«»99 M-t » » o »» c ^ V» a4? ^ gi ^ o ^ ®Va aw ?p o ^ P &aa»
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 24. MAJA 1981 — LETO XI , ŠTEVILKA 19
PROSVETNI DE1AVEC
OBČNI zbor sindikata prosvetnih in znanstvenih DELAVCEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
DELO V PRETEKLEM OBDOBJU
IN BODOČE NALOGE NAŠEGA SINDIKATA
Z novim sistemom fincmsiionjcs mistofajo novi odnosi na prosvetnem področja, ki prinašajo izboljšanje položaja šolstva in prosvetnih delavcev
V	sredo dne 10. maja je bil v Khibu ljudskih poslancev v Ljubljani letni občni zbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. Razen 114 delegatov se je občnega zbora udeležilo več uglednih gostov, med njimi član Izvršnega sveta LRS Vladko Majhen, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije France Kimovec-Žiga, član predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivo Tavčar, podpredsednica Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije in predsednica Republiškega odbora za Srbijo Ljubica Dukič in drugi.
V	izčrpnem poročilu je podal predsednik Republiškega odbora našega sindikata Rado Peternel »Delo v preteklem obdobju in bodoče naloge našega sindjkata«, za njim je poročal o organizacijskih zadevah tajnik Srečko Božnar, v živahni razpravi pa so številni delegati osvetlili še vrsto vprašanj z organizacijske in strokovne plati.
Ko je bil dosedanji Republiški odbor razrešen, so delegati volili člane za novega. (Imena članov novega Republiškega odbora objavljamo spodaj). Po konstituiranju novega Republiškega odbora so člani izbrali za predsednico Slavico Zirkelbach, tajniške posle pa bo odslej opravljal Geza Čahuk.
Tovariš Sbrizaj Danilo, ki je vodil delovno predsedstvo občnega zbora, se je v imenu delegatov in članstva zahvalil požrtvovalnemu delu tov. Peternela, ki je kot predsednik uspešno vodil delo Republiškega odbora v zelo razgibanem obdobju; prav tako so se zahvalili tov. Božnarju za njegov trud na tajniškem mestu.
V	nekoliko skrajšani obliki objavljamo poročili predsednika in tajnika. V razpravi so s tehtnimi izvajanji sodelovali poleg drugih tudi tovariši Tavčar, Majhen in tovarišica Dukičeva; razpravi bomo posvetili več prostora v prihodnji številki lista.
,, Ko-danes pregleduje Republi-y odbor našega sindikata svoje 3elo in delo svojih organizacij v Poteklem obdobju in ko skuša hkrati začrtati pot in postaviti paloge, ki naj bi jih naša organizacija opravljala v prihodnje, se zavedamo, da spada to obdobje •ped družbeno najbolj razgibala obdobja našega dinamičnega ružbenega razvoja od zmagovite evoluCije sem, je v začetku svo-“®§a poročila dejal tov. Peternel, bnavljajoč Marxoy in Engelsov auk o odmiranju države in o ko-Ppbnizmu kot asociaciji neposred-ain proizvajalcev, smo našli kon-pfetne, našim pogojem ustrezne jetike izgradnje take svobodne asociacije. Delavski sveti in ves pstem družbenega upravljanja fer samouprayljanja so se pojavili rešitev te naloge.
, To isto obdobje pa pomeni Jdi za področje šolstva močan papredek tako v kvantitativnem ijpgledu kot v pogledu kakovosti.
0 dokazuje vrsta činiteljev: šir-izn^6 ®°ls'<;eSa omrežja in njegovo dopolnjevanje, razvoj možnpsti
šolanja tudi za odrasle, poglabljanje in širjenje reformnih prizadevanj, razvoj* družbenega upravljanja, modernizacija notranjega dela in življenja zlasti šolskih pa tudi drugih vzgojnih ustanov itd.
Tak razvoj našega izobraževalnega in vzgojnega sistema, ki pomeni bistveno razširitev in izboljšanje naših izobraževalnih in vzgojnih možnosti, čeprav seveda še vedno ni končan in se mu prav zdaj odpirajo spet nove razvojne perspektive, ni bil ne spontan in ne slučajen, ampak je odraz zavestnih naprednih sil naše družbe, ki je začela posvečati temu področju vse večjo in bolj sistematično pozornost.
V svojem poročilu je tov. Peternel zatem zajel vso obširno dejavnost novega procesa v našem izobraževanju od osnovnih šol, kjer je mogoče ugotoviti največji napredek, gimnazij, strokovnih šol, univerzitetnega študija, posebnega šolstva, vzgojno varstvenih ustanov, dijaških domov, do muzejev, galerij in knjižnic ter nadaljeval:
I.
- ^ položaju, kakršen je bil na sarneznih področjih, na katerih f! v2aPosleni naši člani, je delala organizacija, njeni republi-itj organi, odbor in predsedstvo ?a delale naše osnovne oi’gani-Skušali smo po svojih mola« Spolnjevati naloge, ki so PjJdo sindikatu v naši družbi, p0.Dešujoč razvoj prosvetnega r-^očja s sredstvi, ki so nam na slD°lago, hkrati pa smo tudi ter; , * skrbeti za izboljšanje ma-^mega položaja članov. važn .^slednjem navajamo nai-ie	vprašanja, s katerimi se
Preteklem obdobju bavila °db 0rganizacija, naš republiški cijp0lL'o naše terenske organiza-jaij' pri tem bomo sproti opozar-na nerešena, odprta vpra-boclo-’ k' naS k* jim sindikat v • ce Posvečal svojo pozornost,
da bi se rešila v duhu in v smislu razvojnih tendenc naše družbe.
PRIZADEVANJA ZA REFORMO SOLE so bila še nadalje v središču zanimanja tako naših osnovnih organizacij na šolah, ki to problematiko najbolj živo občutijo, kakor tudi našega republiškega odbora, ki je temu vprašanju posvetil sorazmerno precej pažnje.
Ugotovili smo že, da je reformno prizadevanje na osnovnih šolah dalo doslej največ uspehov. Sodimo, da je danes čas, da v zvezi z nadaljnjim razvojem osnovne šole in njenim preobra-žanjem v resnično socialistično vzgojno in izobraževalno ustanovo opozorimo na nekatere pojave, ki morda zavirajo še hitrejši razvoj v tej smeri.
Sodelovanje šole in družbenega okolja
v _ .
ska	osnovnilj šolah je šol-
>ef'i°rma med drugim močno
5S«,ud‘
razvoj najrazno-- oblik raznih izvenraz-dejavnosti, dejavnosti, ki
a*s0 oe„Tv'javliostl> dejavnosti, m
ro^avni deli učnega načrta 'Ddvai ma' ki Pa vendar močno tel6kti]=ina P^ado osebnost, na in-
ske elPaine’ emocionalne in estet-razvQi	njene duševnosti, na
“Jenih telesnih sil, sposob-
nosti in spretnosti. Te dejavnosti po navadi označujemo kot svobodne aktivnosti. Z vsemi temi različnimi oblikami svobodnih aktivnosti pa se v marsikateri šoli želi nadomestiti ono, kar manjka oziroma, česar je premalo v rednem učno-vzgojnem delu v šoli, to je zlasti povezanost z življenjem in njegovimi problemi. Obstoj velikega števila različnih
svobodnih aktivnosti ustvarja v neredkih učiteljskih kolektivih prepričanje, da so v pogledu šolske reforme naredili dovolj. Ker pa ti elementi često ne izvirajo iz živega pouka, obrnjenega k življenju, se pojavljajo kot dodatek in ne kot organski sestavni del vsega vzgojno-izobraževalne-ga procesa.
Mnoge naše šolske sindikalne organizacije so v preteklem obdobju organizirale proučevanje stanja v domači komuni, njenega razvojnega načrta in podobno, pri čemer so jim često pomagali vidni člani ljudskega odbora in družbenih in političnih organizacij. Mnogokje se to ustrezno odraža v šolskem delu s tem, da še ti elementi skladno vključujejo v vsa učna področja, kar bistveno pripomore k temu, da postaja šola živa socialistična ustanova. Namen teh besed je, da bi ob uspehih, ki smo jih v preobrazbi osnovne šole dosegli, ne pozabili, da proces še dolgo ne bo končan in da bo vsaka dosežena stopnja v razvoju odpirala pred šolskimi delavci nove probleme. Sodimo, da so naše organizacije na šolah poklicane, da v sodelovanju z drugimi činitelji na šolah in izven njih skrbe, da bi ta proces čim hitreje in čim skladneje potekal.
