11 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Temeljne kompo- nente samopodobe učiteljev Ddr. Asja Nina Kovačev U niv erza v Ljubljani Učit elje va samopodoba v šolski situaci ji pomembno vpliva na oblikovanje samo- podobe učence v . Dober učit elj prepozna pozitivne vidik e lastne osebnosti in jih uporablja pri delu v razredu. Aktivirati mora svoje komunikacijske sposobnosti ter motivirati učence za sodelo vanje. P oziti- v en vtis mora narediti že s sv ojim videzom in s komunikacijo. Zbujati mora spoštova- nje, hkrati pa mora biti tudi dostopen in pri jet en. Problematične učence mora znati int eg rirati v skupnost in jih spodbujati k sodelovanju. Tudi s starši mora navezati pri jet en odnos, da se za vzeto vključujejo v izobraže valni proces z namenom dose- ganja mak simalnega uspeha. Privzgajanje pozitivne samopodobe pri otrocih in mladostnikih Pozitivna samopodoba je skupaj z zdravo samokritičnostjo pogoj za uspešno uv elja- vljanje t ak o v izobraže valnem procesu, kot tudi kasneje v poklicnem in zasebnem ž i vljenju. N a r a z v o j s a m op odobe otrok in mladostnik o v vpliva jo predvsem st arši, uči- telji, vrstniki in drugi ljudje, ki igrajo po- membno vlogo v njiho v em razv oju. T ak o otrok oblikuje mne nje o sebi in čustva, ki se v ežejo na to mnenje. Občut ek moči ali šibk osti, ki se razvi je že v otroštvu, vpliva na aktivnosti in doživljanje odraslega člo- v eka in t ak o odločilno sooblikuje njego v o fizično, miselno, socialno in emocionalno počutje (K o vače v , 1 997a). Za pridobit e v pozitivne samopodobe je pomembno tudi mnenje dr ugih. T o posameznik zazna ne- posredno iz sporočil dr ugih ali posredno iz njiho v ega v edenja, tj. iz ne v erbalnih inf or maci j, ki jih pogosto int eg rira v sv ojo samopodobo. Za pridobivanje spoštovanja dr ugih ljudi je zelo pomembno:  Izražanje pozitivnega odnosa in spo- što vanja do dr ugih ljudi, kar odločil- no vpliva na medosebno interakcijo (K o vače v , 1 998);  N eposredno in odkrito razčišče vanje nasprotij in nesoglasij;  Izražanje samospošto vanja v k omuni- kaciji z drugimi ljudmi;  Zagovarjanje idej, v katere oseba verjame;  Nastopanje kot resen sogovornik. Kvalitete dobrega učitelja Za dobrega učit elja je značilno, da je odziven in dostopen, da podaja snov pregledno in razumljivo ter si pomaga z vizualnimi pripomočki za doseganje boljše razumljiv osti in privlačnosti sno vi. S t em spodbuja poleg slušnega tudi vizualno spremljanje, razumevanje in uporabo in- f or maci j v različnih k ont ek stih (K o vače v , 1 997a). Pra vi pedagog spodbuja iskanje ustvarjalnih rešit e v , se izogiba faktog raf- skemu podajanju in preverjanju informa- cij, uporablja likovno gradivo, ki spodbuja inovativnost in povezovanje s sorodnimi področji (kar po v eča boljšo zapomnit e v podatk o v in njiho v o uporabo v različnih no vih k ont ek stih) (K o vače v , 1 997a). Učit elji morajo pri podajanju snovi posegati po no v ejših k omunikaci jskih sredstvih, sa j so jih učenci že va jeni in bi jim bilo le v erbal- no poda janje sno vi dolgočasno. T eža vne slušatelje je treba dodatno motivirati in jih t ak o prepričati v za vzeto sodelo vanje v razredu. Prepoznati je treba njiho va g la vna int eresna področja (in prirediti sno v t ak o, da jih bo mogoče vključiti v razredne aktivnosti. Zelo pomembna je pohvala. Kritiki se je treba izogibati, do- kler slušatelji ne pridobijo zaupanja in tudi kasneje jo je treba skrčiti na minimum. V t aki situaci ji se pri učit eljih pogosto poja vi sindrom izgorelosti. T a je znači- len za osebe, ki veliko delajo z ljudmi in mora jo prenašati nadpo vprečno visok e obremenitve. Tedaj so zelo uporabne mre- že socialne podpore, priporoča jo pa tudi različne t ehnik e sproščanja, rekreaci je ipd. (K o vače v , 2004). Različni pristopi k določanju učiteljeve samopodobe Samopodoba kot subjektivna slika o sebi. Subjektova samopodoba sovpada z njego v o