ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto VI
19. oktobra 1930
Štev. 42
Foto S. Klemenčič
Znamenitosti naše slovenske zemlje : Vhod v turjaški grad
330
s skupnega zborovanja balkanskih Rdečih kiižev, ki se je vršilo prve rini t. m. in na katerega so dospeli zastopniki iz AlbuTiije, Bolgarske, Grške in Romunije ter mednarodne lige. Zborovanje je poglobilo tesno medsebojno sodelovanje teh élovekoljnbnih ustanov. Spodnja slika nam kaže predsednika tega zborovanja in preds. bolgarskega Rdečega križa Daneva (X), predsedjiika našega Rdečega križu dr. Leko (XX) ter vodiitelje ostalih inozemskü» zastopstev.
Msgr. don Bulic, znameniti arheolog in iiniv. prof. astronom Kučera,
ki sta obhajala letos 30 letnico, odkar redno prihajata v našo Rogaško Slatino. (Foto Pelikan.)
Na desni: Otvoritev letošnje sezone našega Naro<lnega gledališča.  Dne
(. t. m. so se zopet odiprla vrata našega dramskega gledališča, dne 4. t. m. pa opernega. Dramsko sezomo so začeli s Shakespearejevim »Snoaii ikresne noči«, operno pa s »Knezom Igorjem«. Gledališče je eden najvažnejših kulturnih zavodov vsakega naroda, zato je začetek sezone važen kulturni dogodek in vsakega zanima, kaj nam bo nudila. Načrt repertoarja so objavili že dnevni listi. V drami vsekakor pogrešamo več slovenskih del, a operni repertoar pa vzbuja nevoljo s tem, da nam operno vodstv^o trdovratno vsiljuje plehke operete, čeprav nima nobenih operetnih pevcev. Slika na desni nam kaže prizor iz zadnjega dejanja jako dobro uspelega »Sna kresne noči«.
lzprememi)c v naši vladi in banovini. Dne 2b. m. m. je (Kistopil dr. A. Korošec (na levi), min. za gozd. in ruda. Na njegovo tnesto' je prišel dosedanji naš ban ing. D. Sernec (ispo<laj na levi). Začasno vo<li posle naše banovine podban dr. O. Pirkmajcr (spodtij).
Naši akademiki, v Nemčiji.
Konec meseca avgusta in v prvi polovici septembra je priredil klub eltitro-tehnikov ljubljanske univerze znanstveno potovanje v inozemstvo. Pod vodstvom univ. doc. ing. V. Koželja (X) so obis-cali Avstrijo, Češkoslovaška in precejšnji del Nemčije in proučili lamošnje velike naprave, spadajoče v njih stroko. Udeležilo se je potovanja 15 akademikov. Naša slika nam jih kaže pred veliko berlinsko elektrarno Klingenberg.
331
Na desni: Z velike gasilske vaje
kamniške gasilske župe, ki se je vršila pretekli mesec na Glavnem trgu v Kamniku. Vaja, katero so se udeležila vsa gasilna druStva kamniške okolice in se je vršila pod vodstvom župnega načelnika Cerarja in podnafclnika Grada, je vnovič, pokazala veliko izvežbanost
slovenskega gasilstva. Spodaj: Blagoslovitev nove šole v Zaplani pri Vrhniki. Vrhni.ška občina služi lahko za vzor vsem slovenskim občinam, tako lepo je uredila in rešila vprašanje .šol v svojem okolišu. Zlasti naj služi za vzor onim občinam, ki ob vsaki prilfki trkajo na .svojo »naprednost«, a bo imela kmalu vsaka hribovska občina za svoje šole bolj preskrbljeno, kot pa ta »naproduac mesta, z
— Ljubljano tia čelu.
Kravja vprega bernsko-hanaške kravje pasme na Moravskem. Že s slike je razvidna izredna stasitost teh krav, ki so tudi jako mlečne in jim vpreganje prav nič ne šikoduje.
Na levi: Novi »Cvetlični dom« vzornega mariborsikega v;rtnarja Iv. Jemca; pozornost vzbuja arhitektonsko zanimiva stavba (delo tvrdke ing. Accetto) in moderne vrtnarske naprave okrog nje.
