega Golaka (1495 m). Do vrha je približno poldruga ura hoje. Izletniki se bodo potem vrnili do avtomobilov in se odpeljali po makadamski poti do vhoda v jamo Ledenice, kjer je rezervat »Paradana« bogat z botaničnimi in gozdnimi primerki ter naravnimi spomeniki. Gre za izjemno bogato naravno ledeniško krasko globel in veliko malo ledeno jamo. Posebnost te jame so toplotni pasovi, nad robom jame pa rastejo bori do višine sto metrov, v spodnjem delu pa je bukov in jelov gozd, na planoti pa uspevajo smreke, rusje, mah, na samem začetku jamskega spleta pa dobimo sneg in večni led. Globoko v notranjosti jame ledu ni vec. Za domačine je jama predstavljala pravo bogastvo, saj so -lomili njen večni led in ga vozili v Gorico, Trst in celo Egipt. Po ogledu jame bo ODHOD na Lokve, kjer se bo izlet zaključil pred povratkom v Trst. Nocojšnjega predavanja ne bo SPDT sporoča, da nocojšnje napovedano predavanje Andreja Mihavca o Notranji reki in Skocijanskih jamah zaradi zadržanosti predavatelja odpade. Predavanje bo prihodnji četrtek, 29. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30. Spominski pohod »M. Škabarja« Nad 350 planincev in izletnikov se je prejšnjo nedeljo udeležilo tradicionalnega pomladnega planinskega pohoda v spomin Mirka Škabarja, ki ga vsako leto prireja SK »Devin«. Ze navsezgodaj se je v Praprotu zbralo veliko število pohodnikov, ki so v približno štirih urah pripešacili po kraški planoti vzdolž meje do Repna. Najhitrejši so pot opravili kar v dveh urah in pol. Mnogo je bilo takih, ki so za Šestkratno prehojeno pot dobili zlate značke. Organizatorji so bili izedno zadovoljni z res masovno udeležbo, saj so prehodniki prišli celo z Gorenjskega, s Koprskega, Ilirske Bistrice in iz bližnjih krajev onstran meje. Nad pestdeset je bilo samo elanov SPDT, ki so se pohoda udeležili. Zeleni center Tako se sedaj imenuje območje nekdanje karavle jugoslovanske vojske v Vrhpolju na meji pod Kokošjo v neposredni bližini GroCane. Karavlo je v svojo oskrbo prevzel Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel« iz Trsta, ki je objekt spremenil v pravo zeleno oazo v naravi v korist mladine in seveda tudi planincev, ki se bodo hoteli podati do bivše karavle. Uprava Slovenskega dijaškega doma vabi jutri, 23. aprila, na otvoritev »Zelenega centra«, ki bo v bodoče bil na voljo vsem ljubiteljem naravnih lepot nase kraške planote. Pohod je z mejnega prehoda v Kravavem Potoku. Pomladanski pohod po okolici Mavhinj Planinska sekcija Športnega in kulturnega društva Mavhinje - Cerovlje je zelo aktivna in tudi tamkajšnji planinci si prizadevajo, da bi širši krog ljubiteljev gora in narave spoznal njihovo okolico. V ta namen so za nedeljo, 25. aprila, pripravili orientacijski pohod po kraških gmajnah in gričih v okolici Mavhinj. Vabijo na Cim številnejšo udeležbo. Odhod bo iz Mavhinj od 8.30 do 10.30 in udeleženci se bodo podali po označenih poteh in stezah ter se bodo morah tudi znati orientirati. Vpisnina znaša 7000 lir,v ceni je vključeno kosilo. Orientacijskega pohoda se lahko udeležijo posamezniki in skupine po najmanj 3 osebe. Nova karta Triglava Vedno več ljudi zahaja v gore in vedno več jih je med temi, ki si želijo na najvišjo slovensko goro, Triglav. To »romanje« je pravzaprav nekaj običajnega, saj smo bili že pred leti priča dolgim »procesijam« na goro simbol vseh Slovencev. Zadnji dve leti se je obisk v planinah izredno povečal iz raznih vzrokov in prišlo je zato do nadpovprečnega povpraševanja zemljevidov in kart. Planinska založba PZS je zato te dni predstavila novo karto Triglava v merilu 1:25.000, ki jo je pripravil Inštitut za geodezijo. V primerjavi s staro, nova karta Triglava, ob malenkostni spremembi formata, seže malo dlje na sever in na jug ter zaobjema tudi Bohinjsko jezero. Na hrbtni strani karte so označene vse planinske postojanke območja z risbami in najpomembnejšimi podatki. Nova karta Triglava je posvečena stoletnici Slovenskega planinskega društva. (L.A.) 25. aprila srečanje na Trstelju Na Trstelju bo v nedeljo, 25. aprila vsakoletno srečanje, ki ga že vrsto let prireja planinsko društvo Nova Gorica za člane zamejskih planinskih društev. Udeleženci iz Gorice, Trsta, Beneške Slovenije in Celovca ter seveda iz raznih krajev Primorske se bodo na lepo razgledno točko podali iz različnih smeri. Ob 8. uri bodo šli na pot tisti, ki se bodo na Trstelj povzpeli iz Dornberka, oziroma Potoka ter Renč, Tržačani bodo verjetno zbrati krajšo pot iz Lipe. Ob 11. uri bo uradni del srečanja, nakar bo planinska družabnost. Vabljeni planinci in vsi ljubitelji narave. Avtobusni izlet na Golico Goriški planinci, ki sicer vsako leto v manjših skupšinah obiščejo cvetočo Gotico, pripravljajo letos avtobusni izlet. Datum še ni določen, ker je pač cvetenje narcis, odvisno od vremena. Gotica je še pod snegom, pravzaprav pod novozapadlim snegom. Izlet bo predvidoma tretjo nedeljo v maju, na kar že zdaj opozarjajo. Program predvideva prevoz do doma v Javomiškem rovtu in od tu kaki dve uri zmerne hoje po gozdni cesti ali stezi, preko cvetočih livad. V okviru izleta bodo obiskati še katero od kulturnih zanimivosti tega dela Slovenije. ODBOJKA / NAPREDOVANJE Nenadejano zato pa slajše Konec minulega tedna smo končno dočakali prvo letošnje moštveno napredovanje. Podvig je uspel Sloginim cetrtoligaškim odbojkaricam, ki so z zmago proti Villaccherju in zaradi ugodnega razpleta na drugih igriščih tri kola pred koncem dosegle napredovanje v C-2 ligo. Varovanke trenerja Petra de VValdersteina imajo namreč na lestvici dve točki manj od vodilnega moštva Del Doge iz. Codroipa, a Sest prednosti pred šestericama Sagrado in Albatros Spilimbergo, ki pa morajo še igrati med sabo, zaradi Cesar je nemogoče, da bi -ob treh napredovanjih v višjo ligo - obe hkrati na lestvici prehitele Slogino šesterico. Napredovanje slogašic, ki v ligi, tako kot vse ekipe vzhodnokraškega društva nastopajo pod imenom sponsorja Koimpex, je še toliko bolj dobrodošlo, ker je do njega prišlo povsem nepričakovano, saj je še-sterka štartala pravzaprav z edinim ciljem, da doseže obstanek. Ekipo sestavljajo v glavnem društvene mladinke, katerim so se pridružile nekatere nekaj let starejše igralke z izkušnjami v višjih ligah (Ciocchi, Škrk). Kombinacija teh igralk pa je očitno obrodila »eksplozivno zmes«, ki jo je trener De VValderstein, poleg z ostalim, »opremil« tudi z njemu lastno borbenostjo. »Napredovanje predstavlja lepo nagrado za igralke, trenerje in Slogino odbojkarsko šolo sploh, je pa še toliko slajše, ker je, pravzaprav nepričakovano,« nam je povedal predsednik SZ Sloga Vojko Miot. »Ne smemo pa biti prevzetni. Nasprotno, ta rezultat nas mora se bolj utrditi v prepričanju, da je treba skrbeti za razvoj mladinskega sektorja v duhu vzajemne pomoči z društvi, s katerimi plodno sodelujemo.« V tem okviru, nam je še dejal Miot, bo Sloga tudi skušala rešiti vprašanje nastopanja teh igralk v prihodnji sezoni. Pravilnik FIPAV namreč društvu onemogoča, da bi nastopal v dveh zaporednih ligah (članska ekipa Sloge, kot znano, nastopa v C-l ligi), dopušča pa odstop lige kakemu drugemu društvu, (ak) Cetrtoligašice Koimpexa s trenerjema De VValdersteinom (levo) in Kraljem (KROMA) Zelo dober nastop jadralcev Čupe V razredu laser V nedeljo je bila v Benetkah druga regata, ki velja za consko prvenstvo v razredu laser. Organizator regate je bil klub Diporto velico Veneziano, tekmovanja pa so se udeležili tudi jadralci jadralnega kluba Cupa. Tekmovalci so imeli dve preizkušnji, slovenski jadralci pa so se dobro odrezali. V razredu laser standard je zasedel odlično 3. mesto na skupni lestvici (med 23 udeleženci) Mitja Bužan. Na prvi preizkušnji je bil prvi, na drugi pa sedmi. Marko Tomšič je osvojil solidno 11. mesto, Marko Kojanec pa je zasedel 14. mesto. Med dekleti se je dobro izkazala Cupina jadralka Nada Cok z osvojitvijo 2. mesta. Omeniti je treba, da nivo Cupinih tekmovalcev postopoma narašča, za kar imata nedvomno največ zaslug trenerja Niko Kojanec in Adriano Ferfolja in zato lahko v nadaljevanju jadralne sezone pričakujemo še boljše rezutate. (M. B.) NOGOMET / V ORGANIZACIJI NK BOR NA »1. MAJU« Za cicibane Bora Farco bo v nedeljo, 25. t.m. športni praznik, saj bo igrišče na Stadionu 1. maj prizorišče že tradicionalnega nogometnega turnirja Alpe Adria za cicibane. Turnir poteka v organizaciji Nogometnega kluba Bor, letos pa je na sporedu že petič. To je tudi edini mednarodni turnir cicibanov v naši pokrajini, na njem pa nastopajo ekipe iz Veneta, Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije. Našo deželo bosta zastopali domače društvo Bor Farco in Basaldelle iz okolice Vidma, deželo Veneto bo zastopala ekipa Trissino iz Vicenze, Slovenijo pa bo tokrat že drugič predstavljala ljubljanska Olimpija, ki je tudi glavni favorit letošnjega turnirja. Za organizacijo tako zahtevnega turnirja gre pohvala nekaterim požrtvovalnim odbornikom NK Bor in predvsem vedno prisotnemu predsedniku Krapežu. Ge bo tudi vreme naklonjeno, bodo zagotovo vsi zadovoljni, predvsem pa mali nogometaši, saj je ta turnir namenjen prav njim, da se med seboj-spoznajo in utrdijo prijateljske stike. Naj omenimo, da bodo vse ekipe prejele pokale, vsak