Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
n
i
Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
r

The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878	Entered as Second Cl&u Blatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879	TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 151. — ŠTEV. 151.	NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28. 1929. — PETEK. 28. JUNIJA 1929.	VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
PETNAJSTA OBLETNICA UMORA V SARAJEVU
JUGOSLAVIJA PROSLAVLJA SPOMIN NA ATENTAT
PRED PETNAJSTIMI LETI
Pri grobnici morilcev Principa in Cabrinoviča se bo vršila svečana služba božja. — Bosanci nameravajo postaviti obema krasen spomenik. — Tudi tam, kjer sto bila ustreljena nadvojvoda in njegova žena, bo čitana maša.
SARAJEVO, Jugoslavija, 1 7. junija. — Jutri bo poteklo petnajst let izza dne, ko se je pripeljal avstrijski prestolonoslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo v Sarajeva ter postal žrtev atentata.
Atentat je imel usodepolno posledico — svetovno vojno.
Atentat je bil zasnovan v Srbiji, izvršila sta ga pa bosanska študenta Gavrilo Princip in Nedeljko Cabrinovič.
Oba atentatorja in večino njuniH sokrivcev so prijela takoj po završenem krvavem dejanju.
Poslani so bili v neko nižje avstrijsko ječo, kjer so tekom svetovne vojne večinoma vsi od jetike pomrli.
Značilno je, do baje nista niti Princip njti Cabrinovič do svoje smrti izvedela, kakšne posledice jt imelo nujno dejanje.
Po vojni so prepeljali zemeljske ostanke zarotnikov v domovino ter jih spravili v posebni grob niči.
Vlada dosedaj še ni dovolila, da bi bil vklesani v grobnico kak pomemben napis.
Jutri se l o vršila na tem mestu svečana služba božja.
Po vsej Bosni se vrši agitacija, naj se postavi morilcem spomenik, češ, da je atentat dovedel do ustanovljena Jugoslavije.
Božja služba bo tudi v bližini mostu, kjer sta bila nadvojvoda in njegova žena usmrčena.
HOOVER PROTI NEZAP0SLENJU
Predsednik Hoover je povedal železničarjem, da bo sklical konferenco, kakorhitro bodo rešene druge zadeve.
WASHINGTON, D. C.. 27. jun. — Predsednik Hoover bo sklical konferenco. koje namen se bo pečati z odpravo nezaposlenosti, kakorhitro bo dobil vse podatke, koliko ljudi v deželi je brez dela.
Predsednik Delavske Federacije v državi Iowi je dobil pismo od predsednika Hooverja, v katerem je bilo rečeno:
—Mislim, da bi bilo skrajno za-željivo, da se dožene. koliko nezaposlenih je v deželi. Upam, da se bom lahko lotil te zadeve, kakorhitro bodo rešeni najbolj nujni problemi administracije.
Predsednik Delavske Federacije v Iowi je pisal predsedniku ter navedel v pismu resolucijo, sprejeto na letni konvenciji Državne Federacije.
Resolucija poziva predsednika, naj skliče konferenco vseh onih. ki dobro poznajo potrebe delavstva, posebno pa železničarjev.
Nezaposlenost je v glavnem posledica mašinsge dobe, ki nadomešča delavce s stroji.
FRANCOZI SE BRANIJO PLAČATI DOLG
P redno bodo francoski poslanci odobrili pogodbo glede vrnitve dolga Angliji in Združenim državam, bo steklo se dosti Seine v morje.
PARIZ, Francija, 27. junija. — Politični krogi so mnenja, da bo imela Poincarejeva vlada precej dela in opravka, predno bo napotila francosko poslansko zbornico, da odobri sadoline pogodbe z Zdr. državami in Anglijo. Politični izvedenci pa so mnenja, da bo vlada slednjič vendarle le zmagala ter dobila potrebno privoljenje.
Ce bo ia&el Pom care kot zmaga-lec 12 te borbe ln te preizkušnje sile, se bo sgodilo to le z malenkostno večino.
Politčlnl opaaovalci temelje to svoje mnenje na dejstvu, da je dobila vlada pri sadnjem glasovanju le neznatno večino.
NAVIDEZNO DOBER IZGOVOR SE NI OBNESEL
KANSAS CITY, Kansas, 27. jun. V tukajšnje mesto je privozil včeraj zjutraj s navečjo naglico farmar Percy Smith. Velik truk je imel nabasan s samimi prašiči.
Policist ga Je aretiral ter Javil sodnika, da je vozil z naglico naj-»t milj na pro.
PREJŠNJI KAJZER SEZAM0RE VRNITI DOMOV
Postava, ki je prepovedovala njegov povratek, je ukinjena. — Ce se bo ''izgnanec" poslužil prilike, zaenkrat še ni znano.
BERLIN, Nemčija, 27. junija. — Če se hoče bivši kajzer Viljem vrniti v Nemčijo, se lahko vrne. Nemci mu ne bodo branili in menda tudi zavezniki ne.
Rajhstag je danes po dolgi debati zavrnil predlog glede podaljšanja postave za zaščito republike.
Veljavnost te postave, ki je nemškemu kajzerju branila povratek v Nemčijo, ugasne dne 22. julija.
RojalisU in nacijonalistl so ? navdušenim ploskanjem pozdravili to odredbo.
Če se bo bivši kajzer poslužil prilike, ki se mu nudi, ali ne, se zaenkrat še ni dalo dognati.
Toda kot rečeno, državni zbor je odstranil poglavitno oviro njegovega povratka.
MIKADO JE PODPISAL POGODBO
Dosedaj je petnajst glavnih sil odobrilo Kellog-govo pogodbo, koje namen je preprečiti bodoče vojne.
—	Res je, — je odvrnil farmar, — živali so se mi smilile. Ker so bile tako natlačene v truku, sem jih hotel nekoliko prezračiti.
—	Petindvajset dolarjev globe — je razsodil sodnik. — Ko pa boš hotel drugič na truku prašiče zračiti pa električno veternico kupi.
TOKIO, Japonsko, 27. junija. — Japonski cesar je danes podpisal Keiloggovo pro ti vojno pogodbo. S tem je pogodbo odobrila petnajsta sila izmed onih, ki so jo prvotno podpisale.
Kakorhitro bodo tozadevne listine dospele v Washington, bo postala pogodba pravomočna.
Japonski državni svet je pripomnil, da pogodba ni podpisana v imenu japonskega naroda, pač pa le v imenu cesarja, Iti ima edini pravico podpisovati take dokumente.
NESREČA PRI LINDBERGHO-VEM SPREJEMU
INDIANAPOLIS, Ind., 27. junija. Pri sprejemu polkovnika Charlesa Lindbergha in njegove žene se je pripetila včeraj zvečer velika nesreča. Predsednik Indianapolis letalnega kluba in član sprejemnega komiteja, James A. Perry, star 34 let, se je smrtno ponesrečil. Kancelirani so bili vsi načrti za banket in druge slaviosti.
Lindbergh in njegova žena sta od letela odtukaj v Columbus.
FRANCOSKI LETALCI IN STOWAWAY WORK ŠE NIMA iBIVŠI MENIH
NAMESTNIKA
Na sliki vidite tri francoske zrako "Ye»!o« «ird" iz Amerike na Shreiber. ki se jim je skril v
p'ovce. ki so poleteli z aeroplanom Špansko. Spodaj v krogu je miadi zrakoplov.
V Beli Hiši so zanikali, da je predsednik že izbral naslednika na mesto načelnika republikanskega komiteja.
WASHINGTON, D. C.. 27. junija, j Predsednik Hoover se še ni aktivno 1 pobrigal, koga naj izbere za naslednika dr. H. Worka, ki je odstopil kot načelnik republikanskega narodnostnega komiteja.
To so izjavili danes v Beli hiši. ko so zanikali splošno razširjena poročila, ki so baje brez vsake pod-laage.
Predsednik Hoover se še ni odločil glede prihodnjega republikanskega narodnega načelnika.
Svojega sklepa ne bo objavil pred koncem poletja ali pričetkom jeseni.
OBSOJENKE NIHČE NE POMILUJE
Sosedje Mrs. V i a u v Quebecu, ki je zastrupila svojega moža, nočejo, da bi bila pomilo-ščena.
ŠVEDSKI AVUATIK1 BODO SE ENKRAT
POSKUSILI SREČO
REYKIAXIK, Islandija, 24. jun. Kapitan Albin Ahrenberg in njegova dva tovariša so obnovili danes svoj dolgo zavlečeni polet v Ameriko, ko so se dvignili Ivigtuda, Islandija, v hidroplanu "Sverige" da odlete proti Združenim državam.
MONTREAL, Que., 27. junija. — Mrs. Mary Viau. ki je obsojena na smrt na vešalih. ter bo usmrčena dne 23. avgusta, ker je zastrupila svojega moža, je včeraj izvedela, da nima niti enega prijatelja v majhnem kraju Gatineau. kjer se je umor završil.
Ž njo simpatizira le njenih sedem majhnih otrok.
Misel na nedolžne otročiče jo je napotila, da je pričela jokati.
Njen odvetnik ji je povedal, da ni niti en človek podpisal prošnje za pomiloščenje. Prošnja je krožila v njenem domačem okraju več tednov.
Morilka je stara 43 let. Tekom procesa je priznal^, da je zastrupila svojega moža, da bi se lahko poročila s svojim ljubimcem, ki je dest let mlajši od nje. Tudi njen ljubimec je obsojen na smrt, a ni prosil milosti.
Viau se je vrnil januarja z nekega potovanja, ko mu je nameša-la žena strupa v juho. Zdravniki so dognali, da je strupa dovolj za zastruplenje dvajsetih oseb.
Strup ji je preskrbel njen ljubimec.
ZBOROVANJE MOKRACEV
Na Danskem se vrši značilno zborovanje na katerem so zastopani mo-krači vsega sveta. Navzoča sta tudi dva ameriška delegata.
KODANJ, Danska, 27. junija. — Tukaj so se zbrali iz celega sveta zastopniki nasprotnikov prohibi-cije in otvorili mednarodni proti-prohibicijski kongres.
Nekako tristo delegatov je navzočih ter zastopajo osemnajst narodov.
Voditelji kongresa so izjavili, da mora po njih mnenju vsak moški ali ženska sama določiti, kaj naj pije. Delegati bodo skušali razširiti to politiko med vse narode.
Generalni tajnik kongresa, princ Meshcersky. je rekel, aa upa dobiti kongres podporo vseh Vinskih trgovcev in pivovarnarjev.
Izjavil je: — Po vsem svetu imamo agente, ki nabirajo materijal proti prohibiciji. Nekoč so suhači skušali zainteresirati Ligo narodov za svoje nazore, a mi smo takoj ustavili njihove napore.
— Mi ne zagovarjamo pijanosti, pač pa le princip, da ima vsako človeško bitje pravico določiti, kaj naj pije in koLko naj pije.
Združene države zastopata le dva delegata, eden iz New Yorka in neka ženska iz Chieage. koje ime ni bilo objavljeno.
ZAKAJ SO ŽENSKE RAZŽALJENE
Devetnajstletna Maxime Maye i je dala v New Yorku aretirati Ha-rolda Martina, ker ji je rekel, da j ima najlepše noge na vsem svetu. Stem jo je baje razžalil. I V nočnem sodišču je bila lepa Maxime še vedno jezna nanj. Po-1 lagoma se ji je pričelo daniti v j glavi.