Spodaj: Novomeški podobar Franc Vodnik
v svoji delavnici. Votlnik je znan po vsej Sloveniji, zlasti pa po Dolenjski zaradi svojih priljubljenih cerkvenih del (kipi svetnikov, Križeva pota, Marije, restavracije oltarjev itd.).
Novovaška   dekleta   (Nova   vas  pri  Sv. Marku   niže Ptuja)  ob priliki 6 tedenskega gospodinjskega  tečaja, ki se je vršil letošnjo pomlad pod vwlstvom ge. Cabri-jevčič in je uspel prav lepo.
332
333
Zelimeljska dolina s Tiirjnip (X) in Sv. Ahacem (XX).
Turjak, naš najlepši grad XVI. stoletja
(I.|el.)
Turjak sam se zdi človeku na |ri pogled skromen in neznaten. To še tembolj, ker so hiše raztresene delonob glavni cesti, deloma niže doli pod gradom, tako, da težko najdeš toeiko, liatere 1)1 se ti nudil celotni pogled na Turjak. Vendar pa to, kar vidiš, ni iindna vas, ampak trg s pravico do dveh letnih sejmov in s sedežem župnegu ada, županstva, žandarmerije in pošte z brzojavom. Da je pa Turjak trg in daj znamenit, za to se ima zahvaliti starodavnemu gradu in njegovim lastnikoniiiofom Auerspergom.
O prihodu turjaških grofov v naikraje in o postanku turjaškega gradu piše dr. Grudnova »Zgodovina .slov. naiat na str. 92. sledeče: »Med one redke plemiške rodbine, ki so prve do.šle v feelo in se ohranile do današnjega dne, je prištevati Turjačane (Auersperge). Ijih rodni grad je Turjak, nekaj milj proti jugovzhodu od Ljubljane. Ime jefcil od divjega vola ali tura, čigar glavo so imeli stari Turjačani v svojem grbiDosli so na^Kranjsiko že s Franki v 9. stoletju ali pa vsaj kmahi po leski bit|(955) in si postavili svoj trdni dom na enem izmed onih gričev, ki so obkrožnli ljubljansko barje. Kako star je bil ta »Spodnji grad«, sklepamo od tod, dale že leta 1067 Konrad Turjaški postavil nad njim novo razsežnejše in udobneji poslopje, sedanji Turjak. V bojevitih časih srednjega veka je ta grad zadeltinarsikatera nesreča. Leta 1140 je grof Henrik Orten )urški, ki se je prepiral (lurjačani zaradi neke dediščine. Turjak do tal požgal. Petdeset let je ležal vjizvalinah, dokler ga ni Adolf Turjaški 1. 1190 zopet dvignil in obnovil v prejijem sijaju.
Schönleben (Genealog. Auersperflol. 5. § 8.) piše, da je bil komaj dovršen grad 1. 1200 zopet razdejan, alitmj zelo opustošen. Zgodilo se je to v bojih goriških grofov Ortenburžauo\- itagflejskega patriarha Volkerja s Turjačani. Že to nam priča, kako mogcx'ni » bili turjaški grofi v tisti dobi, ker su proti tako številnim in močnim naspllnikom mogli ubraniti svojo posest in svoje pravice. Otoman (1167—1215) je fad zopet popravil.
^ (Konec članka v II .delu.)
Pogled od vhoda v dvorišče turjaškega gradu.
Na desni: Grajska obednica. Slika na steni nam kaže grofa Hentorta Turjaškega, zjna-menitega junaka iz turških bojev.
Spodaj : Grajski stolp, pod katerim je bila nekoč strašna ječa, danes je že deloma zasuta.
Na levi: Veliki oltar grajske kapele,  ki je
obenem župna cerkev turjaške fare. V drugi
polovici XVI. stol. so pridigovali tu prote-stantovski predikanti.
Nagačeni glavi Herbarta Turjaškega Hffiderika Višnjegorskega, ki sta padla v boju s Turki dne 22. sept. 1. 1575. v W pri Budačkih. Turki so jima odsekali glave in ju v slovesnem sprevodu nosijto Carigradu. Turjačani so odkupili obe glavi za 20.000 tolarjev od Ferhad pa*ki je s tem denarjem zgradil džamijo — Ferhadijo —, ki je še danes ena ?'liepših v Carigradu. Nagačeni glavi sta še danes shranjen'"* Turjaškem gradu.