Ko govorimo o dosedanji in bodoči preobrazbi osnovne šole v smislu sprejetih načel, je treba vsaj mimogrede spregovoriti o vprašanju, ki je- stalno na dnevnem redu uradnih in sindikalnih diskusij, na straneh našega glasila in drugod. To je vprašanje napredovanja učencev iz razreda v razred, kakor ga urejajo 35., 36. in 37. čl. našega zakona o osnovni šoli. Vsi se strinjamo, da je bilo stanje, ki je vladalo še do nedavnega na naših šolah, da je namreč komaj dobra četrtina šolskih obveznikov v osmih letih zares končala obvezno šolanje, nevzdržno s pedagoškega, splošno družbenega in kateregakoli drugega stališča. Koncept reformirane šole in na njem zgrajeni zakon o osnovni šoli sta to vprašanje sedaj uredila smotrneje, računajoč seveda pri tem, da bo šola oziroma, da bodo prosvetni delavci v njej storili vse, da bo izvajanje tega določila smotrno in v skladu z intencijami naše družbe. Pripombe, ki se množe, ugotavljajo, da nastaja v zvezi s tem v šolah često težka situacija. Včasih se zdi, da so si šole iz nje že poiskale izhod, ki pa se ne zdi povsem ustrezen in ki verjetno ni v skladu z našo koncepcijo reformirane osnovne šole. O tem govore naslednji podatki:
V šolskem letu 1958/59, torej preden je stopil v veljavo novi zakon o osnovni šoli, je bilo v prvih štirih razredih osnovne šole v Sloveniji 16.991 ponavljavcev, v prvem letu veljavnosti tega zakona, v letu 1959/60, je število po-na\djavcev padlo na 5400 oziroma 3,8 °/o vseh vpisanih, v tekočem letu 1960/61 pa jih je 5554 ali 4°/o vseh vpisanih. Proces, ki. se je pred dvema letoma začel, se je torej ustavil, število ponavljavcev je, čeprav le rahlo, vendarle poraslo. Vprašanje je potrebno resne analize, s strani naše organizacije pa je treba poudariti eno: dokler nismo storili prav vsega, da bi zagotovili dosledno izvajanje novega predpisa, ki je v svojem bistvu brez dvoma napreden, human in v skladu z vzgojnimi načeli, ne bi smeli odklanjati te koncepcije in s tem slabiti pripravljenosti učiteljstva, da jo ustrezno realizira.
Naj na tem mestu opozorim občni zbor na to, da pripravlja Centralni odbor našega sindikata za konec tega leta poseben mednarodni sestanek o problemu, ki spada med osrednje v prizadevanjih za preobrazbo naše šole, zlasti osnovne. Sestanek bo job-ravnaval temo »Sodelovanje šole in družbenega okolja«, pri tem pa zlasti naslednja vprašanja:
a) sprememba funkcije šole v spremenjenih družbenih in gospodarskih pogojih pri nas in v svetu;
Vse najboljše, tovariš Tito!
b)	medsebojni vplivi šole in družbenega okolja s stališča nalog šole oziroma s stališča razvoja družbenega okolja;
c)	vsebina in oblika sodelovanja šole in šolskega okolja ter pregled dosedanjih rezultatov;
d)	problemi pedagoške in di-
daktično-metodske narave, ki nastajajo na tem področju.
Mislimo, da je potrebno, da naše organizacije po svojih močeh sodelujejo v pripravah na to posvetovanje, zlasti pa, da koristijo njegove rezultate za izboljšanje lastnega dela.
O strokovnem izobraževanju
Po izidu resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov se je naša organizacija ponovno bavila s tem važnim dokumentom ter zlasti našim članom in organizacijam na strokovnih šolah priporočala najtesnejše sodelovanje s faktorji, ki bodo skrbeli za temeljito, preobrazbo strokovnega izobraževanja v smislu idej in konceptov v resoluciji. V tej smeri so doseženi prvi rezultati, pri čemer so prispevali v mnogih primerih tudi naši člani. Seveda je pot do stanja, ko bo strokovno izobraževanje v šolah in izven njih po svojih oblikah in svoji vsebini res ustrezalo družbenim potrebam, še dolga. Vrsta vprašanj je, ki čakajo vestnega študija in analize, da bi se tako mogel izgraditi res zadovoljiv sistem strokovnega izobraževanja. Med taka vprašanja, ki jim bo treba v bodoče posvečati vso pozornost tudi s strani naše organizacije, sodijo zlasti:
Metodologija ugotavljanja potreb po strokovnih kadrih posameznih vrst in stopenj. Danes take metodologije nimamo, kar močno ovira vse delo na tem področju ;
Usposabljanje učnega kadra za strokovno izobraževanje; če že nimamo posebnih šol v ta namen, je treba mnogo bolj kot doslej skrbeti za dodatno pedagoško in psihološko izobrazbo učnega kadra na tem področju;
Problem vajencev je resen problem, ki že dolgo čaka svoje ustreznejše rešitve.
Razen naštetih pa je še vrsta vprašanj in problemov, kot so na primer: vprašanje ustanoviteljstva za strokovne šole, vloga gospodarstva, posameznih gospodarskih organizacij, njihovih združenj, zbornic in javnih služb pri vzpostavljanju novega sistema strokovnega izobraževanja, vprašanje verificiranja ustanov, na katerih se pridobivajo splošno priznane stopnje strokovne izobrazbe, zlasti pa problem finansiranja strokovnega šolstva. To se zdijo v sedanjem trenutku osnovna vprašanja, od katerih ustrezne rešitve je odvisen nadaljnji napredek na tem področju. Naš sin-
dikat je poklican, da po svojih močeh pripomore, da bi se ta vprašanja hitro in ustrezno reševala. Glede stališč pa, ki so jasna in glede katerih ni treba iskati načelnih rešitev, se zdi umestno, da tudi danes ponovno opozorimo naše organizacije na naloge, ki stoje v zvezi z ustreznejšo ureditvijo strokovnega izobraževanja pred njimi, kakor jih je oktobra lani formuliral republiški odbor, in ki so:
1.	Študij resolucije in gradiva v zvezi z njo.
2.	Skrb za razširitev delovanja strokovnih šol na vse možne oblike strokovnega izobraževanja za določeno stroko in poklice in s tem preraščanje strokovnih šol, kjer je to možno, v centre za strokovno izobraževanje.
3.	Takojšnje uvajanje proizvodnega dela v tiste strokovne šole, kjer tega ni bilo. Usmeritev dela šolskjh delavnic v neposredni proizvodni proces in uvajanje dopolnilnega praktičnega pouka na vajenskih šolah.
4.	Pomoč gospodarskim organizacijam pri uvajanju raznih oblik strokovnega izobraževanja in organiziranju centrov za strokovno izobraževanje ter kadrovskih služb.
5.	Sodelovanje' z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami pri določanju ustanoviteljstva za posamezne strokovne šole in ostale zavode za strokovno izobraževanje.
6.	Sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami pri pripravljanju predmetnikov in učnih načrtov za reformo strokovnega izobraževanja.
7.	Proučevanje' in razvijanje metodike strokovnega izobraževanja raznih oblik in stopenj.
8.	Pripravljanje skript, učbenikov in drVigib učnih pripomočkov.
9.	.Sodelovanje pri profesionalni orientaciji osnovnošolske mladine.
Gimnazija in visokošolski študij'
Spremembe, ki so se izvršile v osnovni šoli in preobrazba vsega našega višjega in visokega šolstva, spravljajo gimnazijo v vse bolj nevzdržen položaj. Taka kot je, postaja gimnazija kljub vnašanju nekaterih sodobnejših elementov v njeno življenje in delo v našem 'šolskem sistemu vedno bolj tuje telo. Gotovo je dozorel čas, da se odloči, ali je naši družbi potrebna v bistvu nestrokovna šola, ki daje svojim gojencem splošno izobrazbo na določeni višji stopnji. Ge je potrebna, potem je treba taki šoli določiti program, ki bo upošteval spremembe, ki jih je v teku razvoja doživel pojem splošne izobrazbe in ki bo upošteval skokovit razvoj, ki so ga posamezna področja človeškega znanja dosegla doslej. S tem, da sedanjemu gimnazijskemu učnemu načrtu dodamo tehnični pouk in uvedemo vanjo novo področje proizvodnega dela, nismo storili dovolj. Če pa se ugotovi, da splošno-izobraževalna šola, na stopnji, ki zajema mladino po obvezni šoli, ni potrebna, potem spremenimo gimnazije v strokovne šole ustreznih strok,' ki jih manjka in ki zaradi premajhnih kapacitet vsako leto odklanja-
jo desetine in stotine mladih ljudi, ki bi se želeli vanje vpisati, kakor pa da z dodajanjem nekih strokovnih predmetov v minimalnem obsegu skušamo iz gimnazij napraviti strokovne šole, ki to v resnici ne bodo. Problem ni lahak, vendar nas položaj sili, da napnemo vse sile za njegovo rešitev. Tudi v tem naj bi pomagala naša organizacija.