Martin je rekel, da mora skrbeti za svojo staro mater in da bi izgu-i bil službo, če bi bil zaprt, nakar mu je lepa Maxime odpustila.
Nočni sodnik ga je oprostil.
CEHOSLOVAŠKI TIHTOTAP-Cl ŽGANJA
PRAGA. Čehoslovaška, 27. juni- ' ja. — Med voditelji mednarodne tihotapske tolpe se je unel prepir, ki je spravil zadevo prod sodišče.
Venčeslav Straka je načelnik bogatega podjetja, v katero je investiral vse premoženje ter pravi, da niso njegovi tovariši delili ž njim dobičkov, ki jih je donašalo tihotapstvo z žganjem v Združene države. Žganje so vtihotapljali s par-nikom '•Bremen".
Proces je razkril, da so v to zadevo zapleteni bogati in vplivni! državljani.
VOJSKOVODJA RESIGNIRAL
Bivši menih, ki je postal armadni general, bo zapustil poveljstvo v armadi. — Kritizirali so ga radi maroške vojne.
TAZA, Maroko. 27. junija. — General Freydenberg, sijajen francoski vojak, ki je zapustil samostan ter odšel v vojašnico, ko je bil star nekako štirideset let. je izdal včeraj dnevno povelje vojakom in častnikom svojega poveljstva v Meknes okraju ter rekel, da jih bo zapustil ter se vrnil v Francijo.
Pogumni, rdečelasi general, ki si je pridobil na bojnem polju vse svoje čine, od korporala pa do generala, je načeloval ozemlju, v katerem so bili Francozi napadeni iz zasede dne 10. junija in kjer je bila postojanka Ait Jabub oblegana od vstaških domačinov iz Atlas pogorja.
Armadni krogi domnevajo, da je bil odpoklican radi interpelacij v poslanski zbornici, ki so napadale maroško politiko.
General Freydenberg je bil eden najbolj uspešnih med vsemi francoskimi poveljniki, kar se jih je pečalo s težavnimi vojaškimi problemi v Maroku. V bojih s Tuaregi je bil povišan od korporala do kapitana.
Stopil je v svetovno vojno kot polkovnik in potem, ko se je udeležil skoro vseh bitk na zapadni fronti, je prišel iz vojne še vedno le polkovnik.
Vrnil se je v Maroko in tah ga je čakala boljša usoda. Udeležil se je več bitk proti Abdel Krimu, in francoska vlada ga je imenovala brigadnim generalom.
POROKA V ZRAKU
PLEASANTVILLE, N. J., 27. jun. Pilot Wolfimburger se je poročil danes z Miss Olgo Imperatoro. Poroka se je vršila v zraku. Tekom cerimonije so v aeroplanu igrali na gramofonu poročno koračnico.
\DVERTISE IN GLAfi NARODA
VELIK POŽAR V
PUŠČAVSKEM MESTU
RANDSBURG. Cal., 27. junija. — Požar, zaneten s cigareto v kupu odpadkov, je povzročil za pol milijona dolarjev škode v tukajšnjem majhnem puščavskem rudarskem mestu. Ogenj je uničil dvaindvajset poslopij na glavni ulici.
LEGIJA TUJCEV PREGANJA MAROČANE
RAB A3, Maroko, 27. junija. — Francoska legija tujcev je danes nadaljevala s svojim pohodom proti gorskim vstašem ter naletela na par trupel vojakov in častnikov, ki so padli v prejšnjih bojih.
Vstaši so jim prerezali vratove, ko so bili še živi. Tovariši so jih pokopali z vojaškimi častmi.
D'ANNUNZIO UPA DA
SEBO POMLADIL
TURIN, Italija, 27. junija. — Ga-briele D Annunzio, znani italijanski pesnik, je prepričan da se bo pomladil, ker se je dal operirati na slepiču. Tekom operacije je bil pri zavesti in je celo zložil kratko pesmico.
Zdravniki so mu ukazali, naj bo ;>ar dni popolnoma miren.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnan je naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
VELIKANSKI POŽAR
V STOCKHOLMU
-
STOCKHOLM, Švedska, 27. jun. Pri največjem požaru, kar jih pomni to mesto, je bilo poškodovanih sedemnajst ognjegacev. Povzročena škoda na lstnini znaša več kot en milijon dolarjev.
Požar je bil pogašen šele po štiriindvajsetih urah. Pričela je goreti papirnica, ki je bila last švedskega litografičnega trusta.
,J> Si & r'-HJl
	v Jugoslavij	0		
Din.	600 ........	$ 9.30	Lir	100
M	1,000 ........	$ 18.40	M	300
M	2,600 .........	% 46.76	U	300
U	6,000 ........	% 90.60	M	600
U	10,300 ........	$180.00	M	1000
v Italijo
I 1.71
$64.24
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo v sled sporazuma s nattm »vezam « starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._ 60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih meakov kot goraj navedeno, bodi« ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-ailih priporočamo, da se poprej i nam sporasumete glede
nakaaila.
IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVR*ENA V DVEH DO TftCM TEDNI*
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EM
PRISTOJBINO 75c,
3AKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET,	NEW TOKE, M. X
Telephone: Barclay 0390
'GLAS N A R O D A-
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A.

Glas Naroda
9?

. Hi***, i
#

Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. l«tl» Street, Borough of Man ha tan. New York City, N. Y.j
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................._.$6.00
Za pol leta ....................................$3.00
Za četrt leta ...............................$1.50
Novice iz Slovenije.
Za New York za celo leto ........$7.00
Za pol leta ....................................$3.50,
Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 LJubljani še ne potrjujejo.
Aretacije Jakopinovih tovarišev.
Orožniške postaje okoli Krškega in po drugih krajih Dolenjske marljivo in z navečjo natančnostjo pclzveduejo-po vseh Jakopinovih zlečinih, zasledujejo pa obenem tudi dva Jakopinova pojaaša, ki sta razbojnika podpirala in ga povsod pred nevarnostjo krila. Sodelovala sta tudi pri nekaterih vlomih in tatvinah. Kakor zatrjujejo, sa bila ta dva pajdaša, ki sta iz krške o-kolice. že prijeta. Te vesti pa v
Za pol leta ....................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
MACDONALDOV OBISK
Zaenkrat ne more še nihč-e zagotovo reči, kdaj bo po-setil angleški ministrski predsednik MaeDonald Združene države, najbrž bo pa v VVashingtonn enkrat pred mesecem oktobrom, še pred začetkom prave politične .sezone. kajti ee ne, bi si dobro informirana Ameriška Delavska Federacija ne prizadevala toliko, da ga pridobi na svojo stran in ga proglasi kot svojega gosta.
V splošnem je stranskega pomena, ee izvršilni odbor Ameriške Delavske Federaeije povabi k sebi MaeDonalda ter mu priredi bogato pojedino.
Bolj zanimivo je dognati, zakaj Green, Woll, Morrison in drugi obsipajo angleškega ministrskega predsednika s takimi Ijubeznjivostmi, ko jim je vendar ta politični zastopnik angleškega delavskega gibanja v duševnem o-ziru popolnoma tuj.
Ne vabijo ga zato, da bi preživel v njihovefm krogu par veselili uric, pae pa zato, ker ga hočejo nekako nevtralizirati in mu preprečiti, (bi ne bi pozval ameriških delavcev, naj ponsnemajo svoje angleške tovariše in naj vzamejo vladne vajeti v svoje roke.
I*reprečiti hočejo, da bi MaeDonald ne nastopil na kakem delavske zborovanju ter začel pozivati delavce, naj se vsi strnejo v delavsko stranko, ki bo prej ali slej odločevala pri volitvah.
Poligtega pa brez dvoma še nekaj drugega nameravajo.
Voditelji Ameriške Delavske Federacije prav dobro vedo, da je ameriški delavce površen in v političnih rečeh še novinec.
MaeDonalda smatra za velikega junaka, zmago angleškega delavstva pa za prvovrsten dogodek.
Potemtakem je 'Uinljivo, da skušajo Green, Woll in tovariši izzvati v javnosti vtis, da so istovetni z MacDo-naldom in angleškim delavskim gibanjem.
— Mi in MaeDonald smo eno, — bi radi rekli ameriškim delavcem. — Kaj ni pri nas v gosteli i Ali se nismo medsebojno obdajali z zatrdili prijateljstva i Res so v Združenih državah nekoliko drugačne razmere kakor so v Angliji, zato se pa moramo tudi tukaj posluževati dru jsačne taktike in drugačnih metod bojevanja. V splošnem jia popolnoma soglašamo, zasledujemo iste eilje in *se bolimo za iste interese.
Tako bi radi govorili, toda MaeDonald je vse drugačne vrste mož kakor so oni.
Le oglejmo si njegovo prizadevanje za ohranitev miru in za resnično razoroženje.
MaeDonald ve, da se ne more misliti na resnično razoroženje, če se vrše posvetovanja samo med kapitalističnimi in imperialističnimi državniki.
Pri teh pogajanjih mora biti zastopana tudi sovjetska Rusija in vsledtega bo ena njegovih prvih zahtev, naj obnovi Anglija z Rusijo diplomatske odnošaje.
Hooverjeva administracije je storila nekaj podobnega. Ameriški finančni izvedenec Charles Dewey je bil poslan v Moskvo. Pa kaj se je zgodilo? Eden prvih se je o-glasil Mathew Woll ter pričel tarnati, da nas sldušajo spraviti v zveze, katerih, si prav nič ne želimo.
Slehernemu je jasno, da MacDonaldova vlada ne bo vsega dosegla, kar ima na programu.
Če pa dokaže, da je imela resno voljo izboljšati delavski položaj ter se boriti za ta cilj z vsemi sredstvi, ki s6 ji na razpolago bo že samo s tem storila za stvar'delavcev neizmerno dosti.
Jakopin je v zaporih deželnega sodišča popolnoma miren in apatičen. Po jetnišnici se sedaj vrše živahni pomenki o činih in dejanjih Načeta Jakopina, ki ga zlikovei srna trajo za drznega tolovaja, toda ne preveč prebrisanega.
14. junija so. orožniki z Litije pripeljali v Ljubljano posestnika in očeta šestih otrok Janeza Vr~ hovška iz Sv. Križa pri Litiji.
Osumljen je, da je sodeloval pri Jakopinovih vlomih in tatvinah. Vrhovšek je bil odveden v zapore deželnega sodišča.
Sam izjavlja, da ni nikdar pomagal Jakopinu in ni pri nobenem vlomu odnosno ropu sodeloval, priznal pa je, da Jakopina dobro pozna in da je Jakopin pri njem enkrat prenočeval.
Kdaj odpeljejo Jakopina v Novo mesto, še ni gotovo.
Sin ustrelil mačeho.
14. junija okoli 8.30 so stanovalci Karlovske ceste in ob Ižanski cesti začudeno glpdali, kako sta dva orožnikai z Iga vodila vklenjenega krepkega kmečkega mladeniča. Kmalu nato so v Ljubljano do-šli ižanski kmetje pripovedovali c žalostni družinski tragediji, ki se je odigrala 13. junija okoli 20.30 pri posestniku Podržaju na Igu št. 12. Sin je ustrelil svojo mačeho.