(Vse si* Za to serijo je posnel g. S. Klemenčič.)
Na desni: Bogati grajski arhiv z mladim grofom Herbar-tom  Turjaškim, bodočim gospodarjem Turjaškega gradu.
Pogled na turjaški grad   od   severa.
Na   levi:   Pogled na trg Turjak 2 grajskega okna.
Spodaj: Del dvorišča   z   graj.sko kapelo.
334
Palača celjske ljudske posojilnice
novo monumentalno ognjišče prosvetne in gospodarske organizacije sloven. ljudstva
Kakor hitro se je ob prevratu zrušil umetno in nasilno vzdrževan nemški značaj Celja, iakoj se je pokazalo, da je ta obsavinjski biserič v i-esnici srce južnega dela slovenske Štajerske. Danes se manifestira to tudi navzumaj, kajti danes blagoslavljajo tam monumentalno norso palačo tamošnje »Ljudsike posojilnice«, ki ne bo dajala le streho svojim poslovnim prostorom, temveč bo nekako žarišče vsega pmsvetnega in gospodarskega dela; in uspehov slovenskega ljudstva daleč imokoli. S to več kot reprezentativno stavbo je pa dobilo tudi Celje prvi, veliki plod
Plečnikovega genija. Kakor gobe po dežju rastejo po vsej Sloveniji mogočni domovi katoliškega orgairizacijskega dela, le v naši beli Ljubljani še vedno pogrešajo številne katoliške centralno organizacije doma, kakršnega bi se ji ne bilo treba sramovati pred Celjem, Jesenicami, Šmartnem itd.
Na levi: Pogled na ipročelje nove palače.
Spodaj: Del glavnega stopnišča.        >
Spodaj levo v kotu: Avla z uradnimi prostori posojilnice.
Pogled na novo palačo
celjske »Ljudsike posojilnice« iz Vodnikove ul. (Vse slike je posnel atelje Pelikan v Celju.)
335
Komponist Jacques Ofienbach, čigar 150-letnico rojstva smo obliajali pred kratkim.
Nova avstrijska vlada, sestavljena iz kršč. socialcev in avstrijsJvih fašistom-. Spredaj sede od leve na desno: pod-kancler Schmitz, kancler Vaugoin in zun. minister Seipel; zadaj pa stoje Czermack (prosveta), Jucli (finance), Heindl (trgovina), knez Starhemberg (notranje zadeve) in Thaller (kmetijstvo). Na desni: Odkrivanje antičnega Rima. Mussolini se trudi, da privede antične stavbe v Rimu do čim večje veljave in povsod podirajo poznejše hiše, ki so zakrivale ali zmanjševale monumentalni vtis «tarorim-skiii zgradb. Slika nam kaže tozadevna dela pod Kapitolom.
Spodaj: Giovanni Giurati, novi gen. tajnik italijanske fašistične stranke.
Na desni: Bolgarr ski kralj Boris poklanja novo zastavo zvezi bolg. podčastnikov ob proslavi njene 20-letnice.
Spodaj : Največji zrakoplov R 101, ki je 5. oktobra zgorel pri Beau-vaisu (Francija). Od potnikov jih jc zgorelo 50, med drugimi tudi angl. minister za zrakoplovstvo lord Thomson.
336
Belgijske dobrodelne znamke v korist proti-tuberkulozne lige. V prvi vrsti so znamke iz 1. 1928., spodaj iz 1. 1929. Vse so izdelane izredne fino in lepo ter predstavljajo posamezne bel-.4   ; gijske znamenitosti.