samoidentifikaci jo. Zato lahk o trdimo, da st a pri določanju samopodobe objekt in subjekt identifikaci je zdr užena v i s t i o s e b i , o z i r o m a d a o s e b a i d e n t i fi c i r a samo sebe iz notranje perspektive (Kova- če v , 1 997a). Samopodoba kot kompleks ponotra- njenih lastnosti, pripisanih s strani drugih. Notranjo perspektivo, ki temelji na samoreflek si ji, moramo zaradi njene subjektivnosti in nezadostnosti dopolniti z zunanjo. V tem primeru je pomembna podoba, ki jo o učit eljih oblikujejo učenci, st arši in sodela vci. Le njiho va medsebojna uskla jenost lahk o pripelje do relativno objektivne in realne podobe učit elje v o sebi (Sarbin in Sc heibe, 1 983). Samopodoba kot pripadnost določeni družbeni skupini in identifikacija z njo. Samopodobo je mogoče opredeliti tudi k ot identifikaci jsk o značilnost dr užbenih skupin, v t em primer u skupine učit elje v . Njiho va skupna lastnost je predvsem poklicna pripadnost, vendar med njimi obstajajo ogromne individualne razlike (K o vače v , 1 997a). Temeljne komponente samopodobe in njihova integracija Slika o sebi in občut ek pripadnosti, ki se v eže nanjo, imat a v dr užbenih znanostih zelo integrativen pomen. Koncept sebe vseeno lahk o razst a vimo na v eč različnih k om ponent (Kluc khohn in Mur ra y , 1 948). Po svoji pomembnosti izstopajo predvsem tri je vidiki: 1. kognitivni, 2. afektivni in 3. konativni vidik slike o sebi. A d1) Različni razisk o valci samopodobe se na jv ečkrat osredotoča jo predvsem na njeno kognitivno komponento, tj. na kon- cept samega sebe (Filipp, 1 979). A d2) Subjekto va samopodoba nik oli ne vključuje le k ognitivnih k om ponent, am- pak tudi vrednostne sodbe o lastnem seb- stvu. Pozitivno ovrednotenje samega sebe 12 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba t er razv oj samospošto vanja st a namreč nujna pogoja za posameznik o v o psihično zdravje in nemoteno delovanje. A d3) Motivaci jski vidik samopodobe poj- mujet a Fre y in Hausser (1 987) k ot pre- pričanje o nadzor u. Opredeljujet a ga k ot g eneralizirano prepričanje o možnosti za vplivanje na lastni položa j (R ott er , 1 966; 1 982; Bandura, 1 982; Gerg en, 1 968). Pomen prvega vtisa pri vzpostavljan- ju socialne interakcije Uspeh v poklicnem in privatnem življenju je močno odvisen od posameznik o v ega vi- deza in nastopa. Ljudje namreč na podlagi zunanjih znak o v sklepa jo na subjekto v o notranjost. Obleka, izrazi obraza, telesna drža, način hoje, gibi rok, sposobnost za dobro besedno izražanje in še vrst a dr u- gih v edenjskih značilnosti nam posre- dujejo prv e inf or maci je o sočlo v eku in nam omogoča jo post a vljanje domne v o njego vih sposobnostih in dr ugih osebno- stnih lastnostih (K o vače v , 1 998). Prvi vtis učence v o učit elju se na vadno oblikuje že po prvih neka j sekundah. P ogosto od- ločilno vpliva na splošno razpoloženje in ustvarjanje razredne klime. Pomembno je, da se učit elj počuti sproščenega, v endar zaradi sv oje dostopnosti in všečnosti ne sme zapostaviti svojega ugleda. Zato je sproščena eleganca na jboljši in na jpri- mer nejši stil oblačenja v razredu, sa j ne ustvarja pretirane zadržanosti, v endar vseeno ohranja mejo med učit eljem in razredom. Odločilno vlogo pri oblik o vanju prv ega vtisa ima jo tri je deja vniki:  barv e oblačil,  slog oblačenja t er  v edenjsk e značilnosti in go v orica telesa. Barv e ima jo močan vpliv na člo v ek o v o mi- šljenje, doživljanje in delo vanje. P oleg t ega ima jo še št e vilne simbolične pomene in pogosto delujejo kot svojevrstni signali. Ti omogoča jo precej inf or maci j o za v estnih in neza v ednih lastnostih posameznika (K o vače v , 1 997b). S til oblačenja lahk o označimo k ot individualni izraz določene kulture, sa j v elja jo v različnih kulturah raz- lični predpisi za oblačenje ljudi različnih spolov in starosti. Poleg tega je stil še izraz posameznikove osebnosti, domiselnosti