Mesarski pomočnik, 24-letni Anton Podržaj, ki je bil do zadnjega zaposlen kot mesar v Sarajevu .je prišel 12. junija domov na Ig. V Podržajevi družini vlada že več let velika razprtija. Posestnik Anton Podržaj, oče ofnenjenega mesarskega pomočnika, se je pred leti o-ženil v drugič z mlado, 36-letno Ano. Nasprotja med otroci iz prvega zakona in njo izvirajo zlasti od onega časa, ko je oče izročil lepo posestvo svoji ženi, ki mu je na roke izplačala še 15,000 Din. Otroci iz prvega zakona so se čutili napram mačehi kot tujci ter so že dolgo domnevali, da jih bo na deležih prikrajšala.
Anton Podržaj je prispel iz Sarajeva domov na Ig. Že prvi večer je prišlo po noči v družinski sobi do škanclaila. ker je Anton začel pijan streljatii z revolverja. Oddal je v strop dva strela. Drugi dan je mladi Tone odšel z doma z izgovorom, da gre v Žire k svojemu bratu. Zvečer pa se je vrnil. Bilo je že mračno, ko se je bližal domačemu hlevu. Tam stoječega polbrata, 11-letnega Ivana je vprašal:
—	Ali je mama domov?
Na pritrdilni odgovor je vstopil v vežo ter šel v kuhinjo, kjer je mačeha Ana ravno pripravljala večerjo. Kratko in sonorno je vprašal:
—	Ali je večerja že kuhana?
—	Še ne! — je bil mačehin odgovor, ki se je nauo ozrla iz kuhinje skozi okno. V tem usodnem trenutku je Anton segel v hlačni žep tsr potegnil iz njega vojaški samokres.
—	Zdaj-le, ali nikoli! — je rekel ter nameril samokres na mačeho.
ALBANSKI KRALJ RESNO' BOLAN
DUNAJ, Avstrija, 27. juiflja. — Tukaj in je časopisje Je dobilo po-r^tUa, da je albanski kralj Zogu resno abate!; Baje Ima unetje sap-
nika. Iz Rima sta odpotovala v Skader dva špecijalista.
Albanski kralj Je pokadil vsak dan 160 cigaret.
šem pešpolku ter je bil kot tak znan po vsej Sloveniji. Nešteto slovenskih vojakov in častnikov, ki so služili pod njim, se ga spominja kot zavednega Slovenca, ki je bil radi svojega nacijonalnega prepričanja osovražen pri svojih predstojnikih.
Kakor znano, se je polkovnikar Prašnikar udeležil vojne v Italiji ter aneksijske vojne v Bosni in Hercegovini. V Andrejkovi knjigi 'Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini" je popisan njegov junaški čin, ko je rešil iz najhujšega ognja svojega tovariša poročnika Černeta.
V času svetovne vojne je služil polkovnik Prašnikar kot mestni poveljnik na Češkem.
Polkovnik Prašnikar je bil eden enih redkih mestnih poveljnikov na Češkem, ki so obdržali svoja meta tudi po prevratu. Z vodilnimi češkimi politiki je pokojnik kores-pondiral do zadnjega časa.
Sin napadel očeta.
11. junija se je napotil 31-letni Ivan Robše iz Jurke vasi št. 29 na dem svojega očeta Franceta v Malinah. Pot ga je vodila mimo očetovega vinograda, kjer je zagledal svojega starejšega brata Franca zaposlenega pri škropljenju trt. Brat, ki stanuje pri očetu, ga je povabil, naj se spočije od dolge poU ter mu je ponudil tudi vina. Preden se je Ivan poslovil od svojega brata, se je še informiral, če sta oče in mati doma. Zvedel je, da je doma le mati, oče pa da pase živino na travniku, oddaljenem četrt ure od hiše.
Ko je stopil Ivan v Malinah čez domači prag, je pričel očitati materi, da mu oče noče izplačati dote. Mati je po kratkem prevdarku odšlai z hiše, ter ga pustila samega. Ivan je razbil dve omari, v katerih pa ni našel drugega kakor več kilogramov koruzne moke,' masti in svinjskega mesa. Vzel je nahrbtnik in stlačil vanj provijant. Iz hiše je zavil na travnik, kjer je pasel oče.
Prišedši na pašo, ni očeta niti pozdravil, temveč je začel odganjati junce. Oče ni pustil, da bi mu sin odpeljal junce. Med grožnjami: ' Če mi ne pustiš juncev, te u-bijem! Kaj je meni, če sem zaprt kakih 6 tednov, tebe pa bodo nesli jutri na Brezo (pokopališče v Malinah)!" je vrgel sin svojega 60. letnega očeta na tla in ga pričel neusmiljeno obdelovati s pestmi. se ie oče končno dvignil, je zagrabil v obrambo kol, toda sin mu ga je izvil ter pričel ž njim pretepa-vati očeta. Prizadejal mu je okoli 40 udarcev s kolom, tako da je oče cbležal poln krvavih potplutb in ran.
Sin j2 po svojem divjaškem činu odgnal junce proti očetovemu domu. da bi jih zvezal v verige, preden jih odvede s seboj. Oče se je s trudom privlekel za njim, da bi rešil živino. Sin je pretepel s kolom tudi svojo mater in odgnal J junce.	;
Junce je prignal v Praprečes in jih prodal posestniku Foršku za 5625 Din. Izkupiček je izročil Robše svoji ženi Mariji s pripombo, da je denar prejel kot doto od svojega brata Franceta.
Oče, ki se je pripeljal v Novo mesto iskat zdravniške pomoči, je vse ovadil orožniški postaji.
Orožniški podnarednik Gregorin-čič se je še z enim orožnikom takoj napotil v Jurko vas, aretiral divjaškega sina, odvzel mu izku-
L- I
Peter Zgaga
zažensko koječas
je DRAGOCEN
so
ZI vNSK i-: /."h>ka ona,
nakupni agenti družim-, in varčna ki dobi največ" za svoj denar. !*«>-
znavujo«- vrednosti, '-a.-; \:soko irm t<-i s ••Mit rii'nlli .>!užahnikov, >ia v rs." zanjo bo! i reno kot bi sama.
t"'-1 t t-y, k f >
LIZIIJ*
<M.
Kaj naj kupi v; zameno tako vre i. Električne nripn
čna gospodinja, da bo dobila ;ot >o elt*ktri"'ju- udobno-
u<
napravijo <S»Io d'lajo eent'j'.'.
r)<
laz ic
Zeno
VJJO
pnj«Mnejyi\ bij » k lepoti doma, pospešujejo z.iravje in udobnost ter puščajo dragweii this v dru^e svriie.
. ki ima električne služabnike, obi'udujej > > prijateljice. "Naravnost čudovita j",'' 1'rain .■><• ne morejo načuditi, kako \>c stori.
The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company
The Yonkers Electric Li^ht and Power Company
Ne segrejte preveč svoje kuhinje. Vroče kosilu kuhajte na električnim Oven Cookeru. Jnsuliran, da drži vročino. Kuha s liitro ali pridržano vročino. Cene od $8.95 naprej.
Dopisi.
Sprožil je in projektil iz samokre- piček. zasegel pri kupcu kradene sa je zadel mlado gospodinjo v le- i vele ter vse skupaj privedel in
vo lice. Krogla je izstopila zadaj na temenu. Žena se je z obupnim vzklikom: — Joj meni! Ubil me je! — zgrudila na tla ter obležala mrtva na ognjišču.
Takoj, ko je oddal smrtonosni strel, je Anton Podržaj pobegnil iz veže ter odšel naravnost na o-rožniško postajo, kjer je orožnikom oddal morilno orožje ter priznal zločin.
Orožniki so odredili, da so truplo pokojne Ane Podržaj, ki je bila na glasu kot marljiva gospodinja, pokrili in pustili na mestu do prihoda sodne komisije.
Sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Kravine in dveh zdravnikov, se je dopoldne odpeljala na Ig, da izvede obdukcijo. Morilca so prepeljali v zapore ljubljanskega sodišča. *
Polkovnik Prašnikar umrl.
14. junija je izdihnil v Novem mestu v 84. letu starosti polkovnik v pokoju Matej Prašnikar. Pokojnik je služboval nad 40 let pri biv-
predal v nadaljno postopanje tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Vole je seveda dobil stari Robše nazaj. sina Ivana pa so zaprli.
Tragična smrt mladega dekleta.
Na Lokah pri Zagorju se je med prebivalstvom hitro raznesla ža-Icstna vest, da je županova hčerka Pepca utonila. 20-letna hčerka aržiškega župana Cencilja je šla popoldan na polje nabirat krmo za prašiče. Ker se do mraka ni vrnila, je domače vznemirjalo, da so jo šli isjiat na po?^ Ko so prišli
S pofca.
V zadnjem dopisu sem pisal, cla je Mrs. Jakše z Eveleth, Minn., srečno prestala operacijo v Si. Marks bolnišnici. Par dni nato pa srečam njenega moža vsega objokanega, ki mi pove, da je dne 24. junija zavedno zaspala.
Soprogu in vsem sorodnikom izrekam svoje iskreno sožalje.
Matija Pogorele.
Barberton, Ohio.
Minula je zima. minula pomlad, žc- smo v vroči poletni sezoni. Po tovarnah neznosna vročina, doma v hišah soparno, tako da celi teden človek ne more najti pravega mesta. Da se tudi ob nedeljah ne pečemo in dolgočasimo doma, nam j c- na razpolago bogata sezona piknikov. Na pikniku se človek odpočije v senci košatih dreves, se pogovori z znanci in prijatelji ter si obenem pokrepča dušo in telo.
Tudi slov. sam. društvo ' 'Domovina" je sklenilo, da napravi tak piknik an§ 7. julija v Hopocan Garden na koncu West Hopocan Ave. Za ta dan uijudno vabimo vsa društva' kakor tudi posameznike iz Barbertcna in okolice, da nas v kolikor mogoče v velikem številu obiščejo. Da bo za vse kar najboljše preskrbljeno, bo vsestransko poskrbel odbor. Da bo udeležba kar največja in uspeh tempopolnejši, je društvo nabavilo krasen gramofon. Ta gramofon bo dobil eden najbolj srečnih posetnikov popolnoma zastonj.
Vstopnina je 25c. Pridite vsi! Nobenemu ne bo žal. Slov. sam. društvo "Domovina"
blzu Ašiočevega mlina, so opažih, je na zadnji seji sklenilo, da opu da leži nesrečno dekle v plitvem sti pristopnino v svrho agitacije potoku Medije. Ker je hilo dekle '2a nove člane za pet mesecev. Se-božjastno, sklepajo, da je v bož- J daj se ne zahteva nobene pristop-jastnem krču padlo v potok in u- j nine za prosilce med 16. in 25. le-

tcnilo. Tragična smrt mirnega in pridnega dekleta je globoko ganila vso vas. Vsi obžalujejo stariše, ki so izgubili .ljubljeno hčerko, ki je vzorno vodila gospodarstvo in bila ljubljenka vseh domačih.