posameznik bo prejel za spomin priložnostno medaljo, najboljši pa bodo prejeli tudi pokale. NEDELJSKI SPORED: 10.15 - TRISSINO Vi-cenza - OLIMPIJA Ljubljana; 11.15 - BOR FARGO Trst - BASALDELLA Videm; 15.00 - Finale za 3. mesto; 16.00 - Finale za 1. mesto. (Darko Grgič) V nedeljo že 5. turnir Alpe Adria za cicibane KOŠARKA / DIJAŠKO PRVENSTVO Prešeren dobil lekcijo v Vidmu Premagala ga je šola Copernico Postava Prešerna, ki je zmagala na pokrajinskem delu. (Foto Ferrari KROMA) Copernico Videm -Prešeren 96:78 (43:37) PREŠEREN: Ban 2, Bajc 9 (3:4), Turk 15 (5:13), Gallopin, M. Milič, Černe 4 (0:1), Rustja 19 (3:4), Tomšič 15 (2:2), I. Milič 14 (8:12), Križman, trener Jan Gregori. PM 21:36. PON: Turk (36), Ban (37). TRI TOČKE: Tomšič. Brez Budina in proti močni postavi videmske šole Copernico, ki uvršča enega največjih mladih talentov v deželi Galando, so se Prešernovi košarkarji na svoji prvi tekmi deželnega dijaškega prvenstva upirali Vi-demCanom le v prvem polčasu. Z dobro igro so nadaljevali do 27. minute, ko je bil izid skoraj izenačen (50:49). Nato so naši dijaki popustili (51:62 v 30. min., 65:87 v 37. min.) in visok poraz je bil tu. S to zmago so se Vi-demčani že uvrstili v nadaljnji del, saj so v tej skupini po podaljšku premagali goriške vrstnike. Prešernove! pa bodo naslednjo tekmo igrali doma, 27. t.m. proti go-riškim dijakom. Odbojka Posnetek s tekme Bor Farco - Caerana na lanskem turnirju (foto Magajna) Dijaki Trinka Cez prvo oviro Dijaki goriške nižje srednje šole Trinko so na deželni fazi odbojkarskega turnirja v okviru Mladinskih iger premostili prvo oviro. Včeraj zjutraj so v Stan-dreški telovadnici s prepričljivim 2:0 (15:2, 15:10) odpravili videmskega prvaka, za napredovanje v naslednjo meddeželno fazo pa bodo 4. maja v Trstu (šola Caprin, pričetek ob 10. uri) igrali še proti tržaškemu prvaku. Proti Videmčanom v prvem setu Trinko ni naletel na enakovrednega odpora, a v nadaljevanju so gostje zaigrali kot prerojeni in set je bil nadvse izenačen, igra pa je bila seveda dosti bolj zanimiva. Videm je tudi vodil z 9:7, na koncu pa je le prišla do izraza boljša pripravljenost goriških odbojkarjev. Za dobro igro si pohvalo zaslužita Alessandro Braione in Jurij Plesničar, velja pa tudi omeniti, da nista mogla nastopiti poškodovana Aleš Plesničar in Robert Lutman, ki sicer igrata v standardni postavi. Po mnenju prof. Kodriča, ki vsa ta leta vodi šesterke naše šole, se letošnja ekipa odbojkarjev Trinka odlikuje posebno po dobri igri v sprejemu in na servisu, zato ima vse možnosti, da se uvrsti v naslednjo fazo, predvsem od moči konkurence pa je seveda odvisno, ali bo sposobna ponoviti izredne rezultate prejšnjih rodov šole Trinko, ki je dvakrat celo segla po naslov državnega vice-prvaka. TRINKO: A. Braione, A. Bužan, M. Černič, D. Devetak, L. Ma-nia, D. Mizerit, R. Moro, D. Mucci, J. Plesničar, D. Lutman. Naj omenimo še, da bodo na deželni fazi odbojkarskega turnirja nastopile tudi dijakinje tržaške šentjakobske šole Cankar, ki pa bodo prvi nastop opravile šele v četrtek, 29. aprila proti Vidmu, (ak) Zois/Cankar še z Oberdanom Odbojkarji višje srednje šole Zois/Cankar iz Gorice se bodo po zmagi z 2:0 (15:9, 15:11) nad vrstniki s šole Malignani iz Vidma 27. aprila v Trstu pomerili s šolo Oberdan. Z zmago bi si dijaki goriške ekipe zagotovili napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja. Tenis V polfinalu Pordenon po pričakovanju ugnal »Prešerna« Teniški ekipi liceja France Prešeren ni uspel podvig, da bi se uvrstila v finale deželne faze Dijaškega prvenstva. Prvaki štirih pokrajin so se med sabo pomerili v Palmanovi na igriščih tamkajšnjega teniškega kluba Nova Palma. V polfinalu se je ekipa Prešerna v postavi Borut in Aleš Plesničar ter Aljaž Vavpetič pomerila s pordenoskimi prvaki trgovskega zavoda Milani in izgubila z 2:1. Točko je v nee-nekem dvoboju s For-nasierom zlahka prispeval Borut Plesničar, njegov brat Aleš pa je po izredno izenačenem dvoboju klonil pred Gabellijem, ki na uradnih lestvicah teniške zveze zavzema mesto v kategoriji C3, medtem ko je Aleš pripadnik skupine C4. O zmagovalcu je tako odločala igra dvojic, v kateri sta predstavnika Prešerna, žal, z 2:0 potegnila krajši konec. Rezultati: B. Plesničar - Forna-sier 2:0 (6:0, 6:0), A. Plesničar - Gabelli 1:2 (4; 6, 7:5, 2:6), A.Plesničar/Vavpetič - Ga-belli/Casetta 0:2 (4:6, 2:6). TENIS / PO DVEH LETIH Prva zmaga Gajinih tenisačev v C ligi! Dosegli so jo proti moštvu ST Monfalcone - Dekleta izgubila z 2:1 proti Canevi A. Ple- Po dveh letih nastopanja v moški C ligi so teniški igralci Gaje končno prišli do svoje prve zmage! V tekmi 3. kola so namreč na domačih peščenih igriščih s prepričljivim 5:1 premagali moštvo ST Monfalcone. Gajevci so dobiti vse štiri dvoboje posameznikov, tako da sta bili sklepni igri dvojic zgolj formalnost in odigrani v povsem sproščenem ozračju. Rezultati: Gaja - .?T Monfalcone 5:1 Aleš Plesničar - Ponti-ni 6:1, 6:1; Alberto Prelec - Bertoli 6:3, 7:6; Borut Plesničar - Scotti 6:1, 6:2; D or jan Gomizelj - Bean 5:7, 6:3, 6:2; sničar/Prelec Bertoli/Polella 4:6, 4:6; Gomizelj/B. Plesničar -Pontini/Bean 6:4, 6:4. Gajina dekleta pa so v enakovredni ženski ligi v 4. kolu doživele proti ekipi TC Ganeva svoj tretji letošnji poraz. Tudi tokrat je v vrstah Gaje manjkala Cirila Devetti. Momideva je po dveh setih igre premagala igralko kategorije C2 De Ponteje-vo, Daša Grgič pa je z enakim rezultatom klonila pred kotirano igralko kategorije C1 Casagran-dejevo. Mlada gajevka je vsekakor s svojim nastopom povsem zadovoljila in potrdila, da je po svoji prvi pšrvenstveni zmagi v prejšnjem kolu proti Tosovi pridobila na samozavesti. V igri dvojic sta bili spet boljši Tržičanki. Gajevki sta sicer v prvem setu voditi s 4:1, to pa je bilo tudi vse. Nasprotnici sta osvojili naslednjih pet iger, v drugem setu pa sicer spet prepustili štiri igre, vendar sta bili vedno v vodstvu. " Rezultati: Gaja - TC Ganeva 1:2 Momič - De Ponte 6:2, 7:6; D. Grgič - Casagrande 3:6, 3:6, Momič/D.Grgič -De Ponte/Casagrande 4:6, 4:6. Dorjan Gomizelj Obvestila SK KRAS Upravni svet sklicuje v ponedeljek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sportno-kulturnem centru v Zgoniku 29. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov ter razno. SD GRMADA vabi člane in prijatelje na 6. redni občni zbor, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na trgu v Mavhinjah. SK BRDINA sklicuje 29. t. m. II. redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Br-dina na Opčinah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, blagajnika in tehničnega vodje, poročilo nadzornega odbora in razreSnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno ter volitve novega odbora. NOGOMET / POKAL EVROPSKIH PRVAKOV HOKEJ NA LEDU / SP SKUPINE A Milanov nasprotnik v finalu bo Olympique iz Marseillea Tekmo bo 26. mojo v Munchnu - Zo Froncoze odločilno zodnje kolo MILAN - V finalu pokala evropskih prvakov se bosta 26. maja na olimpijskem stadionu v Munchnu pomerila Milan in 01ympique. Milančani so si uvrstitev v finale zagotovili že prej (vCeraj so z zmago nad Eindhovnom opravili se zadnjo formalnost in s polnim izkupičkom končali tekme v skupini), za Francoze pa je bilo odločilno včerajšnje srečanje z Bruge-som. Z golom Hrvata Bok-siča v 2. minuti si je 01ympique zagotovil boj za evropski naslov. Gla-sgow Rangers je doma igral le neodločeno z moskovskim Spartakom in sanj o finalu je bilo konec. Na današnjem srečanju v Parizu med Parisom Saint Germainom in Ju-ventusom bo padla odločitev o tem, kdo bo v finalu pokala UEFA igral proti Borussii iz Dortumda, ki je v torek zvečer dokaj nezasluženo izločila francoski Auxerre. TurinCani so v prvem srečanju v dokaj srečnih okoliščinah zmagali z 2:1, zmagoviti zadetek pa je Baggio dosegel prav ob izteku srečanja. Parižanom zadostuje drevi zmaga z minimalno razliko, znano je, da igrajo na domačem terenu dosti bolj agresivno kot na gostovanjih, po drugi strani pa se je po zmagi v Milanu tudi v Juventusovem taboru ozračje precej izboljšalo, tako da je pričakovati dokaj izenačeno srečanje. Zmagovalec drevišnjega dvoboja se bo, kot rečeno, pomeril z Borussio. V torkovi povratni tekmi je Auxerre nadoknadil zaostanek 0:2 iz prve tekme (zadetka sta dosegla Mar-tins v 8. in Verlaat v 71. min.), v finišu pa je imel še veliko število zrelih priložnosti. Med drugim je zadel prečko, v podaljških pa ni prišlo do gola. Odločali so torej streli z bele pike. Po desetih uspeSnih strelih (po pet na vsaki strani) je bil za Borussio uspeSen Rumenigge, Mahe jev strel pa je nemški vratar Klos ubranil. V pokalu pokalnih zmagovalcev sta danes na sporedu tekmi Antvverpen - Spartak in Parma - Atle-tico Madrid. Alen Boksiti (v beli majici)je z golom v 2, minuti zagotovil Olympiqueu finale (AP) Včerajšnji rezultati POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Skupina A: Bruges - 01ympique 0:1 (0:1); Rangers-CSKA Moskva 0:0 (0:0). KONČNA LESTVICA 01ympique 6 3 3 0 14:4 9 Rangers 6 2 4 0 7:5 8 Bruges 6 2 1 3 5:8 5 CSKA 6 0 2 4 2:11 2 Skupina B: Porto - Goteborg 2:0 (1:0), Milan - Eind-hoven 2:0 (210). KONČNA LESTVICA Milan 6 6 0 0 11:1 12 Goteborg 6 3 0 3 