Z vprašanji preobrazbe visokošolskega študija se je bavilo doslej Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev, ki je od leta 1959 dalje sestavni de) naše organizacije, vendar šele od februarja letos tesneje vključeno vanjo. Zaradi tega naš sindikat kot celota in njegov republiški odbor temu vprašanju nista posvetila posebne pozornosti. V bodoče bo treba usmeriti delo tudi na to področje. Menimo, da so glavne naloge ma tem sektorju naslednje:
1.	Dosledna izvedba stopenjskega sistema študija povsod, kjer je to v skladu s prirodo stroke in s potrebami prakse.
2.	Ureditev učnih načrtov in programov v skladu s sprejetim
(Dalje na 2. str.)
dimi zbori Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev
(Nadaljevanje s 1. str.) načelom inverzije študija in v skladu z njegovo organizacijo v stopnjah, kar edino bi moglo re-
PORGČILO RADA PETERNELA
3. Nadaljnje širjenje in izgra- dela nesorazmerno velik del naše- Ija, prosvetnega delavca nasploh vzdušje prav gotovo ni
organizira od časa do časa posvetovanja, krajše seminarje ali tečaje za vodilne funkcionarje po-v prid družnic, da bi le ti bili v večji
siti tudi vprašanje trajanja študi- jevanje izrednega študija in štu- ga članstva, čeprav pomeni sta- — za mlade ljudi, ki si izbirajo delu na tem področju, še posebno meri kos svojim nalogam, da na-
ja, ki je še vedno nerešeno.
dija tretje stopnje.
novanje prosvetnemu delavcu po- torišče poklicnega dela, vedno ne v obdobju, ko se na novo po- daljuje in izpopolni metodo pri-leg šole, vrtca itd. hkrati tudi nje- manj vabljiv. Neradi se odločajo stavljajo temelji našega vzgojne- rejanja posvetovanj p bistvenih govo drugo delovišče. Zapisniki z zanj, med tistimi pa, ki se zanj ga in izobraževalnega dela.	problemih sindikalnega dela bo-
občnih zborov naših podružnic so le odločijo, je vedno manj resnič- Skrb, ki se zadnje čase vse diši v republiškem merilu ali pa polni prikazovanja stanovanjskih no nadarjenih ljudi. Mnogi, ki bolj posveča vsemu temu področ- na ožjih področjih, kjer je dolo-problemov in le redki so v njih končajo šole za izobraževanje pro- ju in ki jo goje naši najvišji zvez- cena problematika posebno izra-primeri ustrezne skrbi za reševa- svetnega kadra, si poiščejo zapo- ni in republiški organi, komune, žita.
,	... .	. ,	. ..	,	...	, nje teh vprašanj.	slitve drugod, mnogi pa zapuščajo družbene in politične organizacije, To so bila po sodbi republi-
eno Od naj bistvenejših problemov vzgojnih zavodov, z njihovo eko- Poclodici takega m-iterialneva ta noklic Med tistVmi na ki sn v vzbuia čvrsto zaunanie da'se bo Skesa odbora naihistveneiša vnra-
igsi	»i&Sišvs:
socialistične demokracne uvelia- uotehskim zborom vse verne m drugje _ je dejstV0i da je in da čutka ,da družba ne ceni pravilno da je dolžnost naših organizacij, poleg drugih manjših vprašanj.
postaja poklic učitelja, vzgojite- njihovih prizadevanj itd. Tako da utrjujejo in širijo to zaupanje. Poudariti je treba, da je bila de-
Družbeno upravljanje v šolstvu
To vprašanje je. bilo v teku Posebno v novem položaju šol-poslovne dobe obravnavano kot skih in drugih prosvetnih in
socialistične demokracije uvelja- učiteljskim zborom vse večje in vila na šolah in drugih ustano- tehtnejše pravice in dolžnosti.
vah, kjer dela naše članstvo, da so organi družbenega upravljanja premagali začetne težave in se
Govoreč o družbenem upravljanju v šolah, je treba med na-
razen z urejanjem materialnih ^8® našega sindikata uvrstiti tu-vprašanj uspešno lotevajo tudi di pomoč, ki naj bi jo naše član-drugih, šolskemu delu specifičnih stvo nudilo v primerni obliki
Organizacijska vprašanja
javnost mnogih podružnic mnogo širša, zlasti pa mnogo bolj konkretna, ker je obravnavala in reševala neposredno problematiko
Ko so se pred malo manj kot	di na področju Murske Sobote in	podružnic našega sindikata, z raz-	lastnega življenja in dela. V zvezi
problemov, smo opozorili na iz-	učencem in dijakom in njihovim	dvema letoma poprej samostojne	morda še kje. Kjer pa s strani	vito mrežo šolskih in drugih pro-	s tem naj poudarimo da je bil ne-
bor članov šolskih odborov ki	organizacijam v tem da bi šolske	sindikalne organizacije prosvetnih	okrajnih in občinskih sindikalnih	svetnih ustanov, ustanove stalne	posredni stik republiškega odbo-
cesto ni bil ustrezen, in na neka-	in razredne skupnosti našle svojo	Bavcev združile v skupen Sindi-	svetov ni bilo zadostnega razume-	komisije za področje sindikata	ra z osnovnimi organizacijami
tere druge pomanjkljivosti. Zlasti	pravo delovno vsebino in zaživele	kflt prosvetnih in znanstvenih de-	vanja in kjer tudi ustanovljene	prosvetnih in znanstvenih delav-	prešibak mnogo prerahel m pre-
smo poudarili, da učiteljski zbori	kot organ, ki pomaga šoli pri iz-	lavcev> k° 80 Ke obenem v to no-	komisije iz tega ali onega razloga	cev kot posvetovalm organi ob-	malo sistematičen, kal bo v bodo-
kot organi družbenega upravlja-	vrševanju njenih nalog in ki	vo organizacijo vključili tudi to-	niso bile delovne in kjer tudi na-	črnskih sindikalnih svetov; po	ce nujno treba popraviti,
nja še niso našli svojega ustrez- hkrati vzgaja svoje mlade člane variši iz muzejev, galerij, knjižnic še organizacije niso storile svoje možnosti naj bi bile take komisije Na tem mestu naj podčrtamo nega mesta. M i s 1 i m o, da se je se-	v aktivne pripadnike naše sociali-	m arhivov in so^njihove doteda-	dolžnosti, je to pomenilo vpad de-	tudi pri okrajnih sindikalnih sve-	pomoč, ki jo je republiški odbor
g^ay šolskih odborov v zadnjem	stične družbene skupnosti. Seve-	Pl® organizacije oodrzale le čisto	javnosti našega sindikata, zlasti	tih,	imel v teku vse poslovne dobe v
času marsikje izboljšal, zlasti, ker da je potreben pri takem delu strokovne naloge, je naš republi- še, ker mnogokje zaradi neorgani- 2. da republiški odbor našega naši skupni sindikalni organiza-so naše množične organizacije,	ves takt in vsa rahločutnost,	®ki odbor hkrati sklenil, naj se	zacije naše osnovne organizacije	sindikata pri proučevanju važnej-	ciji, zlasti pa pomoč, ki jo je s
predvsem SZDL, začele temu	zlasti pa borba proti vsem pomi-	°PustUo samostojni sindikalni od-	niso bile dovolj utrjene,
vprašanju posvečati zelo mnogo	slekom in predsodkom, ki jih še
pozornosti, da pa ostane tudi v	danes ni malo v miselnosti neka-
bodoče ena od nalog prav naše terih naših članov in ki tudi naj-organizacije, da bi se učiteljski dejo pota, da zavirajo uspešno Zbori bolj zavedli svoje vloge kot uveljavljanje te oblike družbene organi družbenega upravljanja, samouprave.