ADVERTISE in QLAS NABODA
tom, od 25. do 45. leta pa plača vsak polovično pristopnino. Da so mesečni prispevki zelo nizki, že itak vsak vse.
Toraj rojaki in rojakinje, poslu-žite se lepe prilike in pristopite v društvo "Domovina".
Članstvo se pa prosi, da se ude-
leži prihodnje seje v kar največjem številu. Imamo za rešiti več važnih stvari. Obenem boste slišali šestmesečno finančno poročilo.
Prošeni ste tudi, da vsak dobi vsaj po enega kandidata, da ga predlaga na prihodnji seji.
Joseph Hiti, predsednik SI. sam. dr. Domovina'.
Gowanda, N. Y.
Iz naše slovenske naselbine se malo kdaj vidi dopis v listu "Glas Naroda". Nihče ne poroča, kako se kaj giblje naše življenje. Iz vseh držav Unije so dopisi v listu, od vsepovsod, kjerkoli je naseljen naš narod v tem novem svetu, le od nas ni že precej časa nič. Vsi molčimo, kakor sv. Petra ~von na Dunaju, ki se vsako leto le enkrat o-glasi.
Z delom gre še precej povoljno 'cdor si želi v potu svojega obraza služiti kruh. Plača ni, kakor bi motala biti. Vreme imamo pa tako, da bi se človek kar na solncu spe-'<el, če bi bil dan za dnem pod ■njem. Čudno vendarle. Nekaj časa deževje, drugič pa taka vročina in suša. Da pa ne bodo ljudje mislili, da smo Slovenci v Gowandi šli po gobe, se hočem zopet malo oglasit.
Kar se tiče podpornih društev, mislim, da vsa tri dobro napredujejo. S. N. Dom pa tudi počasi. Dne 2. junija je bil piknik v korist Doma, kateri je še precej povoljno izpadel, če pomislimo, kakšno vreme smo imeli. (Jaz bi bil šel najraje drva nabirat, pa ogenj kurit).
Zato je pa odbor S. N. Doma sklenil, da se vrši prihodnja piknik na navadnih prostorih dne 4. julija. Upamo, da nam bodo vremenski bogovi za ta dan bolj milostni, zato vabimo Slovence, Hrvate in Srbe, od blizu in daleč, da nas v obilnem številu posetijo. Zabave bo dovolj za vsakega. Za ple-saželjne ciobra godba, — za vsestransko postrežbo vam jamči di-rektorij S. N. Doma.
Pričetek ob 2. uri popoldne, pa zvečer dokler bo katerega volja.
Torej na svidenje dne 4. julija v senci.	j. Matekovfch.
.Moji načrti.
Dobil sem drobno, rožnato", dišeče pisemce sledeče vsebine, brea
podpisa, sev"da:
Dragi Zgaga: Zadnjič si bil v svoji koloni omenil, da se nameravaš podati v stari kraj. Povej, kakšno bo tisto tvoje potovanje. Jaz bi tako rada potovala s teboj.
Tvoja prijateljica.
Hm ne vem, Itako bi rekel. Ne-koj načrtov že imam. pa bi bilo nemara nekoliko prezgodaj, da jih razkrijem že zdaj.
Po mojem mnenju bi bilo takole najboljše:
Ko se bo priglasilo zadostno število potnikov — sami gadje morajo biti — se bomo zaceli pogajati s kompanijami, če nas bo sploh hotela kaka prevzeti in prevesti onstran velike luže.
Jjlz bi rekel, da bi se podali na 1'iancosko, če pa ti. Tine. Pepe ali Janez, kaj drugega predlagaš, je seveda tvoja stvar. Večina bo zmagala.
Kajti tudi cenjene go.spe soproge bodo zato, da se vrši izlet na Francosko. Marsikatera je namreč videla na svojem potovanju v Ameriko na parniku francoskega kel-narja, s črnimi muštacami in s polu unimi lasmi ter si je spomin nanj tako globoko vsadila v. srce ua ga še danes ne more pozabiti.
Cenjena gospa soprega je medtem lahko žc- mati sedmih ali csmih otrok, kelnarju je pa tudi že začela iz ušes dlaka poganjati, toda nič za to: prva ljubezen ima najbolj globoke korenine. Prva ljubezen je zlomek in pol.
Sploh pa. če človek o ljubezni čita, mu morajo zaliti solze oči. Kako britko sem naprimer jaz jokal, ko sem čital pretresljivo in skoro napolkrvavo storjo o Hen-ningu in Josti in o stricu Rajner-ju ter o hudobni — fej jo bodi — o hudGbni grofici Gerlindi.
Kako se je solzila uboga Josta, kako se je butal z glavo ob zid mladi Henning in kako je stric Raj-ner zadevo junaško prenašal. Pa se je nazadnje vse zlepa razšio.
O, ti uboga Josta, kako se mi smiliš, ker je nista ubrala s Hen-ingom čez tri gore in tri vode ter pustila stricu Rajnerju Amerikan-ko, da bi mu ona dala po duši.
Gerlindo bom pa jaz sfiskal, ko pridem v stari kraj, če se ni medtem že požrla od same nevošljivosti
Poznamo mi take babe.
Pa kam sem zašel, oprosti mi* draga čitateljica. Toda ne morem drugače.
Malo ljubezni je treba vplesti, da ni preveč dolgočasno in da bo včasi tudi kaka ženska pogledala v to mojo revno kolono.
Saj veste, da se ženske samo za ljubezen zanimajo in hočejo, da bi jih kdo neprestano objemal, jih cmokal po obrazu, s poljubi cmo-kal po obrazu, seveda, ter se tresel kot šiba na vodi in jecljaje govoril: — O, moja Josta, o moja Josta!
Vse ženske seveda niso Joste. Nekatere pravijo: — Bom kar mater poklicala!
Take niso najhujše, ker je mati ponavadi predaleč, da bi jo slišala.
Nekatere pravijo: — Bom kar poliemana poklicala!
Take so hujše. In če je polieman v bližini, ga res pokličejo, zato ker je polieman ponavadi za pol glave ali pa za celo glavo večji, kot si ti, dragi rojak.
V takem slučaju je treba bežati, da ne prideš navzkriž z ljubeznijo in postavo.
Razložiti in raztolmačiti sem ho tel načrte mojega oziroma našega potovanja v stari kraj.
Kakor sem že omenil, nimam proti ženskam absolutno nobenega predsodka. Odkar so se cerkveni o-četje ne vem na katerem cerkvenem koncil ju prerekali in slednjič s par glasov večine ugotovili, da ima ženska dušo, je tudi ženska božji dar in božji stvor ter po vsej pravici zasluži, da jo moški od samega veselja poljubi in objame.
Če jo hoče seveda, če ne, pa v naši govorici precej pošastno, toda ničesar hudega sluteč reče: — Mej-kršenvavduš, kaj je pa z večerjo, Marjanca?
Toda nikar se ne razburjaj, draga prijateljica, ker me je zopet zaneslo iz tira.
Ne vem, kaj je vzrok, da mi danes ni dano govoriti o mojih načrtih, kajti kolone je konec.
No, bom pa jutri nadaljeval.
*

NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A.
ROMAN US:
G. MIŠKO JE IZGUBIL DESET TISOC MARK
G. Mi5ko Je Izgubil deset tisoč
mark.	^ i
V času od polneva do večera.
Na cesti nekje. Z denarnico vred. — Denar je izgubljen. — G. Miško se je boječe vračal domov.
"Kaj ti je?" ga je vprašala neza-upno še dokaj mlada Ksenija, že petnajst let "oremljevalka njegovega življenja, ko je opazila obu-; pen izraz v očeh svojega soproga. |
Gosp. Miško ji je pojasnil težko | nesrečo.
"Kaj?! Deset tisoč mark si iz-1 gubil?? — Ha! To bi se bilo moralo meni zgoditi! Kaj bi mi bil ti na to rekel? Kako more kdo sploh kaj izgubiti? — Še nikdar nisem ničesar izgubila."
"Pač. Svoj dežnik."
"Koliko je bil pa vreden? Štiri j marke štirideset fenigov. Sicer sem ga pa itak kmalu nato našla." j
"Morda pridem tudi jaz zopet co svojega denarja."
"Ti tepček, ti! Ne malo neumen bi moral biti tisti, ki bi ti ga prinesel. Ko bi ga jaz našla — ga ne bi videl nikdar več."
"To bi bila tatvina."
"Tatvina? Deset tisoč mark ni ] tatvina. Ako ukradeš klobaso, to je tatvina. Ali, ako si pridržiš tuj j dežnik. Ampak tako vsoto najti?"
"Obljubil bom visoko nagrado. Tisoč mark poštenem najditelju. Za tisoč mark se izplača ostati pošten."
Gosp. Miško Je šel na upravo lista in naročil oglas. Tisoč mark!
Ze proti večeru je zazvonil telefon*
"Je tam gosp. Miško?"
"Da. Želite?"
"Denar sem našel."
"Denar?! Vi? — Človek božji. — Plemeniti, pošteni mož! — Kdaj naj vas pričakujem?' '
"Ako želite, sem tekom pol ure pri vas."
"Pridite! Pričakujem vas. Pripravila bova z ženo dobro večerjo. Pripeljite tudi gospo soprogo s seboj.'"
"Zelo rad — toda — jo,...." je jecljal glas iz slušala.
"Kaj pa?"
"Sem priprost delavec. In moja žena je bolna — zelo bolna."
"Ah, škoda, res, škoda! Pridite pa vkljub temu. Ne bomo vas dolgo zadrževali. Vaša gospa soproga ne sme radi naju ostati dolgo brez postrežbe. Pridite sam, opravili bomo hitro, zelo hitro."
"V dvajsetih' minutah bom ^ri vas.' '
"Kaj praviš ti na to.' je rekel gospod Miško, se postavil pred svojo ženo ter ji zmagoslavno pogledal v njene ljubke, črne oči.
"Moj Bog! To je vendar samoob-sebi umevno, da si nesmemo prilastiti tujega denarja. Saj se vendar
spodobi, da ga vrne, ako ni njegov."
"Kaj veš? Ako bi mu ne bil obljubil tako visoke nagrade ....
"Ti si torej res pripravljen dati mu tisoč mark? Pomisli, on je vendar samo navaden delavec. Čemu sploh potrebuje tisoč mark?"
"Obljubil sem."
"Neumnost.To si storil v hipni razburjenosti. To ne drži. To je prazna obljuba. Tega ne smeva storiti. Že radi delavca samega ne. Zanemaril se bo s tolikim denarjem. Zapil jih bo in namesto, da bi delal, bo pijančeval. Poleg tega je njegova žena bolna. Najina dolžnost je, da mu ne dava denarja.''
"Prav imaš. Dal mu bom šamo pet sto mark."
"Še to je preveč. Če se napije in pride slučajno pod avto, boš ti njegov morilec. Celo življenje te ro pekla vest radi tega."
"Morda tri sto?"
"Tri sto mark? Če dobi vsak dan tri sto mark, znese to na mesec devet tisoč. — Kam pridemo, če bo pri nas vsak delavec zaslužil mesečno devet tisoč mark?"
"Imaš prav. To bi bila potrata narodnega gospodarstva. Dajva mu sto mark."