7:8 6 Porto 6 2 1 3 5:5 5 Eindhoven 6 0 1 5 4:13 l FINALE, 26. MAJA V MUNCHNU: Milan - 01ympique. POKAL POKALNIH PRVAKOV: Antvverpen - Spartak Moskva (0:1 prva tekma) in Parma- Atletico (prva tekma 2:1) danes; FINALE 12. maja POKAL UEFA: Auxerre - Borussia 2:0 (v finale Borussia po enajstmetrovkah s 6:5), Pariš SG - Juventus (prva tekma 1:2) danes; FINALE 5. in 19. maja Zdaj gre po napovedih Italija po zmagi nad Švico izgubila s Švedi - Čehi gladko Nemčija - Češka 0:5 (0:0, 0:3, 0:2) DORTMUND - Dvorana VVestfalenhalle, 10 tisoC gledalcev, sodnik Loraas (Kan). STRELCI: 0:1 (22) - Kastak, 0:2 (33) - Doležal, 0:3 (40) - Hrebek, 0:4 (49) - Toupal, 0:5 (58) - Beranek. IZKLJUČITVE: Nemčija 41 (kazen igre Thomson), Češka 14 minut. Razočarani, večinoma vinjeni del nemških navijačev je ob porazu svojih hokejistov poskrbel za pravi škandal, podoben tistemu (resda veliko hujši) na SP skupine C v Ljubljani (Slovenija - Litva). Potem ko je bila prva tretjina izenačena, so na veliko razočaranje domačih gledalcev Cehi prevzeli pobudo v svoje roke in predvsem po zaslugi slabega nemškega vratarja Merka visoko povedli. Na drugi strani je odlično posredoval Ceski mojster vratar Briza, ki je spravljal v obup nemške napadalce. Le dve minuti po Četrtem zadetku Cehov je izbil sodu dno grob prekršek nemškega Kanadčana Thomsona (»cross-checking«), ki ga je odlični kanadski sodnik brez razmišljanja izključil. Takrat so na sceno stopili nekulturni gledalci (beri: huligani!), ki so na led zmetali vse »navijaške pripomočke« (od pločevink, kovancev, do ostalih predmetov). Sodnik je nato tekmo prekinil, v zadnjih minutah tretje tretjine pa so se izgredi ponavljali (metanje kovancev), tako da je Loraas tekmo Se nekajkrat ustavil. Taksnemu vedenju gledalcev je prav gotovo botrovala blesteča zmaga Nemcev proti Norvežanom, ko so jih goreči optimisti videli že kar v velikem finalu. Ta neprijeten dogodek bi z lahkoto primerjali s tistim v Ljubljani, ko je Slovenija po blesteči igri premagala Kazahstan in so jo mnogi že videli v skupini B, poleg tega pa se je tudi srečanje v Dortmundu začelo z neprijavljenim igralcem (Kanadčanom) v nemških vrstah. To je torej lep dokaz in tolažba za slovenske organizatorje SP, da se taksni incidenti vseeno ne dogajajo le v Sloveniji. Rezultata torkovih tekem - skupina A (Munchen): Švica - Italija 0:1 (0:0, 0:1, 0:0); skupina B (Dortmund): Finska - ZDA 1:1 (0:0, 1:0, 0:1). Rezultata včerajšnjih tekem - skupina A: Italija - Švedska 2:6 (0:1, 1:2, 1:3); skupina B: Nemčija - Francija 5:3 (3:1, 1:1, 1:1). Vrstni red - skupina A: Kanada 4, Švedska 4, Rusija 3, Italija 3, Avstrija 0, Švica 0; skupina B: Nemčija 4, Češka 3, Finska 3, ZDA 2, Francija 0, Norveška 0 Današnji spored - skupina A (Munchen): Švica - Rusija (15.30), Avstrija - Kanada (20); skupina B (Dortmund): ZDA - Francija (15.30), Norveška - Finska (20). (P. B.) TENIS / TURNIR V MONTE CARLU PRVENSTVO NBA / KMALU KONEC PRVEGA DELA V znamenju Medvedeva Edberg je že v četrtfinalu (arhivski posnetek AP) Jaka Lugu MONTE CARLO - 19-letni Ukrajinec Andrej Medvedev je pred tremi tedni v Estorilu začel serijo zaporednih zmag na Peščenih igriščih, ki ji tudi v Monte Carlu še ni videti konca. Po pričakovani zmagi v prvem kolu proti Nijs-senu je včeraj v dvoboju bodočih nosilcev medijske podobe tenisa in seveda tudi ATP Toura Premagal Nizozemca Krajicka. Medvedev je z velikim občutkom za Predvidevanje smeri nasprotnikovega servisa (Krajicek je z 215 km/h rekorder na Touru) spravljal v obup Nizozemca, ki je serviral samo tri ase in rešil kar devet breakov. Krajicek je v drugem nizu sicer vodil s 4:2, toda »nadarjeni fant, ki v tenisu lahko Se veliko naredi« (tako ga je označil Becker), je brez težav dvakrat osvojil Richardov servis in napadalno igral v obeh igrah, v katerih je bil servis njegov. Ste že slišali za igralca z imenom Ulf Stenlund? Bil je dober mladinec, leta 1987 je na Roland Garrosu celo premagal Edberga in sezono končal na 23. mestu. Konec leta 1988 si je poškodoval zapestje in zaradi zapletenih operacij do lanskega oktobra sploh ni odigral resnejšega turnirja. Čeprav je trenutno uvrščen okoli 300. mesta, se v Monte Carlu obnaša in igra, kot da je eden izmed glavnih favoritov, tako je vsaj kazalo v torek, ko je proti Forgetu izgubil samo dve igri. Tudi Jonas Svensson je po lanski sezoni tavanja, ko je na silo in brezuspešno spreminjal slog igre, v Monte Carlu spet našel sebe. Čeprav je na tiskovni konferenci trdil, da za dvoboj s Sti-chom sploh ni pripravil posebne taktike, je v tretjem nizu, ko je Stich v povprečju osvojil samo vsako Četrto točko, deloval kot človek, ki natanko ve, kaj hoče. Stich je bil tako že osmi nosilec, ki je izpadel v prvem nastopu. Edberg je vCeraj, že drugič na tem turnirju, nevarno živel in, zahvaljujoč borbenosti, tveganju in znanju, tudi preživel. Javier Sanchez je dobil prvi niz s 6:2, v drugem vodil s 5:4, serviral in se v odločilnih trenutkih, kot že tolikokrat doslej, prestrašil velikega imena in velike zmage. Rezultati - 2. kolo: Stenlund (Sve) - Forget (Fra, 12) 6:1, 6:1, Krajicek (Niz, 9) - Steeb (Nem) 7:5, 6:1, Cherka-sov (Rus) - Ivaniševič (Hrv, 4) 6:4, 6:3, Thomas Muster (Av, 8) - Ce-snokov (Rus) 6:2, 6:4, Korda (Ceš) - Ondruska (JAR) 6:3, 6:2, Pioline (Fra) - Krickstein (ZDA) 6:2, 2:6, 6:4, Larsson (Sve) - Haarhuis (Nizs) 3:6, 6:2, 7:6 (7:3), Svensson (Sve) - Stich (Nem, 6) 6:7 (0:7), 6:4, 6:0; 3. kolo: Medvedev (Ukr, 7) - KrajiCek (Niz, 9) 6:3, 6:4, Edberg (Sve, 1) - J. Sanchez (Spa) 2:6, 7:6 (7:3), 6:2, Lendl - E. Sanchez 7:5, 6:3. Boji za uvrstitev v končnico dvigujejo temperaturo V zadnjih srečanjih presenečenj ni manjkalo Vanja Jogan NEW YORK - Le Se dober teden nas loCi od konca prvega dela prvenstva Nba. Z intenzivnim ritmom so tudi v zadnjih dn.eh igrali na vseh igriščih, nekatere ekipe so potrdile svojo premoč, ni pa manjkalo presenečenj in vroče krvi, saj pred-stavljanastop v končnici prvenstva za vse izredno motivacijo in je zato tudi velika napetost precej razumljiva. SPRINT HOUSTONA: V zahodni skupini sta se v tem tednu najbolje odrezali moštvi Houston Rockets in Portland Blazers. Prvi so s štirimi zaporednimi uspehi celo prehiteli Seattle in so sedaj na drugem mestu za Phoenixom, ki pa je brez Barkleya doživel kar tri poraze (prvo mesto je sicer ze na varnem). Bivši Petrovičevi soigralci pa so zmagali trikrat in si ob slabi seriji San Antonia že zagotovili Četrto mesto. INDIANA PREHITEVA: Na vzhodu je situacija mnogo bolj zapletena, saj ostaja odprto Se marsikatero vprašanje. New York in Chicago se bosta do zadnjega borila za prvo mesto, New Jersey še vedno zasleduje peterko Bostona, obenem pa mora paziti na Atlanto, ki se nevarno približuje. Najzani-mivejSa pa je neizprosna borba za zadnje razpoložljivo mesto, za katero so kar trije kandidati: Indiana, Orlando in Detroit. S tremi uspehi so Pacersi spet prehiteli oba tekmeca, ki so slabo izkoristili zadnje tekme (Orlando je dosegel 2 zmagi in 2 poraza, Detroit pa je imel celo negativno razmerje 1-3. 38 ASISTENC DVEH IGRALCEV: Na tekmi Orlando - Cleveland (110:113) sta se play-makerja obeh peterk »pomerila« v asistencah. Pri poražencih je Skiles zabeležil kar 21 učinkovitih podaj, Priče pa se je zadovoljil s sedemnajstimi. OLAJUVVON - ROBINSON 45:24: Na tekmi San Antonio - Houston sta se pomerila dva izmed najboljših centrov v svetovnem merilu, domači velikan Robinson pa je bil proti Olajuvvonu povsem brez moCi, saj ga ni znal na noben naCin zaustaviti. Visoki in tehnično izredno spretni Akeem je dosegel kar 45 točk (16:30 pri metu) in imel Se 14 skokov. Robinson je zabeležil le 24 točk in 11 skokov, San Antonio pa je ob koncu tudi zgubil z izidom 98:88. NEMIRNI 2IVCI: Po velikem pretepu na tekmi New York - Phoenuc, ko so sodniki izključili kar Sest igralcev, je prišlo do novih sicer manjših izgredov: na tekmi Detroit - Chicago sta se s pestmi spoprijela Laimbeer in Williams, nekaj minut kasneje pa je Dennis Rodman grobo zaustavil prodor Jordana in ga zrušil na tla. Vnel se je nov skupinski pretep in tudi eden od sodnikov je zletel nekaj metrov stran. Samo dve minuti kasneje je trener Pistonov Roth-stein pritekel na sredino igriSCa in na ves glas očital sodniku, da ni pravilno žvižgal, kar mu je seveda prineslo izključitev. Pri vsem tem pa ima profit le košarkarska federacija, ki taka dejanja kaznuje z denarnimi globami: 12.000 dolarjev je moral plačati Laimbeer, 10.000 VValker, 6.000 pa VVilliams. TOP SCORERS: Michael Jordan (Chi) je proti Milvvaukeeju dosegel kar 47 točk, »le« 34 pa jih je nasul Miamiju. Odgovoril mu je seveda Dominique Wilkins (Ati) s 41 točkami proti Charlotte. Robinson (Por) je postavil osebni rekord s 40 točkami proti ekipi Utah, Ewing (NY) pa je bil za točko slabši proti Charlotte. 