Ideološki študij preveč abstrakten
Kot vedno doslej je tudi v pre- stojnih združenj v skupni Sindi-teklem obdobju štela naša sindi- kat prosvetnih in znanstvenih kalna organizacija strokovno in delavcev v letu 1959 so se temu ideološko izpopolnjevanje za eno pridružila tudi področja, ki niso svojih važnih nalog. Bolj kot vse šolska v ožjem pomenu besede, drugo govore o tem zapisniki katerih dejavnost pa po svoji, občnih zborov naših osnovnih or- osnovni prirodi tudi spada v ganizacij. V pogledu ideološkega skupno vzgojno izobraževalno Izpopolnjevanja sodelujejo naše področje; to so: muzeji in gale-osnovne organizacije že nekaj let rije, knjižnice in arhivi. Da bi se sem uspešno z organizacijo SZDL članstvo, bolj kot je to bilo do-In z ZK, oziroma izvajajo svoj slej, seznanilo s pomenom in na-čtudij po programih, ki so jih iz- menom teh ustanov in z delom v delali občinski organi teh organi- njih zaposlenega osebja, ki je po-zaeij in prilagodili njihovim po- stalo z združitvijo del našega sebhim potrebam. Tako so vse skupnega sindikata, je republiški naše organizacije v šolskem letu odbor posvetil svojo pozornost 1958/59 študirale gradivo VII. kon-. tudi tem področjem, zlasti v zvezi gresa ZKJ, zlasti njen novi pro- z nalogami, ki te ustanove pove-gram, v tekočem letu pa gradivo zujejo s šolami in njihovo vzgoj-V. kongresa SZDL in razne teme no-izobraževalno funkcijo. V zve-v zvezi z njim, prav s stališča 'zi s tem je republiški odbor pri-prosvete in prosvetnih ustanoy poročil muzejem, naj nadaljujejo ter delavcev v njih. Seveda je prizadevanja, ki so zlasti v neka-
ših vprašani njegove dejavnosti svojim delom nudil naši organizaciji Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev in pa republiški odbor Federacije sindikatov javnih služb, ki se je od ustanovitve sem loteval nekaterih važnih vprašanj, ki so skupna \Aem javnim uslužbencem.
Ob koncu tega pregleda po pretekli poslovni dobi se narp zdi potrebno omeniti delo, ki ga je v zvezi z nalogami naše organizacije opravljal naš list »Prosvetni delavec«. Po naši sodbi je bilo to delo uspešno in v veliko pomoč članstvu in organizacijam in dober informator o stanju na terenu ,in o prizadevanjih našega sindikata. List je pritegnil k sodelovanju vrsto ljudi, ki živo čutijo problematiko svojega poklica. »Prosvetni delavec« načenja mnoga vprašanja današnje šole in drugih prosvetnih ustanov. Posebej je treba poudariti, da so bili doseženi ti uspehi v težkih delovnih pogojih, ko je vse uredniško delo lista, ki je redno štirinajstdnevno izhajal, opravljal en sam človek in ko je bil list stalno V težkem materialnem položaju. 3 tem nočemo reči, da je list popoln in da ga ne bi bilo mogoče V mnogočem izboljšali, zlasti v ten> smislu, da bi bolj kot doslei j/
bilo v tem d“iu mnogo pomanjic- terih med njimi že rodila prve Občnega zbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev se je udeležilo več uglednih gostov — v ragaj stališča našega sindikata d»
- - -	_	_	.	...	....................-	~ “	.......	važnih vprašanj naše šolske poli-
tike, politike izobraževanja na
___... 4-	v-,	1	T T
ijivosti, katerih glavna se zdi ta, sadove. V vse večji meri kot do- ospredju (od leve) tov. Tavčar, tovarišica Dukičeva in tovariša Božnar in Majhen
da je’ ideološki študij našega slej je treba v njih zbrano gradi-	-
članstva cesto preveč abstrakten, Vo z najrazličnejših področij pri- bori v okrajih in občinah in naj Vsekakor smatramo, da je tre- vzdržuje neposredne stike s po- različnih stopnjah m v raznem premalo povezan z živo proble-	rode in človeškega udejstvovanja	torej našo sindikalno organizacijo	ba v bodoče nadaljevati začeto	družnicami in da z vsemi razpo-	oblikah	in da “l.g501! dos;e^
matiko našega dela in zato pre-	sistematično vključevati v izobra-	v republiki tvorijo podružnice,	pot v nakazanem smislu; v prid	ložljivimi sredstvi pomaga, da bi	odraza!	delo naših osnovnih nemalo vpliva na resnično rast na-	ževalno delo šol; tako delo je	organizirane praviloma na indu-	temu govori danes še bolj kot	te postale v svojem delu kar naj-	renskih	organizacij. To pa je ^
ših članov kot državljanov in de-	lahko šolam v neprecenljivo po-	sirijskem načelu, in republiški od-	pred dvema letoma pomembnost,	bolj samostojne, da bi uporablja-	največji	meri odvisno od repubb'
lavcev na tako. občutljivem pod-	moč pri uvajanju sodobnejših uč-	bor. Podružnice naj se vežejo ne-	ki jo ima komuna v našem druž-	joč razpoložljivo gradivo, dnevni	škega odbora ozmoma^ od pomoč j
ročju družbenega dela, kot je nih metod in odpravljanju verba- posredno na občinske sindikalne benem življenju, v sistemu socia-............................
naše.
um mcmu m c.—____________________________.m______________________	ou.m.mum ______________ . ______________________________ in sindikalni tisk, in v sodelova- ki jo daje svojemu glasilu v pO'
lizma. Vendar je. da bi dosegli svete. Do tega sklepa je republi- listične demokracije. Da bi pa na- nju z občinskimi sindikalnimi gledu programskega usmerjani® i„ vsebinsko nlat večje uspehe tudi na tem pod- ški odbor prišel iz spoznanja, da ša organizacija -resnično zaživela sveti vodile sindikalno delo svo- in od naših podružnic in njihovi
” '	. t'."'	.	^	x i..	+ r\ <!.■*->«rf o	ol r^rcm i o en Kilrt	o r» i o r\cm /~>T7ro r\ /-\v»cror»i_ x7cfi»r»rtiTertrl cmotrnmn ”7 0 roKn/D • i	norimi* in ‘	VOCiStPV,
s+roVovneeo i-nonolnievanja nre- ročju, treba tesnega sodelovanja so bile dotedanje osnovne organi- vsepovsod, smatramo za potrebno vzemajo vse bolj in bolj nase or- med tovariši v muzejih in galeri- zacije, dotedanja občinska društva 1. da se v občinah, vsaj v raz-gani prosvetno-pedagoške službe, ia^ *-er tovariši v šolah.
jega področja;	vodstev, da o važnih dogodkih-
3. da republiški odbor izpo- akcijah in podobnem obveščajo prosvetnih delavcev (organizacija vitejših občinah z večjim številom polni svoje delovne metode, da uredništvo.
dobiva različnih dotedanjih združenj ni bila povsem enaka) preveč zaprta
republiški, Zavod za napredek šol- Tudi knjižničarstvo stva in njegov pedagoški center, spričo organizacijske rasti in na- Zte^mllovo^zonlTos^i Vendar ostaja strokovno izobra- raščanja števila in obsega šolskih sindikalntoi organizacijam/ k« ževanje še nadalje tudi stvar naše jn jzvenšolskih vzgojno-izobraze- sindikalnimi org acijami, ka
organizacije, zlasti njenih osnov- Valnih ustanov in spričo kvalitet- ^
»ih orgn-iizecij - podružnic. ne rasti teh institucij vse bolj na
Zlasti temo. ki zanimajo vse član---n—	—« 4»	*«, M miselnosti njihovega članstv«.
II.
Novi sistem finansiranja in delitev dohodka
, pomenu. Brez dvoma je 6as, da bi ^^“kne^vorliTprid	"	.	'
stvo. m takin n ma.o, naj m še se tudi za knjižnice izdal osnovni take organizacije, je bila okolnost, Namenoma nismo v poročilu pretresov zaživela, spada med lahko le čakali »povišanje plač*; rp Mje bile na skrbi nase organi- zakonski predpis, ki bi na_ tem da	komuna v našem raz- o vprašanjih, ki jih je v teku prvorazredne naloge tudi našega ki jih bo izvršil nekdo od zuna)
področju uredil odnose, pristoj- vqju vedno osrednja organi- preteklega obdobja obravnaval sindikata in je v sedanjem tre- ali od zgoraj. V bistvu gre tor J
zacije.