"Ako boš za vsakim človekom metal sto mark meni nič, tebi nie, lahko že sedaj prodava hišo in po-uestvo in greva beračiti. Petdeset mark mislim, da bo zadostovalo."
"Drobiža je tudi to že precej."
"Vkljub temu. Svoji ženi bo lahko kupil ducat svilenih nogavic."'
"Svilene nogavice? In kar cel ducat? Še tebi ne kupim nikdar toliko naenkrat. Dal mu bom dvajset mark in stvar bo v redu."
Končno je odločila gospa Ksenija:
"Morda sploh ne bo hotel denarja. So ljudje, ki se sramujejo sprejeti denar za izvrševanje svoje dolžnosti. Morda mu bo bolj ugajalo. ako mu dam kakšno staro suknjo, tisto tvojo, katere ni hotel starinar vzeti, ali pa dam svoj predlanski klobuk za njegovo ženo. Morda pa bo s čašo dobrega vina še najbolj zadovoljen."
"Morda,* je pritrdil g. Miško modrosti svoje žene. "Ampak ne tistega z modro etiketo. Prinesi tistega, ki je v desnem kotu, za eno marko petdeset fenigov; ta je ravno tako dober.'
štovani gospod. Rajši bom denar obdržal. Tisoč mark je lepa vsota, toda deset tisoč je več. In veste"— tu je postal glas še bolj žalosten, skoro jokajoč — "ravnokar mi je žena umrla. Predno bom našel drugo, mi niti deset tisoč mark ne bo zadostovalo."
MISS LIESL GOLDARBEITER
ZDRAVNIK OSUMLJEN ZASTRUPLENJA
Zazvonilo je.
"Je že tukaj!"
Pa ga še ni bilo. Le telefon je zopet zvonil.
"Halo! Tukaj Miško. Kdo tam?''
"Ah, samo jaz sem, gospod Miško, pošteni najditelj," je žalostno govoril glas iz telefona.
"Kaj se je zgodilo!?"
"Hudo, strašno hudo...."
"Oprostite. Premislil sem se, spo-
Koncem junija t, 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po
4k%
Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevži 12. julija t. L že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo naše vlažne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od'prvega v mesecu po vlogi.
Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov.
Sakser
82 Cortiandt Street
Sodišče v Bonnu se peča te dni z afero, pri kateri gre za zastrup-ljenje ali pa za histerično osveto nad zdravnikom. Zdravnik Peter Richter iz Glesa na Reni se je seznanil pred leti z lepo hčerko bonn-skega draguljarja Katarino Mer-tens. Ker je živela Mertensova v nesrečnem zakonu, se je kmalu razvilo med njima ljubavno razmerje. Lepa gospa se je v zdravnika do ušes zaljubila. Kmalu sta se zakonca Mertens ločila. K razpravi v zadevi ločitve zakona je bil povabljen tudi dr. Richter, ki j epod prisego izjavil, da ni im'.'l ljubavnega razmerja z Mertenso-vo. Splošno je pa prevladovalo mnenje, da je Richter krivo prisegel. Toda Mertensova ni dočakala poroke z zdravnikom. Zdravnik je namreč poroko odlašal in njegovo srce se je tako ohladilo, da mu je Mertensova opetovano namignila, da ga ovadi zaradi kriv? prisege.
Lani 1. decembra je posetil dr Richter Mertensovo na domu, ho-teč spraviti to mučno zadevo o sveta. Po njegovem odhodu je planila Mertensova na cesto in kričala, da je zastrupljena. Stražnik jo je odvedel na policijo, kjer je izjavila, da ji je dal dr. Richter zastrupljeno žemljo. Mertensovo so poslali na kliniko, ker so bili zdravniki mnenja, da imajo opraviti s histerično žensko. Zato so jo poslali na opazovalnico.
Kmalu se je pripeljal dr. Richter z avtomobilom v bolnico, toda Mertensova ga ni hotela pustiti k sebi. Strežnico je prosilo, naj ji prinese papir in črnilo, da napiše pismo. Na en strani pisma dolži zdravnika, da jo je zastrupil, na drugi strani je pa napisala naslov državnega pravdnika von Werschi. Ta čas se je njeno stanje poslabšalo in čez nekaj ur je umrla. Pri obdukciji niso našli ničesar, kar bi pričalo o zastrupljenju. Truplo so pokopali, ker so se pa pojavili pomisleki glede izida obdukcije, so čez nekaj dni truplo odkopali in pri ponovni obdukciji so zdravniki ugotovili sledove strofantina. Na podlagi tega so dr. Richterja aretirali in zaslišali. Izjavil je, da }e kupil strofantin v zdravstvene svr-he in da ga je iz aktovke izgubil. Kei je bila Mertensova pred poroko z draguljarjem strežnica, ni izključeno, da je poznala strofantin in da ga je vzela zdravniku iz aktovke in ter se zastrupila, da bi se nezvestemu ljubčku osvetila. Sodišče je povabilo k razpravi nad 100 prič.
Ta mlada Dunajčanka je bila na lepotni tekmi, ki se je vršila v Ga!-vestonu, Tex., proglašena za "Miss Universe" — za najkrasnejšo žensko na svetu.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
SPOR RADI PEPELA MRLIČA.
V Pragi je prišlo do čudnega spora med židovsko občino in ministrstvom za vere. Preteklo leto je umrl igralec Oscar Egerer, ki je v oporoki izrazil željo, da ga pc smrti sežgo. Njegovi rojaki so to tudi storili; ko so pa hoteli položiti urno s pepelom v rodbinsko grobnico, je židovska občina odrekla dovoljenje in tako je prišlo do spora, ki je bil še-le te dni rešen.
Sorodniki pokojnega so se pritožili na ministrstvo za vere, židovska občina pa je dokazovala, da je proti ritualnim predpisom, če se truplo žida sežge, in zato ne more dopustiti, da bi se pepel pokojnika shranil na židovskem pokopališču. Sedaj pa je ministrstvo za vere ugodilo prošnji sorodnikov in zavrnilo pritožbo židovske občine.
"GLAS NARODA"! NAROČAJTE SE NA
Samomor 80-Itlae starke.
V Sremski Mitrovici se je usmrtila 80-letna Julijana Jurčanski. Stanovala je v svoji hiši sama. Dopoldne se je preoblekla v praznično obleko ter šla na vrt, kjer je . skožila v globok vodnjak. Potegni-i li so ja iz vode že mrtvo.
Starka je bila do zadnjega vesela in zadovoljna, pred dnevi je pa postala apatična in je izjavila, da se je naveličala življenja.
Prva žrtev pri Mitrovici.
i
Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je Sava te dni zahtevala svojo i prvo letošnjo žrtev 16-letnega ko-i vaškega učenca, ki se je kopal v i reki, in je utonil, ker ni znal pla-| vati.
Njegovi tovariši so pobegnili, ko j so videli, da se fant potaplja. Neki kopalec je dečka potegnil iz Sa-; ve že mrtvega.
i
Draga ljubezen.
Iz Zagreba poročajo o veliki smoli ameriškega izseljenca Stjepana Čandriliča, ki se je pred dnevi hotel vrniti v Ameriko. V vlaku je spoznal žensko, ki ga je peljala v neko zagrebško prenočišče. Fant je ostal z deklino, ko se je pa zjutraj zbudil, je opazil, da je "ženska izginila z njo pa tudi 300 dolarjev, ki jih je vzel s seboj na potovanje. Policija je kmalu našla tatico, ne-| ko Pepico Pimper, ki je bila že kaz-| novana zaradi nemoralnega življenja in iz Zagreba izgnana. Pepica se je zagovarjala, da je bila prepričana, da je vzela tri bankovce po 1 dolar kot plačilo. Denar je dala gospodinji, ta je pa dolarje izročila svojemu ljubimcu Nikoli Pivaru ki jih je izmenjal in zapil v družbi svojih prijateljev. Nato se odpeljal z dvema natakaricama v Kra-pinske toplice in se nekaj dni dobro zabaval.
Policija je našla pri njem samo še 700 Din., nad 9 tisoč Din. je pa zapravil v družbi veselih žensk in prijateljev.
Obsodba morilca popa Nenadiča.
Iz Plevlja poročajo, da je bila razglašena obsodba proti morilcem popa Nenadiča. Bivši srezki poglavar Jugo Damjanovič je bil obsojen na 20 let ječe. Sodišče ni upoštevalo nikakih olajševalnih okol-nosti. Njegov pisar Dile Kneževič je obsojen ravno tako na 20 let ječe. Pri Boži in Manojlu Kneževiču se je upoštevalo, da sta priznala svoje dejanje in sta se lepo vedla, zato sta bila obsojena vsak na 10 let ječe.
Velike izgube trgovcev i žitom.
Iz Som bora poročajo, da so nekateri špekulanti z žitom iz Som-bora in okolice na borzah v Budim-šti in Chicagu izgubili težke tisočake. To so večinoma bogati zasebniki Lani so na istih borzah zaslužili milijone kar jih je zapeljalo, da so letos kupčevali za večje cene, kakor so notirale na borzah. Sledila je pa katastrofalna baisse
in špekulanti so bili prisiljeni prodajati žito pod ceno. Tako so mnogi izgubili in nekateri stoje pred
i popolnom finančnim polomom.
Črnogorska c.sveta.
S Cetinja poročajo, da sta se spila vojaška mcjstra Nikola in Ilija. Med propirom je Ilija težko užalil Nikolo. Še težje kakor sam Nikola, je pa žalitev prenašala njegova žena, ki je moža huj-skala, naj se osveti. Nikola je šel \ gostilno in se napil, nato se je pa spravil nad žaljivca ter štirikrat ustrelil nanj. Zadel ga je v glavo in v prsa. Težko ranjenega so Ili-jo prepeljali v bolnico. Nikola se je pa sam javil vojaškemu avditorju.
Velik požar pri Karlovcu.
Na Borlinu pri Karlovcu je nastal velik požar na posestvu gostilničarja Josipa Tropčiča. Požar so Karlovčani opazili kasno in so prihiteli na pomoč, ko je bila niša že v plamenih. Gostilničar in njegova žina sta trdno spala in so ju prebudili šele gasilci. Po stopnicah ju ni bilo mogoče več rešiti, zato so ju spustili po lestvi skozi okno na tla. kar je bilo zelo težko, ker sta oba izredno debela. Požar se je posrečilo proti jutru pogasiti.
Škodo cenijo na 300 tisoč dinarjev. Gostilničarju je zgorelo tudi 16.000 dinarjev bankovcev. Denar je pripravil za vino, ki ga je nameraval kupiti.
Požar je bil podtaknjen in orožniki iščejo požigalca.
Vohunski proces pred državnim sodiščem.