38 točk je zabeležil Karl Malone (Ut) na tekmi s Portlandom, Mourning (Cha) pa se je zadovoljil s 36 točkami na tekmi z Detroitom. VZHODNA KONFERENCA New York 57-22; Chicago 56-22; Cleveland 52-27; Boston 45-34; New Jersey 43-36; Atlanta 41-37; Charlotte 41-38; Indiana 40-39; Orlando 39-40; Detroit 38-41; Miami 35-44; Mibvaukee 28-51; Philadelphia 25-54; VVashing-ton 22-57. ZAHODNA KONFERENCA Phoenix 60-19; Houston 54-25; Seattle 53-26; Portland 50-29; San Antonio 47-32; Utah 46-33; LA Clippers 38-40; LA Lakers 37-41; Denver 33-46; Gol-den State 31-48; Sacra-mento 26-53; Minnesota 18-61; Dallas 9-70. SEDANJI PARI: Ce bi obveljal trenutni vrstni red, bi se v prvem kolu play offa pomerili: VZHOD: New York - Indiana; Chicago - Charlotte; Cleveland - Atlanta; Boston - New Jersey. ZAHOD: Phoenix -Lakers; Houston - Clippers; Seattle - Utah; Portland - San Antonio. Boj pod košem na tekmi med Clippersi in Mavericksi NOVICE Danes prvi polfinalni tekmi končnice italijanske lige BOLOGNA - Knorr - Clear in Benetton - Scavolini: to sta dre višnja polfinalna para končnice za italijanski državni naslov v italijanskem košarkarskem prvenstvu. Bolonjski Knorr, ki ima veC enakovrednih menjav, je v dvoboju s Clearjem nesporni favorit za uvrstitev v. finale, Čeprav je prav ekipa iz Cantuja najugodnejše presenečenje tega prvenstva. Sicer pa bo na tej tekmi dosti odvisno od razpoloženja obeh Clearjevih Američanov Manniona in Caldwella. Benetton in Scavolini sta si prislužila polfinale po tretji tekmi in prav v zadnjih potezah srečanja. Favorita v tem dvoboju ni. Kukoc pa, ki v nedeljo zaradi gripe ni igral, si je opomogel in bo drevi zanesljivo na igrišču. V 5. kolu rumene skupine »play-outa« bo drevi bolonjski Mangiaebevi, pri katerem igra slovenski reprezentant Alibegovic, igral v Riminju proti vodilnemu Mami. Andersenu povečali kazen OSLO - Norveškemu metalcu krogle Georgu Andersenu, ki je na atletskem svetovnem prvenstvu v Tokiu osvojil srebrno kolajno, so norveške Športne oblasti Se povečale kazen zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Ta se je pritožil proti enoletni prepovedi nastopanja, ki ga je doletela septembra 1991, mesec dni po prvenstvu v Tokiu. Takrat so ga prekrška obtožili na podlagi testa, ki so ga naredili že julija, torej naj bi si nepravično prislužil tudi srebro na prvenstvu. 30-letni policaj Andersen pa kolajne noCe vrniti, saj trdi, da si jo je priboril Častno in brez goljufije. Norveška športna zveza mu je zdaj prepoved nastopanja podaljšala na 21 mesecev. Kazen se mu bo iztekla, Andersen pa pravi, da tudi takrat ne bo začel nastopati, Ce ne bodo očistili njegovega imena. McEnroe z drugačnim loparjem NEW YORK - Ameriški teniški igralec John McEnroe bo ta konec tedna namesto teniškega poprijel za lopar za squash. To bo storil za reklamo za Turnir šampionov, ki se bo v soboto zaCel v njegovem rodnem mestu. Preden bodo zaceli igrati zvezdniki squasha, kot sta Jansher Khan in Chris Dittmar, bo McEnroe odigral dobrodelni ekshibicijski dvoboj z zvezdnikom baseballa Tomom Seaverjem. Jansber in Dittmar se bosta, Ce jima bo šlo vse po sreči, v finalu srečala 29. t. m. in tako ponovila predstavo, ki sta jo priredila v ponedeljek v finalu britanskega odprtega prvenstva v Londonu. Na SP tudi jugoslovanski boksoni... T AMPERE - Devetim amaterjem iz preostanka Jugoslavije je Mednarodna boksarska zveza ALBA dovolila kot moštvu neodvisnih nastopiti na sedmem svetovnem prvenstvu v boksu, ki bo od 7. do 16. maja na Finskem. »KonCna odločitev o nastopih boksarjev ZRJ je v rokah finskih oblasti, ki jim morda ne bodo izdale vstopnih vizumov,« je dejal generalni sekretar AIBA Karl-Heinz Wehr. Za svetovno prvenstvo v Tampereju se je že prijavilo 367 boksarjev iz 65 držav od 176, kolikor ima AIBA Članic. S popolno zasedbo dvanajstih boksarjev bodo nastopile le Kuba, ZDA, Rusija in Finska. ... in igralci namiznega tenisa BEOGRAD - Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo od 11. do 23. maja v Goteborgu na Švedskem, bo sodelovala tudi jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca. Po izboru selektorjev Milivoja Karakševiča in Todorja Rakiča bodo nastopili: Ilija Lupulescu, Zoran Kalinič in Zoran Grujič pri moških ter Jasna Lupulescu, Fatima Isa-novič in Marta Poljak pri ženskah. Umita srebrna olimpijka iz leta 1932 LOS ANGELES - Za srčno kapjo je v 83. letu umrla Evelyn Hall Adams, dobitnica srebrne kolajne v teku na 80 metrov z ovirami na olimpijskih igrah leta 1932. Izpadel prvi nosilec SEUL - V osmini finala teniškega turnirja z nagradnim skladom 200.000 dolarjev je Nemec Markuš Zocke s 6:2 in 6:3 izločil prvega nosilca Novozelandca Bretta Stevena. Drugi izidi: Antonitsch (Avs) - Morgan (Avstra, 7) 7:6 (7:3), 6:2; Simian (Fra, 2) - Han-Ceol Sin (J. Kor) 6:2, 6:4; Matsuoka (Jap) - Pridham (Kan) 7:6 (7:4), 7:6 (7:5); VVoodbrid-ge (Avstra, 5) - Vacek (Češka) 7:6 (7:3), 6:4; Adams (ZDA, 8) - Muller (JAR) 6:1, 6:2; Van Rensburg (JAR) - Apeli (Sve) 7:6 (7:3), 6:4; Schapers (Niz) -Jong-Il Jon (J. Kor) 6:3, 7:6 (8:6). Oakland premagal Jenkije NEW YORK - Izidi torkovih srečanj ameriške poklicne baseballske lige (Major League Baseball) -American League: Detroit Tigers - Texas Rangers 3:1, Chicago VVhite Sox - Baltimore Orioles 2:1, Minnesota Tvvins - Mibvaukee Brevvers 10:0, Kansas City Royals - Toronto Blue Jays 8:2, Califomia Angels - Cleveland Indians 7:2, Oakland Athletics -New York Yankees 9:7, Boston Red Sox - Seattle Mariners 5:2; National League: Atlanta Braves - Florida Marlins 5:4, Dodgers 7:3, Philadelphia PhillieS\- San Diego Padres 4:3, Cincinnati Reds - Pittsburgh Pirates 5:0, San Francisco Giants - New York Mets 4:1, Chicago Cubs - Houston Astros 2:1, St Louis Cardinals - Co-lorado Rockies 5:0. FIBA: NBA oktobra MUNCHEN - Na letošnjem košarkarskem turnirju McDonaldi se bodo oktobra v Munchnu pomerila moštva evropskega prvaka Limogesa, najboljši nemški in brazilski klub ter moštvo NBA Phoenix Suns. Nemčijo, gostiteljico turnirja, bo zastopal njihov najboljši klub Bayer Leverkusen, Brazilijo pa državni prvaki Ali Star/Franca. Na turnirju McDonald’s, ki obstaja od leta 1987, bo tako prvič nastopilo moštvo, ki ni ameriško ali evropsko. Letos bodo na turnirju nastopilo kar Sest klubov, tako da morajo dva Se izbrati. Na vseh dosedanjih turnirjih so zmagala moštva NBA, lansko leto v Parizu so zmago slavili Lakersi iz Los Angelesa. ČRNA KRONIKA Goli in lačni KRŠKO - V zadnjih desetih dneh so neznani »raztrganci« vlomili v veC kot 30 počitniških hišic na območju Brežic in Krškega. Povsod so jedli in se preoblačili v oblačila svojih »gostiteljev«, za sabo pa v zahvalo pustili še vse precej razmetano. Kriminalisti imajo zdaj polne roke dela, da vlomilce »pospravijo« na varno. Birokratski nered -ceste pa nevzdrževane KRANJ - Občinska cestna inšpekcija, ki nadzira gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, varstvo in uporabo lokalnih cest, mestnih ulic in krajevnih poti, je lani opravila 61 rednih in 21 izrednih inšpekcijskih pregledov. V teh primerih so Cestnemu podjetju izdali odločbe, s katerimi so zahtevali namestitev ..odbojnih ograj in vzdrževalje naprav za odvodnjavanje. Odločba je bila doslej izvršena le v enem primeru, in to zato, ker sredstva za takšno vzdrževanje Občina nakazuje Krajevnim skupnostim, odločbe pa so bile v skladu z zakonom izdane Cestnemu podjetju. (V. B.) Na cesti umrejo tudi nedolžni KAMNIK - V torek dopoldne je 46-letni Bogomil S. z lado nivo peljal iz Most proti Kamniku. Nekje pri Podgorju je dohitel poCasneža traktor in ga hotel prehiteti. To je tudi naredil, ne da bi se prepričal, ce mu kdo prihaja naproti. Ko je tako zapeljal na levo, je treščil naravnost v nasproti vozečega golfa. Lažjega golfa je odbilo s ceste in je približno po osmih metrih pristal na njivi. Voznik 28-letni Miran P. je vklešCen umrl v razbitinah svojega avtomobila. Milijoni posebnežev LJUBLJANA - Kot je znano, mora lastnik avtomobila za registrsko tablico po svoji posebni želji (na primer s svojim imenom) plačati sedemkratno ceno siceršnjih tablic, ki so izdelane serijsko. Pravne osebe z večjim avtoparkom plačajo »le« trikratno ceno za take želje - tablice. Do konca marca so lastniki posebnih tablic po vsej Sloveniji vplačali več kot 28 milijonov tolarjev; največ vplačil je bilo v Ljubljani (15 milijonov), Mariboru (2 milijona), Kopru (za dober milijon) in Kranju za okoli 814 tisočakov. Na MNZ so predlagali, da bi 60 odstotkov teh sredstev namenili za preventivno delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z njimi naj bi nakupili vzgojna in didaktična sredstva za prometno vzgojo v predšolskem varstvu in osnovni šoli. Vlada je predlog potrdila. (Morel) Kar se Janezek nauči... LJUBLJANA - Prometna gneča v mestnih jedrih je iz dneva v dan večja in prav pred kratkim so se »organi« ostreje - s povečanjem kazni, parkirnimi redarji, poostrenim delom pajkov - spravili na neposlušneže, ki parkirajo, kjer se jim paC zdi. In tako smo včeraj opazili tudi »neposlušneža« pred samo centralo ljubljanskih policajev na Trdinovi ulici v strogem mestnem centru. Videli smo tudi jeznega iskalca parkirnega prostora, ki ga je policist pred štabno zgradbo naganjal, naj se vendarle hitreje spelje, ta pa je kazal na belo stoenko, Ces, kaj pa ta dela tukaj, mene pa preganjate. Policistov odgovor je bil zamah z roko: češ, ta je pa nas, ta lahko... Bela stoenka je stala na cesti, na voznem pasu (!) vse dopoldne... Otroci in nevarne igre CELJE - V minulih dneh je bilo na celjskem območju veC nezgod in tudi prekrškov, ki so jim botrovale nevarne in