V obravnavanju
varstveno- nosti, pravice in dolžnosti. Knjiž'
zacijska tvorba vsega našega republiški odbor, navedli dveh, nutku in v bližnji prihodnosti v vseh teh prizadevanjih za to,
vzgojnih Mtancv (otroških vrtcev) niče same, zlasti ljudske, pa naj družbenega sistema in družbenega to je vprašanja 'finansiranja šoi brez dvoma njegova prva in naj- se družbeni odnosi na vsem po;
ročju družbenega dela izenačijo-kolikor največ je to mogoče glcde
je sindikat poudaril zlasti njihovo nadaljujejo s prizadevanji, da življenja, povezovalec in organi- in drugih izobraževalnih ustanov važnejša naloga.
funkcijo kot obliko družbene no- svoje knjižne sklade ra*" z le- zator gospodarskega) kulturnega, in vprašanja novega, drugačnega _ . di da ie nuino da kolikor največ je to mogoče gie«r moči sodobni dn-bni pri varstvu poslovjem bogatile in izpopolnje- upravnef?a skratka vsega družbe- načina nagrajevanja (da ostane- občnf ~bord temu vprašanju ’ po- na prirodo poslov, da se dohodek-iv vzgoji predšolskih ne tudi šol- vale tudi s strokovno poljudno- £	’ na svojefm podrož. mo 2a sedaj še pri tem izrazu) ^eti nosebnoTozomost L da do- ki ga de!ovni ,judie’ delovni l'°
skih otrok, Nr-loga ve-hh organi- znanstveno literaturo m se s tem ju obeinski slndikalni sveti po- ljudi, ki so v njih zaposleni. Obe	kako zastavhT delo da bi lektiv ustvarja
nas ceio-----.,— i_,-------—-n sta seveda med seboj ’	’
zavij v teh.ustanovah j? v prvi vse boli vključevale v vrsti, da bi se le-te čim bolj or- ten izobraževalen sistem, ki naj gansko vključi1« v življenje in ne le mladini, ampak tudi oddalo n«-tajiribčih •stanovanjskih raslim nudi-kar najpestrejše mož-
mo za sedaj še pri tem izrazu)
. s
2S2S."pov= SuSH	sus;■sszssr*«.**
_____-j- s svojim deloh1-
deli tako za nadaljnje izvrševani0
ziranja vseh delovnih ljudi v odbor je zlasti o zadnjem vpra-skupnih naporih za vseobči na- šanju nekajkrat razpravljal, pa
ustrezno realizirali. Razvoj materialnih
popoln jevanje, kakor tudi kot do' sil naše hodek posameznih članov kolek
sHirm-tJ kot njihov bistveni se- nosti za njihovo strokovno, druz- d k jzoiiran;e od takih skup- tudi vprašanje novega načina fi- družbe in naših socialističnih tiva v skladu z njihovim deio^;
stavo- itei.	beno-ekonomsko in splošno kul- f..	. . i..	............. .j------------------------- --k-— j-.* c .— —x_	.. ..— «eči»
Z združitvijo prejšnjih samo- turno izpopolnjevanje.
Materialna vprašanja članstva
nih organov bi bilo v dani situa- nansiranja šol je bilo na dnev- družbenih odnosov, našega druž- S tem naša družba v vse ve'-ciji le v škodo organizaciji in nem redu njegove zadnje seje. benega samoupravljanja, je dozo- meri dejansko ostvarja načelo. f članstvu. Drugi strokovni sindika- Obe vprašanji pomenita za naše rel do tiste stopnje, ki zahteva, tvori temelj in vsebino vseh el
reških vrednot delo, prispev®
stl-
ti so že poprej svojo terensko or- področje tako korenito, tako res da na vsej črti družbenega življe-
_ •______; • . i _____x „   ___1:1: x „ »./-vrTrtli i ,-.4	vi-> 1-,/-- o -i n rvlo	cfr\crir»rl aref	Hrt j n im i K
javnih vsakega posameznika k skupnos korak	.. 4__. _____
ganizacijsko mrežo uredili na ta revolucionarno spremembo, da je nja, od gospodarstva do
način. Sugestija našega sindikata smisel vseh teh 'prizadevanj po- služb krenemo bistven Roia«.	To . tore. osnova gedan1
V dosedanjem delu in Živke- nekatere pa sploh še ne, upošte- okrajnim in občinskim sindikal- staja! le polagoma jasen Novosti dalje v novo obdobje temeljitih v,eIikih prizadevanj naše družbe-
ErSidr« šlSslips
delo so dM^re ki so se na vseh delo). Značilno za urejanje tega vsem svojstveno problematiko in no zaživel oziroma, da bi proces, tegorija in delitev dohodka kot	zakonska določila. S tak0
n/volih crran zači e -od-ie o raz- vprašanja je bilo, da so marši- ki je obenem še ves v intenziv- ki se je začel privedel do zazele- teme j, na katerem naj v bodoče stališča nam bodo Jasnejše P0
ni^vnrašaniih tega področja, za- kLri iiudski odbori zlasti ob- ^e^lnfkoTisiie" 1 P°'	™	stavke novega zakona o finans^
vzemale velik obseg, zahtevale činski, na lastno pobudo bolje re- sebne stalne komisija
vzemale veJiK oo^g zameva,« cm«,«,	k_____v—»	-......... -	^	. ljudj, k. delajo-v njej, ustrezne - nosi m vse nase avljen^ Ce nam ^ ^tva in razumljivejše. ^
mn^o č?4 in mnogo enerrti. no ševali nekatera vprašanja, kot so Po skoraj dveh letih, odkar je sega stanja. Mislimo, da je bil je bila taka koncepcija ze doslej	z uvedbo »stimui®
^š«m snlnšrem občutku toliko, to dovoljevali predpisi. Ob tem so bila izvedena taka reorganizacija, zlasti drugi plenum Zveznega od- v glavnem jasna in logična za go- tivneiš nagraievah1a«, kar.^® t« vo^.nia česio potiskMa naši člani lahko snoznali. do menimo, da je bil sklep pravi- bora SZDL konec februarja dogo- spodarsko področje, ker smo si tu	le	č preprosto ^
dnine važne	nrobieme	v	ozadie.	kakšnih nenormalnih pojavov	len in da so se ugodne posledice	dek, ki e ta prizadevanja načel-	z® doslej pridobili določene iz-	prakticistlenol Do1movn1i. Sevef*
Sfciona osnova zaveta pripade-	lahko vodi tako do skrajnosti	pokazale povsod tam, kjer so	no globlje pojasnil m pokazal	kušnje in je treba to prakso le še	pa je treba takn1'opo?,oriti na 0:
iUPil iilpCi f f Igli Isiil
čina nagrajevanja prosvetnih de-	blematike gospodarstva in sindi-	turo in Centralni odbor našega	nostih, kot so: šolstvo, zdravs vo,	je treba da sm0 z izvaianjem 100
lavcev in smo pred uvedbo nove-	kalnih organizacij v gospodarstvu	sindikata bistveno; dopolnilo na-	kultura, znanost itd. Samo_ z,vije-	naee] začeli	ki bo
ga načina urejanja teh vprašanj,	zaposlenih ljudi začeli tudi pro-	čelnih stališč z njihove ze bolj	nje in naš dosedanji razvoj zahte-	va, določen čas jn da bo šele ^
smatram, da zaključimo razprav- blematiko prosvete in njenih usta- praktične strani	• vata tako rešitev. Ali nismo vsi prinesel dokončnejše rešitve. z
nov in problematiko naše sindi- Vsa ta problematika, vsa pn- vse bolj videli m občutili, kako vedati se ie treba da sm0 prvi 11
.t ___t _ J — T_ Z	n	rt I e", • * r,	4 (— 1 » ,	«	v*. ^»4	n rt	4 V* rt 4- rt	rt TTrt T 7 V*C- 4" 1	rt 7*_	■•’	^	1 rt
vanja je bila ugotovitev, da so prosvetni delavci za svoje občutljivo, v mnogem smislu zahtevno delo, nepravilno p^čani, da te plače ne dosegajo nlač. ki jih delavci nodobmh kategorij s področja drugih družbenih služb prejemajo za svoje delo. se manj pa, da so vskiaiene z zaslužki v go soodarstvu. Mislimo, da ne bi ka
ijanie o tem.
obravnavati	glavno” Sateriataem“Upolož^u svojo pTobTemat to, oVnjej">až- splošnih'Teoretskih postavk naj- žavljanov: tisti, ki so zaposleni v ^ “ ^goTdelitvrkot ^
. + j posameznih faz našega naših članov, naj omenimo še iz- pravljati ip jo reševati. V tem po- ustreznejše rešitve, da b; zamisel gospodarstvu, in tisti, ki so na mel. vsemu našemu družbe .