Iz Beograda poročajo, da se je vršila pred državnim sodiščem razprava proti Mt. Fejiru, ki je biJ obtožen vohunstva v korist Madžarske. Obtožnica pravi, da je Fe-jir bival v Segedinu, kjer je stopil v stik z madžarskimi vojaškimi o-blastmi, ki so ga poslale nazaj v jug. državo, da ugotovi, s kolikimi letali razpolaga jug. armada v Novem Sadu in dobi informacije o številu hangarjev, o tipih letal in njih konstruciji, oboroženosti in nosljivosti. Obtoženec je vse tajil in trdil, da je šel na Madžarsko, da bi videl svojo bolno mater. V Segedinu so ga Madžari ujeli in zaprli ter ga izpustili pod pogojem, da vohuni proti jug. državi. On je nato pristal ter se vrnil v Novi Sad ter se nastanil v hotelu "Solun". Lastnik hotela, ki je tudi Madžar, ga je ovadil jug. oblastim kot vohuna. Hotelič Dračkovič je kot priča izjavil, da je obtoženec prišel k njemu in ga prosil, naj ga seznani s kakim narednikom letališča, ki bi mu mogel dati potrebne podatke. Hotelirju je obljubil 2000 dinarjev, naredniku pa 20,000 dinarjev in 100 dinarjev je dal takoj na račun.
Fejir je bil obsojcr. na 3 leta ječe zaradi vohunstva.
Senzacija Koprivniške bolnice.
Iz Koprivnice poročajo, da je prišla v tamošnjo bolnico Jelena Živ-kovič, žena rudarja iz Subotice pri Rasinji. Bila je nosna in se je nadejala kmalu poroda. Res je rodila trojčke, in sicer vse tri moškega spola, ki so zdravi in normalno razviti. Tudi mati je zdrava.
Trojčkov v tej bolnici še ni rodila nobena mati in razumljivo je.
da je dogodek vzbudil v bolnici pravcato senzacijo.
Oče trojčkov je siromašen rudar
Duhovi so ga preganjali.
Iz Vinkovcev javljajo, da so našli v bližnji vasi Martincih y skednju obešenega 60-letnega hlapca Ivana Bote. Pred leti se mu je nenadoma zmešalo. Irr^el je fiksno idejo, da ga preganjajo duhovi. Včasih se je celo pretepel z njimi. Mahal je po zraku s sekiro in streljal v zrak s samokresom. Take napade je dobival vedno češče in pred kratkim so ga zaprli v sobo. ker je postal nevaren svojim sosedom. 13. junija je Bote pobegnil iz sobe ter se v bližnjem skednju obesil.
Velik požar pri Ogulinu.
14. junija je nastal v Mihajlovič selu pri Ogulinu velik požar, ki jo uničil tri hiše, tri gospodarska poslopja in tri skednje zadruge Sti-ne, Jože in Ivana Mihajlcviča. Vse je pogorelo do tal. Požar je nastal ko ni bilo nikogar doma razen Gu. letnega Stipe, ki je spal. Požar je prva opazila neka soseda, ki je zbudila najprvo Stipo. Plameni so že objemali streho. Starec ie začel najprej reševati živino v hlevu. Ko je rešil prva dva vola in se vrnil še po krave, je bilo v hlevu že toliko dima, da se je starec onesvestil in so ga komaj rešili. Stipe je debil težke opekline po telesu. Med tem so krave in ovce v hlevu zgorele. Vneli sta se tudi sosednji hiši Jože in Ivana Mihajloviča. Rešili so živino iz hlevov, hiša z vsem pohištvom je pa pogorela. V plamenih je bilo kar 9 poslopij. Ogenj se je hitro širil, ker so bile hiše iz suhega lesa.
Škodo cenijo na 300,000 dinarjev. Pogorelci niSG bili zavarovani.
Sumljivi golobi pismonose.
Iz Splita poročajo, da je seljak Martin Car iz Podstrane pri Splitu ujel na svojem dvorišču goloba pismonošo. Oddal ga je splitski policiji, ker je bilo po znakih, ki jih je imel na nogah sklepati, da je v službi neke tuje države. Znaki pričajo, da je golob last neke sosednje prekomorske države. Na eni nogi ima žival prstan iz aluminija in na drugi pa gumijast obroček s službeno številko in znamenjem.
Ugotovljeno je, da so zadnje čase ujeli v okolici Splita že 10 golobov iz iste drža»e.
Letalska nezgoda majorja Uzelaca.
Iz Novega Sada poročajo podrobnosti o 'etalski nesreči, ki se je pripetila pretekle dni med Slavonskim Brodom in Bosan. Gradi-ško. Letalski major Teo Uzelac je cdletel v v letalu tipa Devoiten iz Novega Sada proti Zagrebu. Kot orijentacija mu Je služila Sava. Med Slav. Brodom in Bosansko Gradiško je pa izgubil orijentacijo
in je moral pristati zaradi pomanjkanja bencina. Pri pristajanju Je
letalo zadelo v griček in se popolnoma razbilo. Major je padel iz letala in dobil je lažje poškodbe na glavi in nogah. Prvo pomoč so mu nudili poljski delavci, ki so bili zaposleni v bližini. Majorja so prepeljali v bolnico v Novem Sadu.
Delavec rešil tovariše.
V Apatinu se je pripetila nesreča. pri kateri je delavec, ki se je žrtvoval, rešil življenje svojim trem tovarišem. Podjetnik Martin Wil-pert zidat monumentalni mavzolej rodbine Speiser, ki je naročila več stotov težke marmonske plošče naravnost iz Carrarc. Ko so delavci dvigali 20 stotov težak kamen, se je pripetila nesreča. D2I0 je vodil delovodja Jožef Ružička. Ko je bil kamen v višini 3 m je skočila veriga škripca s kolesa in kamen se je nagnil ter bi stri tri delavce, če bi Ružička ne prijel za verigo in opozoril delavcev na nevarnost. Delavci so se pravočasno umaknili. Ru-žički je pa veriga odrezala tri prste. Odpeljali so ga nezavestnega v bolnico.
Cigani povzročili težko avtomobilsko nesrečo.
Pred dnevi se je pripetila v Mokrem Logu pri Beogradu težka avtomobilska nesreča. V velikem potniškem avtomobilu, ki ga je šofi-ra! šofer Milan Milanovič so se peljali industrijalec Mhajlovič iz Smedereva, Mirko Erberger iz Beograda, šoferjev prijatelj Vlada Andželkovič ter trije cigani. Avto je drvel z veliko brzino ter se nenadoma prevrnil v jarek. Mihajlovič in Andželkovič sta obležala na mestu mrtva, šoferja in Erber-gerja so patprepeljali v nezavestna v beograjsko bolnico.
Zagonetka pa je, kaj se je zgodilo s tremi cigani muzikanti. All so skočili pred nesrečo iz avta ali so ostali pri nesreči nepoškodvani? Izginili so in nihče jih ni več videl.
Policija jih zasleduje, ker se zdi, da so cigani oropali oba mtrva ln-dustrijca in da so povzročili tudi avtomobilsko nesrečo.
Ostal bo živ s prestreljenimi možgani.
Iz Zagreba poročajo, da tamoš-nje zdravnike zelo zanima slučaj ruskega inženirja Aleksandra Borisova, ki je streljal na redarja in si nato pognal kroglo v glavo.
Pred dnevi so časopisi poročali, da Borisov že umira in pričakovali so vsak čah katastrofo. Te dni se je pa inženirjevo stanje na veliko začudenje vseh zdravnikov nena^-doma obrnilo na bolje. Rana na glavi mu več ne krvavi in bolnik se je zavedel ter se smejal in rekej, da mu je vseeno ali ostane živ aH
Izlet pod osebnim vodstvom
Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za
26. JULIJA, 1929
s parnikom
"ILE DE FRANCE"
francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko« modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe.
Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik —
Mr. JOHN KREČ1Č
Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje.
Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor.
Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo
Sakser State Bank
82 Cortiandt Street	New York, N, T.
"GLAS NAROD A**
NEW YORK, FRIDAY. JUNE 28. 1525
i-J
The LARG EST SLOVENE BaJLV 1a V. 6. &
Rdeče rože.
B O M A V.
Za Uias Naroda priredil O. F.
(Nadaljevanje.)
Potegnila je Henninga, povsem neženirano, v neki prijetni kotiček med kaminom ter oknom. Henning se je nato izpovedal glede vsega, kar se je zgodilo izza č=isa, ko je zopet videl Josto kot nevesto svojega brata. Ničesar ji ni zamolčal. Gladys je pozorno poslušala ter postala le nekoliko bleda, ko je govoril o svoji ljubezni do Joste ter o tem. kar vse je že pretrpel. Ko je končal, je globoko vzdahnila ter rekla pritajeno:
- G, kako moram zavidati svojo sestro za toliko ljubezni! Men: je v resnici žal, grof Henning, ker bosta sedaj srečna Rajner in Josta. Vi morate biti tega zelo žalostni!
Henning se je ozrl v njen mehki, mladostni obraz ter jo prijel zopet za roki.
Gladys, vi veste, da ste zela podobna svoji sestri, kaj ne?
Ona je prikimala.
—	Da, to vem.
On je globoko vzdihnil ter se sklonil naprej, da ji lahko boljše po gleda v obraz.
Če vam sedaj rečem. Gladys, da me edinole vi lahko ozdravi-vite od moje ljubezni do Joste ter sem videl v vas svojo odrešitelji; še predno Je Josta zapustila svojega moža — kaj bi odgovorili na to?
Temna rdečica je oblila njen obraz.
—	Jaz ne vem.
Potegnil je njeno roko tesneje k sebi.
—	VI ste edino žensko bitje, katero morem ljubiti po Josti. Al. hočete postati moja žena, Gladys, ali mi močete pomagati, da ossta-nem srečen brez vsake krivde? Ah ste mi lahko dobra, Gladys?
Ona je zrla nanj dolgo časa, z velikimi, resnimi očmi. Nato pa je priplaval dražesten usmev krog njenih ustnic in rekla je:
—	Jaz nimam nobenega srca več. Svoje srce sem poklonila mlademu častniku, ki me je videl v Berlinu ter mi rekel: — Josta, diaga Josta! Temu možu ostane moje srce, — za vedno, — kajti jaz ga ne morem vzeti nazaj!
Tedaj je omahnil Henning pred njo na kolena ter skril svoj o-braz v njenem naročju.
—	Gladys, — draga, sladka Gladys!
Gladys ga je pobožala po la£?h in njene oči so se orosile.
—	O, to mi ugaja dosti boljše. Pomagala ti bom, da bo tvoje srce pripadalo le meni!
Objel jo je ter pritisnil na svoje srce. Njegovi ustnici sta se kot žejni pritisnili na njeni. Globok vzdih se je izvil iz njegovih prsi. Čutil je, da okrava. Nova ljubezen do Gladys ga je ozdravila za vse čase njegove nesrečne ljubezni do Joste.
Gladys pa je imela pogum za srečo. Ni se obotavljala, pač pa mirno počivala na njegovem srcu. Se dolgo časa je sedela ob njegovi strani, kajti morala sta si dosti pripovedovati, — in tudi objemati. Poljubi pa so postajali vedno bolj vroči in odmori med njimi vedno bolj krajši.
*
Josta je sedela, zamišljena, ob kaminu, ko jo je Gladys zapustila. Ko so se kmalu nato vrata zopet odprla, ni niti dvignila oči, ker je domnevala, da se je vrnila Gladys.
—	No, Gladys, ali tt je je Maggie pravilno naredila obleKo? — je vprašala, kot prebujena iz sanj.
—	Dobila pa ni nobenega odgovora. Presenečena se je obrnila. Tedaj pa je prebledela ter se vzravnala v stolu.