nepremišljene otroške igre. Z zračno puško se je v Brežini pri Slovenskih Konjicah igral 11-letni Joži. Med igro je pritisnil na sprožilec. Izstrelek se je odbil od keramičnih ploscic in zadel Jožijevo mater v kopalnici. V celjski bolnišnici so ji košCek svinca izrezali. Se nevarnejše so bile igrice, ki so se jih prejšnji teden šli otroci v občini Velenje. Grega, star 14 let, je od prijatelja dobil manevrski naboj in se ga lotil z vžigalnikom. Ko ga je dovolj segrel, je srajčka naboja eksplodirala in Grega poškodovala po levi roki. Sandi in Robi, oba stara 13 let, pa sta se igrala zapoznelo velikonočno pokanje. Uporabila sta kar dvestolitrski sod, zal pa je pri ponovnem polnjenju s karbidom prišlo do samovžiga in v obraz in oci jima je vrglo seneni drob, s katerim sta sod napolnila, da bi lepše počilo. Pravo lumparijo, ki bo njihovim staršem krepko osušila denarnice, pa so si ob koncu tedna privoščili otroci, ki so se igrali na velenjski tržnici. Ker se jim je med igro zahotelo južnega sadja, so najprej poskusili vlomiti v bližnji kiosk, ko pa se jim to ni posrečilo, so ga iz objestnosti zažgali. Prve vlomilske izkušnje sta si v nedeljo nabrala dva 14-letna učenca osnovne Sole na Lavi v Celju. Gez nadzidek zaklonišča sta splezala do drugega nadstropja Sole in se vanjo splazila skozi priprto okno. V tajništvu Sole sta našla šop ključev, s pomočjo katerih sta pregledala vse učilnice, nazadnje pa se v šolski zobni ambulanti oskrbela z različnimi zdravniškimi pripomočki. Ker je nekdo opazil njuno plezanje v solo., so. ju policisti prijeli na delu. (B. P.) IZNAJDLJIVOSTI BREZ MEJA Cigarete brez davka Slovenska država prikrajšana za okoli devetdeset milijonov tolarjev LJUBLJANA - Kriminalisti UNZ zadnje Čase odkrivajo vrsto sumljivih poslov utajevanja davščin. Zaenkrat so kazensko ovadili tri primere utaje pri cigaretah, vendar pa sumijo, da je podobnih primerov še več. Prvi osumljeni je 28-le-tni Jernej K. iz Krškega, lastnik in direktor dveh podjetij s sedežem v Ljubljani in hkrati predstavnik nekega madžarskega podjetja. Kot predstavnik tega podjetja je okoli novega leta pri Tobačni tovarni Ljubljana kupil tobačne izdelke v vrednosti nekaj veC kot 23, 5 milijona tolarjev in ob vsakem nakupu te izdelke prijavil in carinil v ljubljanski ca- rinarnici, saj naj bi bili namenjeni za izvoz na Madžarsko. Vendar pa je pozneje to blago s pomagači v celoti prodal različnim kupcem po Slovenij in se s tem izognil prometnemu davku v višini 43.758.112 Sit. Enakega kaznivega dejanja je osumljen tudi 38-letni Šalih P. iz Velenja, ker je kot lastnik in pooblaščen zastopnik zasebnega podjetja iz Raincev (BIH) v lanskem oktobru nakupil tobačne izdelke TobaCne tovarne v vrednosti skoraj 2 miljona tolarjev za izvoz v BIH, potem pa kot prejšnji blago prodal v Sloveniji. Slovensko državo je tako zaradi neplačanega pro- metnega davka oškodoval za nekaj več kot 3 milijone tolarjev. Utaje davkov so osumili tudi Semso M. (37), direktorja zasebnega podjetja iz Cazina (BIH), ki je podobni utaji kot v prejšnjih dveh primerih slovensko državo prikrajšal kar za 43 milijonov tolarjev od prometnega davka za tobačne izdelke. Vsi zgoraj omenjeni podjetniki so imeli sicer urejeno dokumentacijo o zastopništvu tujih firm, sum pri slovenski policiji pa so vzbudili vse pogostejši tovornjaki s tobačnimi izdelki, ki so se po slovenskih cestah vozili brez urejenih dokumentov o tovoru. (L.G.) Je tudi ta dim brez prometnega davka? (Foto: Srdjan Živulovič/TRIO) JUTRI 23. aprila Nedvomno največji pisatelj vseh časov, španski romanopisec Miguel Cervantes de Saavedra, je umrl 23. aprila 1616 v Madridu. Ta genialni pesnik, dramatik in pisatelj se je rodi! leta 1547 v številni družini revnega zdravnika. Formalne izobrazbe ni dosegel, pač pa je leta 1569 postal tajnik kardinala Aquavive v Rimu. Kasneje je bil vojak, pet let pa je preživel v ujetništvu v Al-žiru. Po vrnitvi domov se je poročil in se ukvarjal z raznimi deli, da bi preživel. Kot pobiralec davkov je zašel v primanjkljaj in je bil celo zaprt. Miguelovih materialnih problemov pa je bilo konec, ko je uspel s svojim prvim romanom Don Kihot. Pisateljevanju se je odtlej posvetil poklicno. Cervantes je bil mojster soneta in zlasti španske romance. V dramatiki se je izkazal s kratkimi, zabavnimi medigrami. Vrhunec pa je dosegel v proznih delih. Njegove novele sodijo med največje dosežke evropske renesanse v literaturi. Napisal je tri romane. V Don Kihotu je ustvaril prvi veliki evropski roman, v katerem je temeljito obdelal družbeno problematiko ter nasprotje med idealiziranimi predstavami in vsakdanjostjo svojega časa. Cervantesov Don Kihot je močno vplival se na poznejša obdobja, n A prvmnnt-il/a NARODNI PARKI ZDA Matjaž Potokar Yellow stone Razgibana pokrajina, živalstvo in geotermalni pojavi zagotavljajo, da se v tem delu Skalnega gorovja ne bo dolgočasil noben obiskovalec Yellowstonsko jezero (Obe fotografiji: Matjaž Potokar) Yellowstonski predel Skalnega gorovja je leta 1872 postal prvi narodni park na svetu, s tem pa tudi vzorec in vzor za vse ostale. Zaščiteni predel na tromeji ameriških zveznih držav Wyoming, Idaho in Montana sprva ni dobival denarne podpore države, ko pa je ameriška vojska zgradila cestno povezavo, se je število obiskovalcev zelo povečalo. Seveda je tudi zasluga javnega mnenja, da je država začela park subvencionirati in da so natančno določili, kako ga je treba vzdrževati. Američani so zakonsko zaščitili enega izmed treh predelov sveta, v katerih je mogoCe opazovati hidroter-malne aktivnosti, kot so kadilnice, topli izviri, gejziri, izviri vrelega blata, mineralni izviri in druge posebnosti vulkanskega predela. Poleg prelepe visokogorske, vulkanske doline in neoskrunjenih vodnih predelov so z zakonom zaščitili tudi samoniklo živalstvo, ki ga ne vznemirja nic drugega kot hrana, ki mu jo ponuja ogromen trop turistov. Ledeniki so spremljevalci vulkanizma in so temeljito oblikovali dolino. Nanesli so gromne količine drobnega sedimenta. Te usedline zadržujejo vodo, tako da ta ne prenica, zaradi tega pa je prst nad sedimenti idealno vlažna. Vlažna prst je osnovni pogoj za rast trave, ta pa za vse živalstvo. 80 odstotkov dreves v parku je iglavcev, prednjači predvsem bor. Na žalost je požar pred nekaj leti uničil, po uradnih podatkih, tretjino (316 hektarov) gozda, vendar se zdi, da je opustošenje precej večje. Dobrih pet let po katastrofalnem požaru je Se vedno mogoče videti pretreslji- ve silhuete požganih debel, milje in milje ob poteh. Zaradi načina vzdrževanja parka, ki ne dovoljuje nikakršnega neposrednega človekovega poseganja, tal ni mogoCe pogozditi ali pa vsaj odstraniti ožganih debel. Yellowstonska in druge reke v nekaterih predelih parka spodjedajo tanko humusno plast in odkrivajo rumeno prst, po kateri se ta okoliš tudi imenuje. Poleg najvecjega, Yel-lovvstonskega jezera s tremi otočki na sredi je v neposredni okolici še precej manjših jezer. Med njimi velja omeniti tri večja jezera, ki niso neposredno povezana z najvecjim, Yellowstonskim. Sošonsko jezero na zahodni strani je ime dobilo po tam živečem indijanskem plemenu, na južni strani Yellowstonskega jezera pa sta Se Levvisovo jezero in Heart Lake. Ko se peljemo po cesti navzgor, proti rečnemu toku, si v Velikem yellow-stonskem kanjonu ogledujemo Zgornje in Spodnje slapove, ki si jih je sicer moC ogledati le z razgledne točke v okolici Kanjonske vasi. Pot nas pelje na zahod, proti zvezni državi Montana. Na poti naletimo na najdejavnejši termalni predel, Bazen Norrisovih gejzirov. Izvir Ec-hmus vsako uro z vodo napolni precejšnjo kotanjo, Ce pa ste dovolj srečni, ste lahko priča izbruhu Parnika (Steamboat), najvecjega gej-zira na svetu. Izbruh traja okrog 20 minut in para pa se dvigne 100 metrov visoko. Med vsemi gejzirji je najbolj obljuden Stari zvesti (Old faithful), Ce pa vas moti nepregledna množica turistov, ki se zbere ob vsakem izbruhu, si lahko bolj v miru ogledate druge termalne posebnosti, na primer Blatni vulkan (Mud Vulcano), Zmajeva usta (Dragon’s Mo-uth) in Bazen jutranje slave (Morning Glory Pool). Tam rastejo alge različnih barv, zaradi različnih temperatur vode. Pogled na ta bazen je nekaj izjemnega, saj gledalca poleg oranžnih, okrastih, črnih, zelenih in drugih odtenkov alg osvoji in pretrese tudi globinska podoba, ki jo izvablja kristalno Cista topla mineralna voda in njen prehod v žametno Črnino prepadne globine. Tudi mavrični efekti v taksnih izvirih niso nikakršna redkost in prav pogosto jih je mogoCe lepo ujeti v fo-toobjektiv. Omeniti velja tudi Črni obsidianski klif, na poti proti Mamutovium toplim izvirom. Obsidian je relativno redka, vulkanska kamnina, ki nastane, ko se rioltna magma v stiku z zrakom na hitro strdi. Posledica je obsidianska kamnina, ki je izjemno trda. Indijanci iz plemena Chejenov so iz ob-sidiana izdelovali orodja in orožja. Ta oprema je imela, kot kaže, izjemen sloves, saj so obsidiansko orožje in orodje našli tudi pri Indijancih v održavi Ohio, se pravi skoraj na vzhodni obali. (Prihodnjič: Narodni park Tet on) Jelenov v narodnem parku nihče ne preganja JEDILNIK Slavko Adamlje paradižnikova juha consomme z ribjimi cmocki rezanci z zelenjavo vanilijeva krema z višnjevo omako Paradižnikova juha consomme z ribjimi cmočki SESTAVINE: 1 kg paradižnika, 200 g korenja, čebula, sol, 300 g sveže postrvi, kocka ledu, lOOg smetane, beli poper, koper, 2 beljaka CAS PRIPRAVE: 120 minut 850 g paradižnika očistimo in narežemo na četrtine. Korenje očistimo in narežemo na manjše koščke. Čebulo grobo nasekljamo in pražimo v posodi brez maščobe. Nato dodamo korenje in paradižnik ter zalijemo z 1,5 1 mrzle vode. Solimo in kuhamo približno 1 uro, medtem pa z juhe s penovko pobiramo pene. juho precedimo in ohladimo. Postrv očistimo in jo v mešalniku zmešamo z ledom in soljo. V to zmes zamešamo smetano, da nastane gladka zmes. Popramo in začinimo s koprom. Z žličko oblikujemo drobne cmočke, ki jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Juho »očistimo« z beljaki, in sicer tako, da beljake stepemo in damo v ohlajeno juho, ki jo previdno mešamo, dokler ne zavre. Po 15 minutah s penovko odstranimo beljak in juhe ne kuhamo več, ampak jo še enkrat precedimo. Ponudimo z rezinami svežega paradižnika in ribjimi cmočki, po potrebi pa še dosolimo, popramo in okrasimo s svežim koprom. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan peCeno rdeče zelje hrenova omaka pommes frittes Pečeno rdeče zelje SESTAVINE: 2 glavici rdečega zelja, 2 žlici masla, 1 dl kisle smetane, 2 žlici sezamovega semena, 8 oliv, pest mandljev, 1 dl smetane, peteršilj, strok Česna, sol, ingver, sok 2 limon V raztopljeno maslo zamešamo sezamova semena, sesekljane olive, zmlete mandlje, strt česen, sesekljan peteršilj, ingver in smetano. Zeljni glavi narežemo z nožem tako, da lahko med liste vložimo nadev. Glavi namažemo z limoninim sokom, da zelje ne potemni, ju zavijemo v aluminijasto folijo, položimo v pekač in spečemo v pečici. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 22. aprila 1993 ERITREJA VATIKAN / GENERALNA AVDIENCA POLJSKA / HOLOKAVST NOVICE Asmara se ločuje odAdis Abebe Konec 30-letne tuje nadvlade Pridiga mora biti »božja beseda« Duhovniki naj v pridigah ne razkazujejo svojih govorniških in drugih sposobnosti ASMARA - Na sedežu »Komisije za referendum« v poslopju nekdanje italijanske Sole v Asmari vlada sproščeno ozračje. Nic ne more veC zaustaviti referenduma o neodvisnosti, ki bo po 30 letih popravil krivico zaradi abesinske priključitve Eritreje Adis Abebi. Tudi OZN, ki na to priključitev ni reagirala, se bo sedaj obdolžila s svojimi opazovalci, ki bodo preverjali nemoten potek referendumi. 24. marca 1991 so eri-trjeski borci zmagovito vkorakali v Asmara, potem ko so premagali 120 tisoč mož druge etiopske armade, a neodvisnosti niso proglasili, da ne bi pozrocili novega prelivanja krvi. Le s težavo je eritrejsko vodstvo svoje ljudi prepričalo, da je treba počakati. Sedaj je končno napočil Cas, da se nekdanja italijanska kolonija resi tudi formalnih spon z Adis Abebo, saj je de faeto neodvisna od marca 1991. Jutri, v soboto in v nedeljo bodo torej Eritrejci odločali o svoji bodočnosti. Izid referenduma je v bistvu znan že sedaj, saj je večina Eritrejcev za neodvisnost. Vse preveč je bilo gorja, da bi se eritrejski muslimani sprijaznili ponovno živeti pod nadvlado koptskih Etiopijcev. VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je med včerajšnjo generalno avdienci na Trgu sv. Petra pozval duhovnike, naj v pridigah ne izražajo svojih stališč, svojih izkušenj, svojih psiholoških pogledov in naj ne razkazujejo svoje »ekshibicije« ali še slabše, da bi v vernikih sprožili »dvome«. Pridigarji se morajo zavedati, da posredujejo »božje besede«. To pa ne velja samo za duhovnike med nedeljskimi pridigami temveč tudi za vse duhovnike, ki se poslužujejo besed tako v spisih kot v radijskih in televizijskih oddajah. »Pri uporabi vseh teh sredstev komuniciranja se mora pridigar, predavatelj, pisatelj, verski razlagalec, predvsem pa nedeljski pridigar obrniti ena Sv. Duha«, je poudaril papež. V daljšem posegu je Janez Pavel II., ki je pred dnevi obširno spregovoril o dolžnostih spovednikov, navedel pravi dekalog tudi za pridigarje. 1 I Po njegovem ni pridiga sama po sebi cilj, v kateri se pridigar uresniči, temveč je to »božja beseda«, ki je ne smemo »manipulirati, spreminjati, prilagajati po našem okusil, temveč jo je treba celovito napovedovati«. Pridigarjev cilj je torej širiti in utrjevati vero, tako da se bo razvijala in rasla. Prav zato je nesprejemljivo, da pridiga ustvarja dvome. Do tega pa pride po papeževih besedah, Ce se pridigar strogo ne drži navka in evangelija. Papež je obenem poudaril, da se mora pridigar dobro zavedati, komu govori, njegove besede naj bodo torej razumljive. Prav tako se mora zavedati svojih sposobnosti in jih izkoristiti za utrjevanje vere in ne za ekshibicijo svoje govorniške nadarjenosti, ker bi se z njo prej ali slej diskreditiral pred oCmi vernikov. Bolj kot na naravni talent mora pridigar zaupati »nadzemeljskemu«, Črpati mora svoje besede iz cerkvenega izročila in se poslužiti besed svojih svetih predhodnikov. Vsekakor pa se morajo pridigarji in vsi, ki se poslužujejo besed, v vsakem primeru obrniti na Sv. Duha, kar velja predvsem za tiste, ki sirijo božjo besedo med brezverci. Da bi v teh ljudeh vzbudili zanimanje, je treba »poiskati najprimernejše poti« s »prizadevnostjo, ki jo podpira inteligenca in veder duh«. Prav ob teh primerih, ki smo priča »verski mlačnosti« ali celo »sovražnim predsotkom in srdu« lahko duhovniki spoznajo »nezadostnost« človeških stredstev in nujo, da se za pomoč obrnejo na Sv. Duha. Generalne avdience na Trgu sv. Petra se je udeležilo vec tisoč vernikov, med njimi elani španskega združenja žrtev terorizma in romarji iz Hirošime, ki so papežu darovali velik prapor, s katero pozivajo »na mir v svetu«. Jicak Rabin v Auschvvilzu Izraelski premier Jicak Rabin je z obiskom nacističnega uničevalnega taborišča v Auschwitzu končal svečanosti ob 50-letnici upora v varšavskem getu (Telefoto AP) Zgorelo pet otrok BERLIN - Pet sestric od devetih mesecev do 14 let je umrlo v požaru, ki je zajel njihovo stanovanje v VVemigerodeju (Saška-Anhalt). Iz goreče pasti so se rešili le starši in dva otroka. Po prvih ugotovitvah je požar izbruhnil v dnevni sobi, plamenom pa je dala izrednega netiva prastara »predalasta« struktura zidov z navpičnimi in diagonalnimi tramovi, ki so vidni tudi na zunanji strani sten. Dodatnega netiva je dalo prenatrpano pohištvo in plastični material, ki je med gorenjen sproščal strupene pline. Po statističnih podatkih je to eden najhujših požarov v zadnjih desetih letih. Tudi Peking bo imel svojo »Wall Street« PEKING - Tudi Peking bo v kratkem imel svojo »VVall Sreet«, kjer bodo osredotočene vse banke in druge finančne sustanove. Pekinški finančni center bo v zahodnem delu mesta, vzdolž 1, 7 kilometra dolge ceste. Poslopja naj bi zasedla 103 hektarje zemljišč, med njimi pa bodo poleg bank, borze in raznih finančnih ustanov tudi trgovine, restavracije, hoteti in celo klubi. Načrt spada v okvir nove kitajske politike, ki hoče pospešiti gospodarski razvoj ene zadnjih komunističnih držav tudi s »kapitalističnimi prijemi«. Nasilje v japonskih šolah do smrti pretepli Imetnika TOKIO - Policija iz Osake je vCeraj aretirala dva dijaka, ki sta v soboto s pestmi in brcami do smrti pretepla njunega 14-letnega sošolca. Starši žrtve so policiji izročili sinov dnevnik, v katerega je 14-letni Jukio Hamada skrbno zapisoval, kako so ga sošolci izkoriščali in pretepali. Nasilje v japonskih šolah je postalo prava mora, saj je lani življenje izgubilo 13 dijakov, po zdravniško pomoč pa se je moralo zateci 3 tisoč učenčev, dijakov in študentov. V treh atentatih le gmotna škoda MADRID - V noči na sredo so v Španiji zabeležili tri bombne atentate, dva v Navarri in enega v Ba-skiji. Po podatkih policije ni bilo žrtev, le gmotna škoda je ogromna. V Navarri so se teroristi znesli nad podružnico Credit Lyonnais v Pamploni in agencijo francoskih avtomobilskih hiš v Burlandi, v Baskiji pa so poškodovali podružnico Banco Central iz Oyaezuna. Oblasti pristale na zahteve zapornikov NEW YORK - Po krvavem epilogu v VVaco so ameriške oblasti postale previdnejše, tako da so sklenile po mirni poti rešiti upor v zaporu najstrožje varnosti v Lucasvilleu (Ohio), saj so pristale na zahteve upornikov »o bolj Človeškem hišnem redu«. FRANCIJA / PODVIG BRETONSKEGA KRMARJA BRUNA PEVRONA Svet objadrali v 80 dneh Plovba je trajala 79 dni 6 ur in 16 minut prejšnji rekord pa je znašal 109 dni BREST (FRANCIJA) -Francoz Bruno Peyron (desna slika AP) in posadka 26-metrskega katamarana Ex-plorer (levo stika AP) so v rekordnem Času objadrali zemeljsko oblo. Bretonski skip-per in njegova posadka so odpluli 31. januarja, na skrajno zahodno točko Bretanije pa so pripluli predsinocnjim ob 21.18. Svet so torej objadrali v 79 dneh, 6 urah in 16 minutah, s tem pa so potolkli prejšnji rekord 109 dni. 37-letni Bruno Peyron in njegova štiričlanska posadka: Francozi Jacques Vincent, Oliver Despaigne in Marc Vallin ter American Cameron Lewis so v bistvu potolkli celo fantazijski rekord Julesa Vemea v pustolovskem romanu »Potovanje okoli Zemlje v 80 dneh«. STATISTIKA / NAČIN ŽIVLJENJA Francija se spreminja