šS^p^d	van^sko^stisko,6 v”kakršrd ŽM in neje"tudi LjubljU v začetku tu- delu čim hitreje in brez velikih mer »deliti dobiček«, so drugi	(Dalje na 3. str
Občni zbori Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev
POROČILO RADA PETERNELA
birokratsko določanje plač — in da smo zato v vsem tem delu navezani res popolnoma na lastne
sile in da nikjer drugod v svetu Sredstva, s katerimi razpola- nosti. Zavest in občutek mere pa medsebojne odnose in delovni re- nostih, delo na lastnem nadalj-ni vzorcev, po katerih bi se mogli Sai° gospodarske organizacije v morata vendarle zagotoviti, da 4e žim na šoli. Pri tem je treba njem strokovnem in družbeno po-zgledovati. Zato pa je zares po- namene šolstva in izobraževanja1 vrste dejavnost ne bi bila na ško- zlasti poudariti vlogo, ki jo v ta- litičnem izpopolnjevanju itd., itd. treben napor vseh pozitivnih	(do 1 °/o izplačanih osebnih do-	do osnovni dejavnosti šole.	kih spremenjenih razmerah dobi-	Verjetno pri tem ne bo šlo vse
družbenih sil, med temi tudi na-	hodkov delavcev v breme poslov- V taki situaciji se pred vsako	va delovni kolektiv, ki je	po se-	gladko, verjetno bodo ob takem
šega sindikata, da bi proces po-	nih stroškov in sredstva sklada	šolo in vsak šolski kolektiv, pred	danjih pojmovanjih večja,	kakor	ocenjevanju nastajale v kolektivu
spešili in čim prej dosegli bistve-	skupne porabe), so v skupnem	vsak šolski odbor postavlja vrsta	pa mu jo daje tudi že sam	zakon	tudi neprijetne situacije, motena
ne rezultate.	znesku že višja, kot so bila do-	kompliciranih vprašanj, kako de-	o finansiranju šolstva.	bosta dosedanja »sloga in mir«,
V naslednjem bomo skušali sedanja sredstva, ki so jih pod- liti dohodek, ki ga je šola prejela	Pri izdelavi šolskega finanč- toda ta dva sta počivala na na-
ha podlagi dosedanjih zakonskih	ietia imela v svojih skladih za	bodisi iz sklada ali neposredno	nega načrta je seveda treba v	pačnih, nezdravih osnovah, zato
predpisov, v prvi vrsti Zakona o	gospodarske^ kadre, ne glede na	od ustanovitelja bodisi od izvrše-	prvi vrsti odmeriti sredstva za	ni škoda, če ju ne bo več. Naj v
finansiranju šolstva in v zvezi z	to, da lahko' gospodarske organi-	vanja dodatne dejavnosti, ki je v	osnovno dejavnost šole (operativ-	tej zvezi citiram besede Milentija
njim objavljenih tolmačenj, očr-	zacije tudi iz ostalih svojih do-	skladu z njenim osnovnim delom,	ne in funkcionalne izdatke), nato	Popoviča na drugem plenumu
tati položaj in naloge za področje hodkov porabijo poljubno višino Predvsem smatramo, da so kot pa izdelati načrt za delitev oseb- Zveznega odbora SZDL: »Potreb-šolstva, to je šol in drugih izobra-	v šolske oziroma izobraževalne	izhodišče vsega takega dela po-	nih dohodkov.	na je velika mera nesebičnosti,
ževalnih ustanov in naloge naše- namene. Seveda morajo pri tem trebne določene enotne norme	Tu se postavlja vprašanje, kaj poštenosti, solidarnosti in tova-
ga sindikata v teh naporih.	skladno z veljavnimi zakonskimi	(glede števila učencev v oddelkih,	vse je pri tem treba upoštevati,	'rištva brez egoizma, da bi kdo
Ves proces, ki je v teku in ki	predpisi odvesti 15 Vo federaciji.	števila tedenskih učnih ur, glede	kako postaviti merila, ki bo-	lahko doumel in priznal, da je
naj zakon dohodka in njegove de- V zvezi z delitvijo sredstev ob- strokovnih kvalifikacij za posa- do upoštevala resnično vrednost tovariš več prispeval in da mu litve, z določenimi modifikacija-	(inskih skladov in republiškega	mezna delovna mesta), bodisi da	opravljenega dela in vplivala sti-	zato tudi več^ gre. Se več člove-
mi seveda, uveljavi tudi na na-	sklada posameznim šolam se po-	obveljajo sedanje, bodisi da se	mulativno na prizadevnost in	ških vrednot je potrebnih za pri-
šem področju, je treba po sami	javlja vrsta vprašanj kar na v	predpišejo na novo, morda z za-	kvaliteto dela. Na osnovi doseda-	znanje in ocenitev odnosov v ti-
hjegovi, prirodi proučevati, anali-	sedanjem položaju velja prav ta-	konom o položaju učnega osebja	njih razprav in prvih izkušenj naj	stih primerih, kadar so natančna
zirati in pospeševati s treh stališč:	ko za sredstva ki jih okrajni	in delitvi dohodka, ki naj bi bil	bi ta merila bila po možnosti ta-	merila manj zanesljiva in manj
1	s stališča zbiranja sredstev	ljudski odbori iž svojih proraču-	sprejet^ v bližnji bodočnosti. Vse	ka, da bi bila objektivno marlji-	možna, kadar gre za kakršnokoli
za šolstvo	nov dajejo šolam, glede katerih	drugo je styar delovnega kolekti-	va, v določeni meri pa tudi od-	ustvarjalnost,^ iznajditeljstvo m
2	s stališča delitve zbranih	s° obdržali ustanoviteljske pravi-	va samega in šolskega odbora, ki	visna od ocene kolektiva samega,	sploh za kakšen večji uspeh pri
sredstev posameznim šolam	ce in dolžnosti.	v skladu s posebnimi prilikami na	šolskega odbora, organov prosvet-	delu.« Zato bo ocenjevanje delov-
Snii o i-.vQ-iHir.il™™ ..voHi vrUvcv,™------------i..xi—	njh uspehov tudi na našem pod-
ročju težko delo, ki bo zahtevalo mnogo poštenosti, takta, rahločutnosti, pa tudi mnogo hrabrosti in moralne sile. Mislimo, naj bi naša oragnizacija prav na tem področju odigrala svojo odločilno
Pri določanju osebnih dohod- lastnosti ni mogoče precizno iz- V1°S0-kov posameznikov naj bi se torej meriti. Kaj naj bi se torej pri Vse to so seveda samo mnenja,
...Potrebno mnogo hrabrosti 1 in moralne sile
3. s stališča delitve dohodka Tu gre v prvi vrsti za določi- Šoli S Pravilnikom ^di notranje no-pedagoške službe in drugih.
Znotraj posameznih šolskih usta- tev čim objektivnejših meril, ki hov.	jih nikakor rie bi kazalo predpi-
Gleijle zbiranja sredstev za sovati iz republiškega ali celo hlstvo' je treba pajprej kot zveznega središča, ampak jih mo-osnovno povedati, da se ne bo več rajo upravni odbori skladov z kot doslej vršilo na podlagi oce- najširšim sodelovanjem pristojnih he proračunskih organov, ampak faktorjev, zlasti šol samih in nji-
ha osnovi kar moči objektivnih hovih organov vodstva, sami	v. .... ^	,	... »,	...	......	. ...
meril V zvezi s tem je treba po-	-najti v praksi preizkusiti in na-	uP°steval1 zlasti naslednji	mo-	ocenjevanju dela naših elanov v	sugestije,	rezultati dosedanjih raz-
Udariti, da — kot že rečeno — po-	dalje izpopolnjevati. Letos so	menti:	prvi vrsti upoštevalo? Po mnenju	mišljanj	o tem vprašanju. Brez
meni novi način finansiranja šol- imeli upravni odbori skladov v ta L Sodelovanje v delu šole kot mnogih naj bi to bili zlasti na- dvoma bo praksa nekatere od teh stva proces, da ne moremo preko	namen le malo časa. V prihodnje	celote v odnosu do drugih enakih	slednji	momenti:	učno m vzgojno	misli sprejela, m dalje razvila,
boči vsega spremeniti in vse iz-	pa se je treba vprašanja lotiti z	ad podobnih šol.	Ta moment je	delo v	soli in v	razredu v vseh	druge ovrgla in, prinesla morda
boljšati, da imamo v naši gospo-	vso resnostjo in odgovornostjo,	zlasti na področju vzgoje in iz-	njegovih pojavnih oblikah, pri-	povsem nove rešitve. Vendar me-
darski razvitosti, ki pa hitro raste.	Mislimo, naj bi tudi naše organi-	obraževanja posebno važen,	ker	spevek prosvetnega delavca k iz-	mmo, da	morajo biti te misli ko-
°bjektivno dane meje. Vendar	žaciie pomagale pri iskanju takih	nikjer drugod kot tu resničen	. obrazevalnim in vzgojnim uspe	lektivom v pomoč pn konkretnem
ham podatki iz Resolucije o pro-	objektivnejših meril. Idealnih re-	uspeh ni bolj odvisen od koordi-	hom šole kot celote, sodelovanje	delu v uveljavljanju novega	siste-
Sramu perspektivnega razvoja	šitev tukaj verjetno ne smemo	niranih prizadevanj članov delov-	v izvenrazrednih šolskih dejav-	ma na lastnem terenu.