—	Rajner! — se je izvil vzklik iz njenih prsi. Iztegnila je roki, kot da se hoče ubraniti prikazni.
Rajner pa je bil že ob njeni strani ter jo prijel v svoji roki ter pritisnil na svoje burno utripajoče srce.
—	Josta moja Josta, — moja sladka ljuba ženica! Sedaj te koneč-no držim! Nič več te ne izpustim, tudi če bi se porušil celi svet!
Kot vihar je izbruhnil iz njegovih prsi in držal jo je, kot da jo mora braniti pred vsemi sovražnimi oblastmi.
Ona je zrla, kot v snu, napol zavestna, k njemu ter se tresla v njegovih rokah. Njene ustnice so tvorile besede, vprašanja, a noben glas ni prišel preko njih.
Poln vroče ljubezni ji je pogledal globoko v oči.
—	Jaz te ljubim, moja draga žena, — jaz te obožujem. Ali veš, koliko m$ je stalo, da sem te pustil stati pred seboj tako hladho ter ti celo dovoliti oditi? Kot mrzlica me je stresala in stisniti sem moral zobe ter si ponavljati? — Tu velja le njena sreča! Jaz se moram odreci! Ne, tiho bodi sedaj ter mi le dovoli, da gledam v tvoje prelestne oči!
Brez volje, kot ohromljena, je ležala v njegovem objemu ter ni vedela, kaj vse se je zgodilo ž njo. Njene oči so sicer žarele neverno v njegove, ki niso zrle vanjo na način stricev. Ko pa so se nato njegove ustnice dotaknile njenih, se je stresla in bilo ji je, kot da hoče izpustiti svojo dušo s tem prvim poljubom ljubezni, koje gorkota ni1 imela ničesar skupnega z njegovim drugačnim obnašanjem.
—	Pusti naju umreti, Rajner, če je bil vse to le sen! — je šepetala ter se blaženo stresla.
—	Nlkak sen, Josta, ali ne čutiš, kako žare moji ustnici na tvojih?
Objela ga je krog vratu, kot da se boji. da ga bo zopet izgubila.
—	Kako je to le mogoče, da me ti ljubiš, — tako ljubiš?
—	In kako je le mogoče, da me moja Josta ljubi, — tako zelo ljubi? — O, moja hudobna Josta, ki je bila napram meni vedno tako hladna, da sem se bal prestrašiti jo s svojo smelostjo!
—	Ti mi vendar nisi nikdar rekel, da me ljubiš. Ali naj ti jaz vsiljujem svojo ljubezen?
—	Ker sem se bal, da boš zbežala od mene, če bi ti pokazal svojo ljubezen.
Še vedno je prisluškovala, kot napol v sanjah. Nato pa se je bojazljivo ozrla vanj.
—	A ona druga, — Rajner, — ti ljubiš vendar veliko vojvodinjo?
—	Ali to še vedno veruješ, ti sladka norica? Poglej me, _ prav
naravnost v srce! Kdo prebiva tam? Le ti, moja sladka ženica! Ono staro nagnenje je bilo že davno premagano, ko sem se potezal zate. Ah Je sedaj rešen vsak dvom?
Ona je globoko vzdihnila.
—	Povej mi le še, — kako je prišlo to, da si prišel danes k meni?
On Jo je trdno pritisnil k sebi.
—	Za to se zahvaliva Gladys in Henningu.
Skoro prešerna se je ozrla vanj.
—	Najprvo mi daj poljub, prostovoljno, kot si mi ga dajala v sanjah.
Ozrla se je vanj. Globoko so se za pičile oči obeh drug v drugega in pod njegovim pogledom je vedno bolj zažarevala. Konečno pa je objela njegovo glavo ter ga poljubila, plaho, a vendar vroče, kot je le kdaj poljubila kaka žena moža, kateremu je izročila svojo dušo.
On se Je stresel od blaženosti ter pil ta poljub z posvečen jem. Nato pa jo je potegnil na divan ter ji pripovedoval, kako sta Gladys in Henning posegla v usodo obeh.
Ko je nato pripovedoval o njenem dnevniku, je postala rdeča kot piruh ter skrila svoj obraz na njegovih prsih.
—	Ali si čttal? MoJ Bog, kaj si si moral misliti o meni?
On je dvignil njeno glavico ter ji pogledal globoko v oči.
—	Ah mi zavidaš, da sem v polni meri prodrl v tvojo dušo ter se smel opajati na gotovosti, da me ljubiš?
Dolgo časa je zrla nanj. Nato pa je rekla pritajeno:
—	Ne. tega ne morem. Nikdar več ne bom imela nikake skrivnosti pr*-d teboj.
—	Ali oproščaš Gladys in Henningu, da sta naju takorekoč prisilila k sreči?
Senca je pohitela preko njenega obraza.
—	Jaz se jima moram zahvaliti. Rajner, in bom storila to prav žr srca. Henning. — vidiš, misel na njega pa ni me dela bolečine. Sedaj vem, kaj se pravi ljubiti ter ne biti zopet ljubljen...
—	Bodi mirna, draga. Jaz upam, da bo za Henninga kmalu zdravilna medicina. Gladys je tako zelo podobna tebi, da jo hoče vprašati, če hoče postati njegova žena. Henning je z menoj tukaj ter je gotovo že spravil tvoj dnevnik na določeno mesto. Svoj dnevnik mi moraš podariti, moja sladka ženka. Od sedaj naprej moraš priti k meni, z vsem, kar razburja tvoje srce.
Tedaj se je prvikrat šegavo nasmehnila:
—	Jaz le še ne vem, če boš tako potrpežljivo sprejel vase vse, kot moj dnevnik.
Ves očaran je poljubil ta smehljaj z njenih ust. Trajalo je dolgo, predno jo je zopet izpustil. Konečno pa je rekel:
—	Sedaj pa morava poiskati Henninga ter Gladys.
Našla sta srečen, zaročen par. S tem je izginila še zadnja senca z
obzorja Jostine sreče.	t
i
Še istega večera so se vrnili grof Rajner s svojo ženo, svakinjo ter svojim bratom v Namberg.	.
Maggie je sledila svoji gospodinji vsa vesela, da je našla njena Miss tako lepega ter odličnega ženina.
Grofica Gerlinda je slišala iz hiše za vdove, da se vozi mimo voz. vendar pa ni vrjela,. da sta se vrnila oba gospoda.
Na dotični večer ni šla več v grad. Poslala je svojo komornico, da izve, če sta se vrnila oba grofa. Izvedela je, da sta se oba gospoda vrnila a ni omenial ničesar o tem, da je prišla ž njim tudi grofica Josta.
Ko je šla Gerlinda dotičnega večera spat slabe volje, je pogleda-.a še enkrat skozi okno, proti gradu. Čudila se je, da je vse tako razsvetljeno. Celo v sobah Joste je gorela luč. Brez razumevanja je sko- j mignila z rameni. Nobena slutnja pa ji ni prišlia, da se je gospodinja vrnila v svoje stanovanje.
Naslednjega dne pa je smatrala vendar za potrebno, da pošlje slu-služabnika še enkrat v grad. Sklenila je tudi zavžiti obed zopet v gradu. Upala je, da bo videla oba gospoda. Brez slutnje je stopila v obed-nico ter videla, da je bilo pripravljeno za pet oseb. Posebno se je tudi čudila krasno okrašeni mizi. Predno pa je mogla vprašati nekega služabnika glede tega, so se odprla vrata in noter je stopila Josta, ob strani Rajnerja.
Za njima pa sta prišla Gladys in Henning, — nič manj srečna in blesteča.
Bledega, zmedenega obraza je zrla Gerlinda na te štiri ljudi. Komaj je mogla ohraniti svojo zavest.
Rajner je hotel nastopiti zelo odločno proti Gerlindi, a Josta je prosila zanjo.
—	Tega ne smeš storiti, Rajner. Gerlinda te ljubi in kar je storila, je storilo iz ljubosumnosti in ljubezni. Ti ji moraš prizanesti, kajti ona ni srečna ter bo še bolj nesrečna, ko bo našla, da sva se midva našla.
Josta je vsled tega sedaj prva stopila k Gerlindi ter ji ponudila svojo roko.
—	Jaz sem se vrnila, Gerlinda, ker je med Rajnerjem ter menoj vse zopet dobro. Ti si bila v zmoti, ko si domnevala, da ljubim Henninga. Moje srce je pripado vedno le Rajnerju. Pa tudi naš ljubi Henning bo zopet srečen. Poglej, moja sestra Gladys, ki mi je tako podobna, je ozdravila njegovo srce ter hoče postati njegova žena. Ti vidiš pred seboj srečne ljudi, ki hočejo, da bi bila tudi sodeležna njih sreče. Daj mi roko, Gerlinda, sedaj ti hočem postati resnična prijateljica, če hočeš!
Gerlinda je poslušala vse to kot v mučnem snu. Besede Joste pa niso našle nobenega vstopa v njeno srce. Ona je pogledala na mlado ženo z neprikritim sovraštvom ter zavrnila njeno roko. Ko je nato Rajner objel svojo ženo, ga je oplazila z istim sovražnim pogledom. Njena ljubezen do njega, ki je bila vedno le egoistična, se je izpreme-nila v sovraštvo.
—	Nočem motiti. Za vbogaime sem vedno preveč ponosna. Zdravstvu j ta!
—	Oh, kakšna hudobna dama je to! Kako grdo je gledala mojo sestro, — je rekla Gladys nato.
—	Ne, Gladys, to se ne bo več zgodilo, — je rekel Rajner.
—	In sedaj se ne damo motiti še nadalje, — je rekel Henning. — • Če se ne motim, ne bomo več srečali Gerlinde.
Takoj nato pa je prijel Gladys ter jo poljubil.
Grofica Gerlinda ni v resnici več motila obeh parov. Takoj naslednjega dne je odpotovala v St. Moritz, kot je sporočila Rajnerju v
skrajno hladnem pismu. Poslovilen obisk pa si je prihranila.
*
O Velikonoči se je vršila poroka grofa Henninga z Gladys Waldow. Ob istem času je prišla brzojavka od grofice Gerlinde, ki je naznanila, da se je zaročila z bogatim baronom, ki je imel velika posestva v Šleziji.
S tem je bila grofica Gerlinda popolnoma odločena od Namber-ga. Hiša za vdove je stala zopet prazna.
V gradu Namberg pa je našla trajno bivališče. Kadarkoli je bilo mogoče je prišel grof Henning s svojo mlado ženo v Namberg. Resnično idealno razmerje je vladalo med štirimi ljudmi. Baronica Ritt-berg, je rekla svojemu možu o tem:
—	Dietrich, kadar vidim namberška grofa s svojima krasnima ženama, ne vem, če naj se od veselja smejem ali jočem. Videti štiri lepa mlade ljudi v tako popolni harmboniji, je pravcata služba božja. Človek mora postati naravnost pobožen od same hvaležnosti, da je na svetu nekaj tako popolnega ...
(K O N E C).