PARIZ - Adijo Beaujolais, Chablis, Bor-deaux: Francozi pijejo trikrat manj vina kot pred tridesetimi leti. To je le ena izmed globokih sprememb, ki so skoraj neopazno, a temeljito preobrazile nekoC “sladko Francijo”. Po zadnjem poročilu Osrednjega zavoda za statistiko je prišlo v teku ene same generacije do izjemnih sprememb v francoskem načinu življenja. Danes, na primer, jedo Francozi za Četrtino manj krompirja kot nekoC, poleg tega pa je novi način življenja uničil tradicionalni model družine in s tem prizadel milijone ljudi. Iz raziskave izhaja, da je država sicer bogata, za mnoge pa neznosno drugačna, in v razvojni krizi, tako da je vedno težje dobiti stalno službo po končanem študiju in mora vedno vec ljudi delati tudi konec tedna, da bi preživeli. Strokovnjaki menijo, da Francije danes sploh ni mogoče prepoznati. Bolj kot katerakoli druga evropska država je doživela kulturni šok na katerega ni bila pripravljena. Kaže, da Francozi niso posebno navdušeni nad situacijo. Cocteau je pisal, da so Francozi podobni jeznim Italijanom, po mnenju opazo- valcev velja to še danes, zlasti ker se tudi Italijani smehljajo manj... V poročilu ugotavljajo, da je pred tridesetimi leti le tretjina gospodinjstev imela samostojno stranišče, danes ga imajo vsi, kjub temu se življenjske razmere državljanov s stalno mesečno plato postopno slabšajo, še huje pa je z majhnimi varčevalci. Čeprav žive Francozi danes veliko udobneje, je tudi brezposelno st hudo narasla. Na univereah je preveč vpisanih, prebivalstvo se stara, družine nastajajo in se razhajajo, ne da bi stopile pred duhovnika ati župana, družbena neravnovesja so vedno večja , En otrok na tri se rodi izven zakona, en otrok na pet pa vidi očeta manj kot enkrat mesečno. Mesta in podeželje se praznijo, polnijo pa se predmestja, v katerih se vedno večje število priseljencev bori za svoj življenjski prostor. Iz poročila izhaja tudi, da so francoski domovi vse bolj udobni, vendar je množična selitev z doma na delovno mesto že endemičen problem. Poleg tega žive v Franciji ženske dlje kot kjerkoli drugje v Evropi, vendar ima Francija tudi rekord ženske brezposelnosti. . ' - ipifiii! Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. italijanski skladatelj, mojster opere (Gioacchino, Seviljski brivec), 8. kopitar afriških savan in toplih predelov Azije, 10. veletok v Pakistanu, 11. liturgični enoglasni molitveni spev v latinskem jeziku brez glasbene spremljave, 12. slog, 14. novozelandski ptic neleta-lec, velik kot domača kura in poraščen s perjem, ki je podobno lasem; tudi sadež, bogat z vitamonom C, 15. Creslova kislina, 17. palica pri biljardu, 18. zvezna država na vzhodu Indije, 20. kemijski znak za kalcij, 21. začetnici avstrijskega skladatelja Schuberta, 23. spora, 25. krajša oblika Češkega moškega imena Otakar, 27. narodni park v Keniji, 30. svod nad nami, 32. ukana, zvijača, 33. središče vzhodnega dela Nigerije z rudniki Črnega premoga, 35. pod, 36. gosta zelenjavna juha s testeninami, fižolom in prekajenim mesom, 38. notranji premer cevi pri strelnem orožju. Navpično: 1. drog pri kozolcu, 2. ime mariborske operne pevke Otte, 3. avtomobilska oznaka Splita, 4. kačji glas, 5. hrvaško mesto v Sremu, 6. rimska provinca na ozemlju današnje Avstrije, 7. družina slovenskih skladateljev in zdravnikov, 9. ime bosenskega predsednika Izetbe-govica, 10. jadranski otok, 13. ploščat organ višjih rastlin, ki služi za transpiracijo, 16. zgornji del stopala, 19. prometni objekt za premagovanje naravnih ovir, 21. glasovna prvina v fonetiki, 22. lesena stena pri podu ali stenici, 24. francoski filozof in pisatelj, vodilni francoski eksistencialist, ki je leta 1964 odklonil Nobelovo nagrado za literaturo (Jean-Paul), 26. duhovni poglavar krščanske koptske cerkve, 28. francoski gledališki igralec in režiser (Jean), 29. pritok Volge v Rusiji, 31. vogal, 34. človeški in živalski zajedalci, 37. kemijski znak za terbij. jaqip3>i ‘epsauim ‘ep ‘nSnug “spn ‘oqau ‘oabsj, ‘biq ‘soh ‘Sd 'B0 ‘raesv ‘[mj ‘utira] ‘iAp[ ‘[ps ‘[BJoq ‘piq ‘edo]pue ‘tutssop :ouAe.iopo/\ AHLIS3H Nalog ;a 115 Naloga 1161 Šahovska naloga St.: 115 Aljehin - Yates / London 1922 Beli trdnjavi na sedmi vrsti ne obetata Črnemu nic dobrega. Toda polje g7, ki varuje Črnega kralja, je dobro branjeno, zato v akcijo belega, ki je na potezi, vstopita tudi skakač in kralj. V nekaj potezah je Črna pozicija pred zlomom. Kako poteka zmagovita kombinacija belega, pa je naloga reševalcev. Rešitev naloge St.: 113 Velemojster Parma se je odločil za Žrtev kvalitete s potezo l.Tg7:l, ki pomeni tudi matni napad na rokado črnega. l...Kg7: 2.Tg3+ Kh7 3.Lg6+! Prva poanta kombinacije : na 3...fg6 sledi 4.Tg6: in 5.Dh6: mat. 3...Kg7 4.Lh7+! Druga in odločilna poanta! 4...Kh7: 5.Th3 in črni se pred matom vda! Rešitev naloge St.: 114 a b c e! e f g h Šahovska naloga St.: 116 Schmid - Castaldi / Gurten 1957 Naloga vodje belih figur je osvojitev polja f6 za vsako ceno, saj s tega polja Crnopoljni lovec belega lahko matira črnega kralja. Beli, ki je na potezi, zato z lepo kombinacijo odstrani Crme figure z obrambnih položajev in uresniči prej načrtovano matno sliko! Ze po prvi potezi črnega l...Tc4+ je beli spoznal svojo zmoto in zaupanje v kmeta h7. Seveda ne l...Tg2:+? 2.Kh3!. Po 2.Kg5 (Kh5) ali poljubno je črni s potezo 2...Th4! preprečil promocijo kmeta h7 v damo. Obenem pa je usmeril belega kralja na polje h4 3.Kh4: nakar sledi 3...g5+! in s tempom osvobodi polje g7 črnemu kralju. 4.Kg5: Kg7in črni zmaga! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 24 Četrtek, 22. aprila 1993 EVROPA /NA ZAHODU DE2, DRUGJE SONCE ALPEJADRAN / SONČNO IN TOPLO DANES Nad jugovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh zrake. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 :o 4444**** 50-80% 30-60 O 11 4 J nad 80% nad 60 X 5-10 m/s T ▲ t nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 8/21 TRST....... 12/18 CELOVEC....... 7/19 BRNIK....... 7/20 MARIBOR....... 8/20 CELJE....... 6/21 NOVO MESTO.... 7/20 NOVA GORICA.. 8/20 MUR. SOBOTA... 6/19 PORTOROŽ...... 10/18 POSTOJNA...... 2/18 ILIRSKA BISTRICA. 2/19 KOČEVJE....... 5/21 CRNOMEU.......- 6/21 SLOV. GRADEC.. 9/19 BOVEC....... 7/18 RATEČE........ 5/17 VOGEL.........- 6/9 KREDARICA..... 2/2 VIDEM....... 8/19 GRADEC........ 7/16 MONOŠTER...... 7/18 ZAGREB........ 12/20 REKA....... 12/19 HELSINKI........... 0/4 STOCKHOLM..... 4/8 K0BENHAVN..... //- MOSKVA........ -1/6 BERLIN............ 9/21 VARŠAVA....... 2/11 LONDON........ -/16 AMSTERDAM..... 12/16 BRUSELJ.......... 14/21 PARIZ............ 12/20 DUNAJ............. 6/16 VONCHEN....... 10/22 ZURICH............ 7/21 ŽENEVA.......- 9/21 RIM............... 9/18 MILANO........... 12/20 BEOGRAD....... 11/18 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... 5/- ISTANBUL...... 11/15 MADRID........ 11/13 LIZBONA.......... 10/13 ATENE............. 15/- LARNAKA....... 16/- TUNIS............ 12/24 KAIRO............. 16/- SL0VENUA Kope........... -/- Vrhe.............. -/- Lontovz........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... -/- Kanin.......... -/125 Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/50 Kabla.......... -/- Mariborsko Pohorje...... -/- Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog - Črmošnjice -/- Prvine........ -/- Jezersko....... -/- Ulovka....... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLAN IJA-JK Cimolais....... -/- Claut.......... -/- Piancavallo.... 40/60 Zabnice/Ovčjav. -/- Raibl.......... -/- Fomi Avoltri... -/- FomidiSopra.... 30/40 Paluzza-limau..,. 20/30 Paularo........ -/- Pontebba....... 40/40 Pradibošco..... 0/60 Pralo Camico.... -/- Zoncolan....... 10/40 Sauris......... 10/20 S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 30/100 Višarje.......... 35/60 VENETO Sappada........ 20/90 KOROŠKA Podklošter -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca -/30 Sloveniji Plajbeik -/50 Dobrač -/30 Nassfeld/Mokrine M/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Arlberg 35/330 Seefeld 20/70 Kitzbiihel 10/75 Obertauem 120/220 Zeli am See 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev, le na mejnem prehodu Dolga vas Čakajo vozniki za izstop iz države šest ur. Slovenija: Pretežno jasno Sosednje pokrajine: bo, cez dan bo pihal ju- Jasno in toplo bo. gozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od 19 do 23°C. V Sloveniji: Obeti: V petek bo sončno in to- V soboto Se ne bo spre- plo. membe vremena. Se to- pleje bo. PRETOK REK Pretok rek v cm.3 ob 7. uri Mura, G.Radgona: 138; Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 21, Sava Radeče: 117, Sava HE Mavčiče: 12; Sora Suha: ; Ljubljanica Moste: 44, Savinja Laško: 13; SoCa Solkan: —; Krka Podbočje: 57; Kolpa Radenci: 38. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 129, Drava HE Dravograd: 100, Sava Radovljica: 58, Sava Radeče: 131, Sava HE Mavčiče: —, Sora Suha: —, Ljubljanica Moste: 92, Savinja Laško: 100; SoCa, HE Doblar: —; Krka Podbočje: 110; Kolpa Radenci: 106; SoCa Solkan: -. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.04 in zašlo ob 19.58. Dan bo dolg 13 ur in 54 minut. Luna bo vzšla ob 05.55 in zašla 20.49. PLIMOVANJE Danes: ob 2.01 najnižje -5 cm, ob 6.10 najvišja 5 cm, ob 12.40 najnižje -27 cm ob 20.00 najvišje 30 cm Jutri: ob 2.15 najnižje -15, ob 7.30 najvišje 10 cm, ob 13.27 najnižje -30 cm, ob 20.15 najvišje 30 cm SETVENI KOLEDAR Menjava Lune - mlaj ob 00.49. Dan je primeren za sajenje vseh vrst zelenjave s podzemnimi plodovi, za pletje, okopavanje ali varstvo pred škodljivci. V VEDNOST Vpliv vremena na ljudi Tanja Cegnar Morsko podnebje ima nekaj posebnih lastnosti. 2e izkušnje v preteklosti so pokazale, da morsko podnebje in morska voda lahko delujeta zdravilno, zato je ob obalah Sredozemskega in Jadranskega morda nasta-lao vec zdravilišč, ki jih večinoma imenujejo ta-lasoterapevtska središča, v katerih pri zdravljenju uporabljajo učinke morske vode in klime, ponekod pa tudi mivke in morskega peloida. Morsko podnebje z vsemi značilnostmi srečamo na otokih. Približek otoškim razmeram je lega med laguni) in odprtim morjem (tako lego so izkoriščala nekatera italijanska obmorska zdravilišča). Ob obali pa se značilnostim morskega podnebja že dodajajo vplivi kopnega. Biološko pomembna lastnost morskega podnebja, ki ni odvisna od razporeditve kopnega in morja je ta, da je v zraku na nivoju morske gladine delni pritisk kisika najvecji. Morje ima večjo toplotno kapaciteto od kopnega in učinkuje kot velika toplotna shramba. Dnevni in letni razponi temperature morja so veliko manjši kot razponi temperature zraka. Zaradi vpliva morja so tudi temperaturna nihanja zraka ob obali manjša kot v notranjosti. Za primer navedimo podatke o najhladnejšem in najtoplejšem mesecu. V Piranu je morje običajno najladnejse februarja (dolgoletno povprečje je 8°G) in najtoplejše avgusta (dolgoletno povprečje je 24°C). Dnevne razlike v temperaturi morja so pozimi komaj kakšno desetinko stopinje, poleti pa okoli stopinje. Temperatura zraka ob slovenski obali je najnižja januarja (dolgoletno povprečje je 5°C), ko je povprečna razlika med najnižjo in najvisjo dnevno temperaturo 5°C. Najtoplejsi je zrak običajno julija s 23°C, ko so dnevna nihanja okoli 8°C. Foto: Srdjon ZivuloviC/TRIO Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M * te M v OVEN 21-3/204: Ne bo vam všeč, ampak cez današnji dan se boste morali prebijati skozi ure dolgočasja. Pazite, da malodušje ne boste spremenili v negativen odnos do drugih. BIK 214/205 : Tudi na vasi sceni ne bo kakšnih razburljivih dogodkov, kar pa vam v tem trenutku tudi ustreza, saj si želite malce pole-nariti, ne da bi pri tem bili opaženi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ponuja se vam priložnost, da boste zaradi nenadnega in nepredvidenega zatišja le uspeli ujeti vlak, za katerega ste menili, da je že zamujen. RAK 22-6/22-7 : Ce želite, da vam bodo verjeli na besedo, boste morali začeti dokazovati s konkretnimi dejanji. Premislite pa, na koga sploh delate vtis in Ce je to potrebno. LEV 23-7/23-8 : Z današnjim potekom dogodkov ne Iroste zadovoljni, saj so vas iz središča pozornosti porinili na sam rob dogajanja. Verjetno se vam že bliska zakaj... DEVICA 24-8/22-9: Iz vseh problemov, ki ste jih imeli, so vam ostali le neznatni in povsem rešljivi. Sedaj končno Čutite, da je pravica na tem svetu. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ce bosta s partnerjem poskušala reševati probleme, vam bo zmanjkalo Časa. Težava je trmoglavost obeh, ker nista dovzetna za nasprotno razlago. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Kljub navideznemu redu se vam zdi, da je nekaj narobe. Težko si boste razložili kaj, saj niste pripravljeni priznati lastnih napak v pristopu do sodelavcev. STRELEC 23-11/21-12 : Danes je spet eden tistih dni, ki bi ji najraje preživeli v postelji, lenarili, brali in se pustili razvajati. NiC ne bo narode, Ce boste prav to storili. KOZOROG 22-12/20-1 : Tima in molk vam pri vsej stvari ne bosta kaj prida pomagala, kajti tudi partner ni vec pripravljen popuščati zavoljo ljubega miru. Nekaj boste morali spremeniti. VODNAR 21-1 /19-2: Po vsej naglici in časovni stiski v zadnjih dneh, boste danes zelo srečni, ce bo dan resnično umirjen in brez večjih dogodkov. Dolgčas? Sploh ne. RIBI 20-2/20-3 : Kljub vsem naporom in trudu danes ne boste mogli opraviti prav veliko. Sicer pa si tudi vi lahko privoščite, da en dan v celoti posvetite svojim užitkom. Množična smrt v Wacu Samo peščica ljudi je preživela požar, ki je v ponedeljek uničil utrdbo Davidove sekte pri teksaškem mestu VVacu. V utrdbi je bilo verjetno še )o ljudi, med temi 17 otrok, ki še niso dopolnili 10. leta. Sekto je vodil David Koresh, ki je o sebi govoril, da je Jezus Kristus. Nedelja, 28. februarja •Približno 100 policistov je napadlo trdnjavo. Začel se je oboroženi spopad. •V tričetrurnem spopadu so bili štirje policisti ubiti, 15 pa je bilo ranjenih. Voditelj Davidove sekte David Koresh je kasneje povedal, da sta bila on in neki njegov prijatelj ranjena ter da je bila njegova 2-letna hčerka ubita. Torek, 2. marca •V 58-minut trajajočem govoru, ki sta ga prenašala radioo in televizija, je Koresh dejal, da se bo predal, a tega ni naredil. Nedelja, 21. marca •Sedem članov sekte je zapustilo trdnjavo. Ponedeljek, 22. marca •Oblasti so začele v bližini trdnjave na ves glas oddajati pesmi tibetanskih menihov. Sreda, 24. marca •Človek iz Houstona, baje znan verski fanatik, se je mimo straž priplazil v trdnjavo. Petek, 26. marca •Človek iz Kalifornije se je priplazil v trdnjavo. 27. marec -18. april •Pogajanja med Koreshom in FBI. Ponedeljek, 19. aprila 6.04: agenti FBI so morali kljubovati napadu s strelskim orožjem, ko so z oklopnimi vozili naredili luknje v zidu utrdbe in začeli v poslopje vbrizgavati solzilni plin, ki pa ni bil ne vnetljiv ne eksploziven. Dovodna cev solzilca CS2. tnženitski bojni oklopnik M728 Solzilni plin •se razprši kot oblak v zraku, •koža, oči, nos in grlo žgejo, na koži se pojavijo rdeče lise, oči se solzijo, pojavijo se kašelj in težave z dihanjem. •učinkuje pet do deset minut. •v normalnih vremenskih pogojih se ne izčrpa 30 dni. Plinska maska Deluje omejen čas; verjetno so jo imeli Številni elani Devidove sekte. Vodovodni stolp je edini del trdnjave, ki ni zgorel Trdnjava Telovadnica, verjetno tudi Koreshovo stanovanje s satelitskim sprejemnikom. FBI je prekinil dobavo toka trdnjavi, zato so pripadniki sekte lahko občevali z zunanjim euotnm eomo Razgledni stolp, pod njim pa cementni bunker. S tega stopla so pripadniki sekte izobešali 12.15: Plameni so se najprej pojavili nad glavnim vhodom, nato pa so se razširili na vse poslopje. Obrambno ministrstvo trdi, da so požar zanetili člani sekte. 12.38: 12.21: Priletela sta dva Prihod gasilcev v trdnjavo helikopterja chinook za morebitno evakuacijo trdnjave. Vir: poveljstvo ameriške vojske; VVaco Herald-Tribune. AP/ Karl Gude, Wm. 'esilets, Alan Basedan ZDA / PRESENETLJIVI IZPOVEDI Tragični požar na utrjeni farmi so nekote zanetili agenti FBI? Petrolejske in plinske luči so ob prebijanju sten padle na tla NEW YORK - Medtem ko se na pogorišču utrjene farme Koreshevih pristašev pri teksaškem Wa-cu nadaljuje iskanje zoglenelih trupel, se v ZDA stopnjuje polemika. Dva od petih preživelih sta namreč zagotovila, da ni slo za srhljiv kolektivni samomor, temveč da so požar povzročili agenti FBI, ko so s tanki prebijali stene farme. Ker je bila farma brez elektrike so Koreshevi pristaši rabili petrolejke in plinske luči. Ko so te padle s sten na lesene pode, so po trditvah Rema Avrama, zanetile požar, ena pa je bila tudi v seniku, tako da je goreča slama ves položaj Se poslabšala. To verzijo je potrdil tudi Derek Love-lock, britanski državljan, ki je v intervjuju za BBC jasno povedal, da je FBI pretrgala dano besedo in je napadla farmo s solzil-cem, ne da bi upoštevala, da so se v njej nahajali tudi otroci. Te trditve bodo morale preveriti preiskave, prvo bo vodila komisija za človeške in ustavne pravice ameriškega predstavniškega doma. Položaj odgovornih za nasilni preboj v utrjeno farmo postaja iz ure v uro težavnejši. Predsednik Clinton in ministrica za pravosodje Janet Re-no, ki sta pooblastila akcijo, se bosta rešila s političnim madežem, popolnoma drugače pa bo za »operativce«. Ti so po vsemu sodec storili celo kopico napak, med drugim niso razmestili gasilcev pred napadom, kar bi bržkone omililo tako tragični obračun. Tehnična preiskava bo morala obenem preveriti, Ce je uporaba solzilca Se pospešila Sirjenje požara. Dosedanje ankete, ko Se ni bilo znano, da so požar baje nehote zanetili agenti FBI, so v glavnem potrdile pravilnost izbire. Kar 73% anketirancev je namreč podprlo akcijo FBI, le 18% pa jih je bilo mnenja, da je bila »preu-ranjena«. Kakšen bi bil rezultat ankete po zadnjih ugotovitvah, lahko samo domnevamo. Nedvomno bo tragedija Se bolj pretresla ljudi, Ce bodo preiskave potrdile pričevanja obeh preživelih. Trenutno so na pogo- rišču našli kakih Štirideset trupel, na treh pa vidne znake krogel. Obdukcija bo morala ugotoviti, kdo je trojico ubil in Ce so bili mrtvi že pred požarom. V požaru, ki je napravil konec 51-dnevnemu obleganju je življenje izgubilo 86 pripadnikov sekte Davida Koresha Dva preživela, 67-letni Gladys Ottman in 64-letna Annetta Richards (Telefoto AP)