LRS v letih 1961—1965 vlivajo vse	pričakovati. Letošnja praksa, ki	nega kolektiva,
hupanje v bodočnost. Po teh po- se je mnogokje naslonila enostav- 2. Teža poslov na posameznem datkih naj bi se skupni izdatki za no na višino lanskih šolskih pro- delovnem mestu.
*olstvo v označenem obdobju v računov, prav gotovo ni ustrezna. 3 stopnja strokovnosti in od-
PPmerjavi z leti 1957—1960 dvig- Pri razmišljanju ob tem važnem govornosti. V zvezi s' tem se po- , .	,	, u. , t	t ,
Rdi povprečno letno za 86 "/o, in	vprašanju se zdi. da bi kot me-	stavlja vprašanje	koliko 'e treba	PredPlsov nove2a	zakona o fman-	ovire, da ne bi mogle teh sredstev
®'cer: osebni za 80, materialni za	rila delitve sredstev na oosamez-	v novem sistemu	unoštevati for-	siraniu	šolstva je	bilo zlasti v po-	povečati na račun svojih ostalih
’07 in investicijski za 85 0/o.	ne šolske ustanove morali upošte-	malno kvalifikacijo in službena	gledu zbiranja sredstev opaziti	dohodkov.
sikdaj doslej, odtrgano od živega življenja in vsakdanje prakse našega članstva. Sindikat mora skrbeti, da bo svojim članom omogočil zlasti širšo družbeno-ekonom-sko znanje, poznavanje družbenih zakonitosti, kar vse mu bo v novih pogojih še bolj potrebno kot doslej.
2.	Vzporedno s takim pojasnjevalnim delom je treba odklanjati ostanke stare miselnosti, konservativnosti in podobne pojave, ki zavračajo novi sistem bodisi iz nepoučenosti ali pa, ker pravilno vidijo v njem nevarnost za dosedanje pomanjkljivo, nekvalitetno delo.
3.	Organizacije naj se intenzivno vključijo v konkretno delo na pripravljanje potrebnih pogojev za prehod na novi sistem. Kjer obstoje pogoji, je treba z delom takoj začeti in ne čakati na nove predpise, to tembolj, ker bo največ vprašanj pri vzpostavljanju novega sistema reševal delovni kolektiv sam in drugi organi šole s pravilnikohi o notranji organizaciji in delu šole. Kar največ šol in drugih izobraževalnih ustanov naj bi že ob koncu drugega četrtletja delilo vsaj razpo-
Pomanjkljivosti pri zbiranju sredstev
V dosedanjem delu na podlagi danjih predpisih ni nikakršne
Večina šol, vse, 'katerih usta- vati vrsto šole, število učencev in ie-ta članov kolektiva. Brez dvoma nekatere pomanjkljivosti
d) Vprašanju ustrezne katego-
fioviteiji so občine ali republika, oddelkov (upoštevanje samo ene- ta dva kriterija v bodoče ne bosta bosti, od katerih naj navedem ne- rizacije šol kot osnove za razde-finansirajo preko novip občin- ga od teh faktorjev bi utegnilo imela več tiste teže kot doslei ko katere-	litev razDoložliivih sredstev odgo-
sole pri gospodarskih organizaci- m tako dalje. Vsi ti elementi in verietnn no hnmn mooli nnvsem organe brez zadostne analize ozi-
3ah pa iz sredstev le-teh samih. verjetno tudi' še drugi bi se mo- zanemariti sai nomeni večja for- roma proučitve, ali je to smotrno	e) Tudi vprašanju skupnega
„„1!	, j y	j	ali ne.
Formiranje družbenih skladov rali upoštevati pri kategorizaciji
ta šolstvo je določeno'deloma z šol' kar'je'eno od'najbistvenejših ^^eči^Inani^^fem^iLmstvo b) Iz Podatkov, ki jih je mo- za več politično teritorialnih enot 'jeznimi predpisi, deloma z repu- opravil pri tem delu. Kot bistven za boliše delo hkrati pa bi z upo- doslei zbrati naš republiški ali za več gospodarskih organiza-J%imi, deloma pa s predpisi po- element pri odločanju o-višini do- stpV„niprn kvalrfikaeiie stimuli- odbor, ki pa nikakor niso popol- cij, doslej ni bila poklonjena za-L^eznih komun, tako da te same hodkov šole pa bi se poleg vseh ra]i k narjaiipiprn,, stmknv ni> se vidi> da so se sredstva po- dostna pažnja. Po drugi strani pa tMo vplivajo na višino sredstev,	drugih morala upoštevati tudi	np™,, izobraževani,! r eta sinžhe	sameznih šol ponekod sicer pove-	se je mnogo preveč razširila tež-
J i;h zbirajo v svoje sklade.	kvaliteta šole kot celote, njenega	na nrnv takr) nrin' in - „phr)^	čala, vidi pa se tudi, da so neka-	nja nekaterih ustanoviteljev šol,
h. Dejstvo, da po zakonu okraji	izobraževalnega in vzgojnega de-	normalno izkušan ost v delu in s	teri ljudski odbori z ustanovitvijo	da zahtevajo od občin, s katerih
.‘hlajo lastnih skladov za šolstvo,	la. Vsi vemo, da je cesto delo šol	IL'-,1 nCipPnvn hnlišo kakovost	družbenih skladov za šolstvo ho-	področij se mladina šola v njiho-
ftudi v Sloveniji ponekod voli-	iste vrste in iste razvitosti zelo * 4 VrLa 71ir,anjjh objektivnih	teli določeno količino sredstev, ki	vih šolah, odškodnino oziroma
alo tako, da so OLO tudi šole,	različno: če hočemo, da bo novi	nlerljivih momentov, kot so: delo	80/h Rajali za šole iz svojih pro-	prispevek za vzdrževanje teh šol.
so širšega pomena, enostavno	sistem delitve dohodka učinkoval	n težiem mnstu delo v zdravju	racunskih dohodkov, prihraniti za	značilno je, da tu zlasti gospo-
.»renesli« na občinske ljudske	tudi v smislu izboljševanja dela	gs-pHlUrih nnnmib Hnln z večjim	druge namene oziroma odtegniti	darsko razvitejše komune, v kate-
,---4- X-,-	7—,-----= SKomjivin pogojni, aeio z večjim ?plstvu	rih je seveda tudi šolstvo relativ-
c) Mnoge gospodarske organi- no razvito, zahtevajo od gospo-zacije so iz takega ali drugačnega darsko slabo razvitih komun pri-
finansiranja šol, ki imajo pomen
^bore. Taka »decentraHzaciia« je šole kot celote, je treba pri de- številom učencev'(preko nome™ šolstvV: -^stl ponekod spravila občine in ntvi sredstev nnnstevati no vsej	.. i________________c) M
. - ponekod spravila občine in litvi sredstev upoštevati po vsej Dzadete šole v težak položaj. verjetnosti tudi ta moment.
delo v kombiniranih oddelkih, delo preko časovne norme itd.