in originalnosti. V šolski situaciji so naj- primerenejša nek onf or mistična klasična oblačila, sa j njiho v o strogost omili jo ek s- travagantni detajli, primeren pa je tudi le- žeren stil, za kat erega so značilna ohlapna oblačila in občut ek sproščenega udobja. P ojem go v orica t elesa vključuje vse t elesne izraze, ki ima jo določeno k omunikaci jsk o vrednost oziroma omogoča jo inf or maci je o njiho v em izv or u (tj. osebi, ki t e znak e odda ja). Sem prišt e vamo:  obrazno mimiko,  telesne pozicije,  gibe rok,  gibe nog ipd. Vplivi učitelja na učence, na njihove starše in na svoje sodelavce Učit elj mora že s sv ojim nastopom in ne- verbalno komunikacijo pridobiti pozor- nost učence v in jo ohranjati do k onca. Podobno je tudi pri komunikaciji s starši in sodelavci. Pomembno je skupno reševanje problemov z razumevanjem ter izmenjava osebnih izkušenj in mnenj. N ekat ere pro- bleme je vseeno bolje rešiti individualno. Komunikacija mora biti iskrena in razu- mljiva. Zaželena je k ombinaci ja v erbalne in neverbalne komunikacije, saj je s tem mogoče doseči mak simalni uspeh. Glede na hit er razv oj znanosti na vseh področjih je pogosto nemogoče preda vati brez kakih napak. Določena znanja so pred kratkim že post ala zast arela in so jih nadomestila no va. Učenci se mora jo za v edati, da nihče ni nezmotljiv , in da je sk ora j nemogoče slediti vsem novim dognanjem. Poleg tega se je treba držati predpisanega učnega načr t a, ki dodatno omejuje ustvarjalnost učence v . Zaključek Samopodoba učit elje v odločilno vpliva na k omunikaci jo z učenci. P oleg sporo- čilne vrednost, ki jo posreduje učit elj s podajanjem snovi, so njegovi verbalni in ne v erbalni znaki bogat vir dodatnih in- f or maci j, ki pripomorejo h kvalit eti odno- so v in k izboljšanju učink o vitosti učnega procesa. Literatura Bandura, A. (1 982). The self and mec hanisms of ag ency . V : J. SUL S (Izd.). Psy c hological P erspectiv es on t he Self. V ol. 1 . Hillsdale: Erlbaum Verlag. Bisc hof f-K oehler , D. (1 989). Spieg elbild und Em pat hie: die Anfaeng e der sozialen K o- gnition. Ber n: Huber . Blasi, A. (1 988). Identity and t he de v elopment of t he self. V : D. K. Lapsle y , F . C. P o w er (Izd.). Self, Ego, and Identity: Int eg rativ e Approac hes. N e w Y ork: Spring er - V erlag. Filipp, S. H. (1 979) (Izd.). Selbstk onzept-F or- sc hung. Probleme, Befunde, P erspektiv en. S tuttgar t: Klett. Fre y , H.-P ., Hausser , R, K. (1 987). Entwic klungsli- nien sozialwissensc haf tlic her Identit aetsf or- sc hung. V : H.-P . Fre y , K Hausser (Izd.). Iden- tit aet. S tuttgar t: F erdinand Enk e V erlag. Gerg en, K. J. (1 968). P ersonal consist ency and t he present ation of self. V : C. Gordon, K. J. Gerg en, (Izd.). The Self in Social Int erac- tions. N e w Y ork. Glasscoe, D. (20 1 1). “Self-Imag e”. Medical Sci- ence Dentistr y , str . 50-55, 98. Hausser , K. (1 983). Identit aetsentwic klung. Frankfur t: Suhrkam p. Publishers. Kluc khohn, C., Mur ra y , H. A. (1 948). P ersonality f or mation: The det er minants. V : C. Kluc k- hohn, C., Mur ra y , H. A. (Izd.). P ersonality in nature, society and culture. N e w Y ork: Alfred A. Knopf. K o vače v , A. N. (1 994). Colour and personality in t he fur nishing of appar tments. Psihološka obzorja, 3 (3-4), 1 1 7- 1 49. K o vače v , A. N. (1 997a). Individualna in k olek- tivna identit et a. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo. K o vače v , A. N. (1 997b). Go v orica barv . Ljubljana: Prešer no va dr uđba,V rba. K o vače v , A. N. (1 998). Socialna int erakci ja. Lju- bljana: Visoka šola za zdra vstv o. K o vače v , A. N. (2004). Značilnosti in funkci je emoci j t er njiho v vpliv na socialno int era- kci jo. Ljuljana: Zdra vstv ena fakult et a. R ott er , J. B. (1 966). Generalized expect ancies f or int er nal vs. ext er nal control of rein- f orcement. Psy c hological Monog raphs, 80, 1-28.