A.Derental:
Singapurska krasotica
Povest v^^j... . . .   ,
»Saj smo vendar tudi zdaj v boju! Ali ni boj za obstanek, na katerega smo obsojeni, še bolj strašen in neusmiljen, kakor vsak drug boj? Še včeraj sem Vas vprašal: ali hočete namesto berača postati bogataš, velik bogataš? Odgovorili ste mi, da hočete. No, in pot do bogastva vodi večkrat preko mrtvih trupel!«
»To utegne biti resnica. A ponavljam Vam, da sem si premislil. Če zdaj nisem lačen, bos in raztrgan, sem, hvala Bogu, lahko zadovoljen s svojo usodo. Ničesar več ne potrebujem! Imel sem že hujše čase. Saj veste, da pravijo: Žaba ni za lešnike! Lahko si mislite, da sem prav neumen. Ne bom Vam zameril!«
Kiersten je s prsti zabobnal po mizi. »Poslušajte vendar, Rahmanov! Ali se Vam ne zdi, da Vaša logika šepa? Vi ste pripravljeni ali vsaj ne ugovarjate, če govorim z Vami o umoru dveh starcev, katerih edina krivda je v tem, da varujeta zaklade, ki niso njuna lastnina. Če pa Vam pravim, da zasluži isto usodo izdajavec, ki nam je izročil svoja gospodarja in ki bo pozneje brez dvoma tudi nas izročil katerimkoli sovražnikom — potem se Vi nenadoma upirate! Kje pa je tu logika? Ali je to doslednost?«
»Nobene doslednosti ni tu! Jaz sploh nikoli nisem hotel biti logičen in Vam ni treba s tega stališča presojati mojih dejanj. Če bi bil jaz vedno logičen, najbrž tudi ne bi sedel z Vami v tej luknji in bi ne bil zdaj samo iz angleške nočne krčme odslovi jeni poklicni plesalec! Potem bi si najbrž priboril drug položaj, v skladu s svojimi strokovnimi zmožnostmi. Kakor veste, sem vojak in samo zdaj me je usoda prisilila poiskati si drugega, začasnega zaslužka.«
Kiersten se je vzravnal. Njegova visoka senca na steni je planila naprej, proti Rahmanovu. »Poslušajte torej! Kaj, če bi Vam jaz zdaj ponudil... Kaj, če imam jaz za Vas že pripravljen oni izrecno vojaški delokrog, ki bi odgovarjal Vašim strokovnim zmožnostim?«
Rahmanov je odklonilno zmajal z glavo: »To se pravi, delokrog vojnega ministra v neki deveti deželi, kjer Vi sčasoma postanete radža? Ne! Ne maram! Imam še vedno svojo domovino! Ne potrebujem nobene druge!«
Kiersten je planil nazaj, kot da bi ga bil Rahmanov s temi besedami treščil po glavi: »Kaj? Ne razumem? Kaj . /   mi tu govorite?« je zamrmral popolnoma zmedeno.
A Rahmanov mu ni pustil časa, da bi se zavedel od udarca. Tudi on je skočil na noge: »Pravim Vam, da ste
a* zaman skušali narediti me za svoje slepo orodje! Zatrjujem Vam, da so se Vaši načrti razblinili v nič! Hoteli ste me potegniti v blato, me zaplesti v svojo pajčevino in mi potem deliti povelja, kakor vsem onim, ki Vas imajo
, zdaj za glavarja ... A jaz bi bil za Vas prenevarna igrača, in zapomnite si, da se z golo roko kače ne lovijo! Ko bo potrebno, si sam poiščem voditelja. Vi pa me ne boste nikoli vodili — in boj, ki se ga bom udeležil, se ne bo nikoli vršil v tej deželi!«
V luči petrolejke kakor platno bledi Kierstenov obraz se je nenadoma divje spačil. Potegnil je revolver: »Kdo ti je vse to povedal?« je zavpil in uprl v Rahmanova cev. »Odgovori takoj, sicer si mrtev!«
A Rahmanov je že meril s svojim revolverjem Kier-stenu v srce: »Tiho, tiho! Nikar tako ne kričite. Prvič jaz še nisem gluh in drugič, kaj pomeni to tikanje? V kolikor se spominjam, nisva nikoli skupaj krav pasla!«
Njuna pogleda sta se srečala. »Spravite revolver!« je naposled rekel Kiersten.
»Spravite ga poprej Vi! Nisem ga jaz prvi potegnil.«
Trenutek se je Kiersten obotavljal, a potem je vendar vtaknil revolver v žeo.
Balcrotisle  JugoalOV.   tisicarne v Cfublfani  —- Ponatts poaamexntS stOc aovollen le s prlvoltcntesm uredništva