FIASKO ITALIANOV NA JEZERU NEMI
Ze od 20. oktobra lanskega leta črpajo štiri velike črpalke na električni pogod vodo iz jezera Nemi. v katerem so baje pokopane krasne ladje cesarja Caliguie iz prve i polovice 1. stoletja po Kristusu. Več elektrarn dobavlja brezplačno električni tok kot prostovoljno darilo Mussoliniju. Črpalke izčrpajo dnevno 120,000 kubičnih metrov j vode, toda gladina jezera se zniža dnevno domaj za 5 cm. Zato ni čuda, da delo počasi napreduje in' da Italijani s to akcijo niso zado-voljni. Še vedno ni znano, ali bodo najdbe na dnu jezeru vsaj deloma ! odtehtale ogromne stroške, ki jih imajo Italijani z osuševanjem je-1 zera Nemi.
Potapljači, ki so skušali preiskati dno jezera, niso našli nič posebnega. Vse, kar so potapljači doslej spravili iz jezera, ne odgovarja niti tisočini stroškov, ki jih imajo Italijani z osuševanjem jezera. Da privabijo čim več tujcev k jezeru, so »zgradili skozi močvirje cesto. Na bregu jezera Nemi so začeli graditi tudi muzej, v kterem hočejo shraniti vse, kar najdejo na dnu. Ni izključeno, da bodo doživeli Italijani z iskanjem Caligulovih ladij fijasko.

*~~ianifi uHrnibo* Shipping
29. junija:
b»i(ei.-tnJ, Cht-rinjuru. Anttre-tvei
Maureunia Cherbourg
New Yorit, Cherbourg. Hamburg
Uviathan. Cherbourg
Cor.te Grande, Napoti. Genova
Mutuekahda. Bouiogne aur Mer.
1.	julija: France. Havre
2.	julija:
Oolumbua. Cherbourg Bremen Ryndarn. Boulogne a-ir M«r. (V>i lerdam
3. julija:
11-. meric. Cherbourg Prestdrnt Haramg. Bremen
Cherbwarg.
fi DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogrommn oarnilcih:
FRANCE 1. julija; 19. julija
(6 P. M.) (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 5. jul.; 26. Jul.
(Ob polnoči) (7. P M.) PARIS 12. julija; 2. augusta.
(Ob polnoči)
VaJkrajSa pot po železnici. Vsakdo e v posebni kabini z vsemi mi.dernl-ni udobnosti — Pijana In alavna 'ranf-"ka kuhtnta Izredno nizke cene J|k.	Vprašajte kateregakoli
t	poobladčenega agenta
FRENCH LINF
1» STATE STREET NEW YORK. N. Y.
Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK.
Grozen napad gobavcev na mesto.
Nedolgo se je primeril v Braziliji slučaj, ki spominja po svoji blazni grozotnosti in fantastiki na najbolj razvpita dela Dostojevskega ali E. A. Poe-a. Vendar pa gre tokrat za golo resnico.
V bližini mesta Sao Paulo, ki je s svojimi 900.000 prebivalci po "velikosti tretje v južni Ameriki leži mestece Pindamouhangaba. Nedaleč tega kraja, v Bonsuccessu, se je bilo naselloi pred leti nekoliko gobavcev. Ker so meščani iz Pindamouhangaba skrbeli zanje, se začela njihova kolonija čimdalje bolj večati.
Toda gobavost — lepra — ne zaničuje le telesnega staničevja, tem več zamori tudi sleherno čustvo človečnosti. Gobavci goje, baš o-bratno kot svetopisemski Job, i i je še danes vzor vdanosti v voljo' božjo, do vsega, kar ni gobavo smrtno sovraštvo.
Ljudi, ki jim pripeljejo hrano (obroženi so s puškami, da jih bolniki ne napadejo), obsipavajo z najostudnejšimi psovkami. Tistega ,ki je med njimi odpornejši bolezni ali v bolj začetnem štadi-ju, črte prav tako, kakor zdrave. Stepejo se za vsak košček kruha, bližnjemu ne privoščijo niti trohice več, kot imaio sami.
Zadnje čase je prišel mednje bolnik, ki je bil zgovornejši od vseh drugih ter je neprestano predaval o bolezni ter njenem zdravljenju. Posebno je zbudila pozornost trditev, da se da bolezen omiliti na ta način, da vgrizne gobavec zdravega ter namaže s krvjo, ki se pocedi iz rane, bolne dele telesa.
Končno so se odločili gobavci za to sredstvo. Nekega dne se jih jet zbralo celo četa, ki se je podala v Pindamouhangabo, kjer je nameravala ugrizniti vsakogar, ki bi ji prišel naproti. Bolniki so vdrli v kavarne, hotele, zasedli kinematografe, napolnili pivnice ter se podili po cestah, napadajoč zdrave in hoteč jih vgrizniti.
Meščani so bili sprva tako pre-1 vzeti od groze, da niso mogli niče-! sar ukreniti. Šele nekaj pogumnih študentov se je zbralo ter se vrglo s palicami in puškami na gobavce.' Vendar do krvoprelitja ni prišloJ Bolniki so se morali kmalu umakniti premoči. Preklinjajoč in besno zaganjajoč se v napadalce, so se polagoma raztepli na vse strani.
Izven mesta pa jim je prišla v roke prva žrtev. Pred hišo se je igral otrok in nikogar ni bilo v bližini. Gobavci so ga napadli, nek besnež pa ga je pri tem ugriznil v lice.
Na vpitje nedolžne žrtve so pritekli sosedje ter iztrgali otroka Li rok pobesnelih. Nato so ga prepeljali v bolnico.
Po napadu so morali prebivalci Pindamouhangabe naročiti iz Sao Pavla cele zaloge desinfekcijskih sredstev. Razkužili so vse javne prostore; lope in lesene zgradbe pa so podrli ter jih nanovo postavili. Šele tedaj se je vrnil mir v mesto, ki je bilo prestalo toliko strahu.
ADVERTISE in "Of as Naroda
4.	julija:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg. Muencheo. Boulogne eui Mer, Bremen
5.	julija:
I le de France. Havre
Veendam. Boulogne »ur Mer. Ri4-
terdam Augustus, Napol!. Genova
julija:
M lutic ». ask a, Cherbourg
Arabic. Cherbourg, Antwerpen Deutachland. Cherbodrg. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen
7. julija:
Aqultanla, Cherbourg
9. Julija:
Majestic, Cherbourg
11.	Julija:
Cleveland, Che: ourg. Hamburg
12.	julia: Paris. Havre Vulcanla. Trst (Izlet) Lapland, Cherbourg, Antwerpen Volendam. Bouluogne sur Mer Rotterdam
Minnesota. Boulogne sur Mer
13.	julija:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
15. Julila:
Berenjjaria. Cherbourg
18 julija:
Karlsruhe, Boulogne sur Mer. Br®, men
Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rnt« terdam
17- julija;
President Roosevelt Cherbourg. Bremen
18.	julija:
Stuttgaj-t. Boulogne tur Mer, Bremen
19.	Julija: France. Havre Olympi«-. Cherbourg
Pennland. Cherbourg, Antwert>en
20.	Julija: Minnetonka. Cherbourg
Albert FUillln. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoli. Cienova
23.	Julija;
Berlin, Cherbourg, Bremen
24.	julija: Mauretanfa, Cherbourg
George Washington Cherbourg. Bremen
26.	Julija:
Jle de France, Havre (Glavni poletni izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Mer
Roma, Napoli, Qei ova
27.	julija:
Belgeniand, Cherbourg, Antwerpen
St. Louis, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherb~'-~i M innekahda, Boulogne sur Mer
31. julija:
Dresden, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br»<*«en
NAPOLEON I. KOT OTROK.
Nekoč je Napoleon pripovedoval sledečo zgodbo iz svoje mladosti:
"Spominjam se še vseh zgodb, s katerimi me je uspavala moja dojilja Saveria. Tako vem še, da mi je dejala neke noči, ko sem jo, mučen od nepremagljive nespečnosti, neprestano nadlegoval s svojimi vprašanji: Bodi vendar že miren, Nap; ko boš velik, ti bom podarila Korziko.
In Francije, te ne? sem vprašal nato. — Zaradi mene tudi Francijo! — In zakaj ne tudi vsega sveta? — Dobil ga boš, je odvrnila dojilja; več pa nikar ne zahtevaj! Zdi se mi skoraj, da si v stanu vreči s prestola samega Boga! — Z zadovoljivo mislijo, da bom kralj Korzike, Francije in vsega sveta, sem naposled zaspal".
NOVA IMENA MEST NA NORVEŠKEM.
Kakor javljajo iz norveške prestolnice je ondotni državni zbor sklenil, da se prekrsti mesto Dront-neim v Nidaros kljub temu, da je proti novemu imenu pretestiralo vse drontheimsko prebivalstvo. Ko so v Drontheimu doznali za sklep parlamenta, so izbruhnile velike demonstracije. Baje obstoji tudi načrt za prekrstitev Bergena v Bjorgvin in Christiansanda v Stor-sand.
RO+AK1, NAROČAJTE 8E NA "GLA8 NAKOPANAJVEČ JJ SLOVENSKI DNEVNIK f AMERIKI.
DRAGOCEN NAKIT
Najnovejša slika vojvodinje Ahrenberg, ki je bila pred poroko princesa Hedviga de Ligne. Na sebi ima dragocen de man tn i nakit. Nekateri demanti v njem so tako veliki kot golobje jajce.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko*
Kdor Je namenjen potovati v sta. ri kraj. Je potrebno, da ja poufee a potnih listih, prtljagi ln d rasla Vtvareb. Vsled nafte dolgoletne ie kutnje Vam mi aamoremo dati najboljša pojasnila ln prlporoCam* vedno le prvovrstne brsopsraika.
Tudi nedrfavljanl aamorejc pote-vati v stari kraj, toda preskrbed 4 morajo dovoljenje ali permit 1» Washtngtona, bodisi sa eno leto ali • mesecev in ee mora delati proicj« vsaj en mesec pred odpotovanjem 1» to narsvnost ▼ Washington, D. CL, as generalnega naaelnUkegs kosaf-aarja.
tt lasom odredbe. Ki Je stopUa t veljavo IL Julija 192$ se nikomur reC ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec oesb-no. bodisi v ns J bližji nsaelniSfcl a-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v proAnjl ssprosi. Kdor potuje ven brea loroljenja. potuje aa svujo lastna odgovorno*.
KAKO DOBITI 8VOJCB IT STAREGA KRAJA
Od prvega JollJa Je t veljavi a* ve ameriška priseljeniška postava. Q lanom te posts ve ssmorejo ms riSkl državljani dobiti tvoje Cene ta neporočene otroke i spod 21 leta ter smerlSke državljanke svoja mole e katerimi et bile pred 1. JmH lem 1928. leta poročene, lav« kvota
JnjcoKlovenska kvota saaSa Se r» dno 471 priseljencev letna Do po-tovlee te kvote eo upravičeni sta-rtSI ameriških drla vi Ja nor. skoftje ameriSkih drSavlJank. ki eo m pa L junija 1628. leta poro«ti in p©. Uedelci, odroma Sens ln napor* •eni otroci lapod 21 teta onih a*, državljanov, ki so bUl postavna prtpoSčenl v to daSelo sa etalco &L ranje tu. Val ti imajo predno* s kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, ne£s» Wnj itd., ki spadajo v kvoto brco vsake prednosti r lati pa sa m •prejema al kakih pnJimJ ea «na -fkansks «laeje
*TATE RANIT