Beličev doliodka znotraj posamezne šolske ustanove
razpravljanju največ govora. Pri tem se brez izjeme vsi strinjamo z ugotovitvijo, da je delo posa-■3	meznih prosvetnih delavcev raz-
u prehajamo k tretjemu aspektu dejavnostjo pridobivajo dopolnil- i;čno jn da je bilo doslej dobro in » ^‘javljanj3 načela dohodka na na sredstva, s katerimi samostoj- slabo delo v glavnem enako ‘na-* iškem področju, to je, na deli- no razpolagajo, ne da bi to. vpil- grajevano in da to ni nrav. Tu pa
.v rlriVi nnlro '/nrtfTcri rinen modrin	i „	™	_______ x  4«.,14 ^ i-;	•
K	m m rm" mect„- vzroka mislile, da lahko za šolske spevek za vzdrževanje njihovih
+ vr L • , V bdn dnTlei v namene dajejo le do 1 »/o izplača- šol. Pri tem pa o tem k	-i	i, • nih osebnih dohodkov delavcev, vrsto momentov,
niso upoštevale ki bi jih bilo
čeprav v sedanji situaciji in v se- potreba upoštevati.
Novi okrepi prinaša fo zboljšanje položaja šolstva
šol dob°dka znotraj posamezne valo na višino sredstev, ki jih je se začno pojavljati težave in po-. ske ustanove. Vprašanja v zve- š0ij dolžan zagotoviti ustanovitelj, misleki. In vendar smo lahko pre-
) s tem imajo za prosvetne de- y 4em sj zlasti mnoge strokovne pričani, da se v kolektivu njegovi zamisel ° novem sistemu fmansi-	...	,
™	cHnHib-oinn r,T-_ - ,	, , ,	.. .	, ...___ j_	___j	... .	,. , . mnin čnicHro /o oirnnnmski osa- skladov za vzdrževanje m izgrad-
Prosvetni delavci Slovenije so htev. Naj med temi omenim le
predlog o ustanovitvi posebnih
■'ice in za njihovo sindikalno or- š0ie lahko ustvarijo bistvena do- člani med seboj po navadi dobro ran-ia šolstva, o ekonomski osa-	.	_	.
^izacijo še prav poseben po-	datna sredstva za lastno razpola-	poznajo in da je vsak kolektiv	mosYojitvi vzogjnih in izobraze-	njo šol, s katerimi busole ne bi e
-n oziroma vzbujajo še prav	ganje, pa tudi osnovne šole in	sposoben sestaviti lestvico svojih	valnih ustanov sprejeli v ogromni	vec odvisne od proračuna in pro-
•sebno zanimanje. O delu s tem	gimnazije niso brez teh možnosti,	članov po njihovih sposobnostih,	vecmi z razumevanjem, saj- pri-	racuhskega mehanizma, v a ,e-
f^ezanih vprašanj, to je o de-	Poiožaj sam bo v bodoče pomagal	delovni vnemi, delovnih uspehih	na?a uresničenje mnogih starih	rem se nikdar niso dobro pocu-
JVi osebnih HnhnHk™ cn nn«	najrazličnejše take mož-	in tako dalje, čeprav vseh teh	aasih predlogov, sugestij in za-	tile. Naj s tem v zvezi omenim
in naše organizacije in je v ; republiški, odbor doslej naj-t c razpravljal, čeprav smo pri clo? ^bajali često z ozkih stališč sedanjega plačnega sistema in da vOV'h eventualnih izboljšav, ne - bi dojeli vso globino temeljitih
najti
8Pre!
, ememb, katerih le ena so tudi bni dohodki in način njihovega ob ^jrania, kar pa še zdaleč ne Cp e-e celotnega družbenega pro-ki ie v tem.
Vn- - obravnavanju kompleksa Z j^ani, ki se pojavljajo v zvezi t^itvijo dohodka znotraj posa-L,2ne š°le, je treba najprej upo-ati naslednje:
Ojg ovi koncept, novo pojmova-Vz, Pstanov za izobraževanje in daje tem položaj samostoj-s^dnižbenih ustanov, ki preko ®dlo- .notrfm.iih organov vodstva VSsh^o ali vsaj soodločajo o tlj;.. bistvenih vprašaniih. ki se hr,riv0 dela ustanove: o delitvi do-lih aV uq1:ar!ove, o delitvi oseb-ka.d dob°dkov članov kolektiva, o Šajj-j.T^kih in personalnih vpra-ceip**1' na strokovnih šolah pa S nri” u;nih načrtih in programih.
nosbi° samostojne delitve h^b^uka postaja šola ekonomsko visna. proces preobrazbe, k’
beod^
s šolsko reformo zajel naše

organizacijski, peda-
Programski nlati, se sedaj
sko ^udl v družbeno ekonom-snier.
^ern naj na tem mestu ... riruc
predlog, da bi se šolskim organom dale večje pristojnosti in se jim prepustilo urejanje mnogih zadev notranjega življenja na šolah. To in mnogo drugega se z novim sistemom uresničuje, Zato gleda ogromna večina prosvetnih delavcev z zaupanjem v nastajanje novih odnosov na prosvetnem področju, čvrsto zaupajoč, da prinašajo zanesljivo izboljšanje položaja šolstva, izobraževanja in vzgoje, hkrati pa izboljšanje položaja prosvetnih delavcev samih in s tem odpravo mnogih težav in neprijetnosti, ki danes zavirajo delo in razvoj na šolskem področju, o čemer je bilo govora tudi v tem poročilu.
Nastajanje novega sistema, vzpostavljanje novih odnosov v šolah samih, novih odnosov le-teh do njihovih ustanoviteljev, pa zahteva intenzivno delo, velike napore vseh prizadetih faktorjev, ne nazadnje tudi našega sindikata. Delo je sicer začeto, tudi naša organizacija je doslej že prispevala svoj delež, vendar je treba to delo v vsakem pogledu v prihodnje izboljšati in stopnjevati. Zlasti mislimo ■ pri tem na naslednje naloge:
1. Sistematično pojasnjevanje novega sistema, njegovih družbe-
V	nrl 2n H n 23 maia so bile v Celju številne prireditve Mladinskega pevskega festivala: revija nih osnov, novega položaja šol-
14 najbolfših slovenskih mladinskih zborov, revija 10 najboljših slovenskih ženskih, moških in meša- skih ustanov in ^vetnih ddav-nih zborov ter zborov iz zamejstva — Trsta, Koroške m Gradiščanske, zvezna revija mladinskih cev v njih. V tem je tieba v bo-zborov glasbenih šol, zvezna revija mladinskih zborov iz vseh republik ter zborov narodnostnih manj- doce v prvi vrsti iskati tematiko
Ilovi republiški odbor
Belec Janko, Ljutomer; Berce Ivan, Ljubljana; Bezeljak Janez, Pivka; Božič Branko, Ljubljana; Božnar Srečko, Ljubljana; Čahuk Geza, Ljubljana; Cemažar Franc, Ljubljana; Černjavič Bojan, Maribor; Fekonja Alfonz, Maribor; Feldin Boris, Ravne; Galič Franc, Kočevje; Ham Drago, Ljubljana; Jagodič Vojko, Smlednik; Kavčič Zmaga, Maribor; Kocjan Jože, Kranj; Kosmač Alojzij, Ljubljana; Lužnik France, Celje; Malna-rič Janez, Maribor; Marčič Adi, Dobrna; Muravs Stefan, Maribor; Mušič Desa, Ljubljana; Guček Rihard, Tišina, Perhavec Mirka, Maribor; Piletič Rudi, Novo mesto; Plut Ciril, Vel. Podlog; Polenec dr. Anton, Ljubljana; Puc Marija, Tolmin; Radovan Aleksander, Ljubljana; Rijavec Josip, Ljubljana; Sbrizaj Danilo, Ljubljana; Suvorov ing. Jože, Ljubljana; Sešek Ferdo, Ljubljana; Šifrer Jože, Jesenice n. G.; Trobec Marta, Koper; Trobiš Stefan, Ljubljana; Ule Tone, Hoče; Velikonja Slavko, N. Gorica; Vidmar Franc, Škofja Loka; Višner Jože, Špitalič; Vršeč Vinko, Idrija; Vršnik-Sifter Milena, Celje; Zakošek Vlado, Velenje; Zirkelbach Slavica, Kranj; Zirkovnik Emil, Ljubljana, Žula Stane, Dragatuš.
Hadzorni odbor
Pečar Srečko, Ljubljana; Smole Majda, Ljubljana; Terček Alojz, Bob pri Domžalah.
ložljivih 5 %> plačnega sklada, če že ne ves dohodek, po novih merilih in ne več linearno.
4.	Ker se v novem sistemu še bolj kot doslej prenaša težišče vsega dela na komuno, ker se tu najbolj kažejo in urejajo življenjski problemi, je treba doseči še tesnejšo in pristnejšo povezavo naših organizacij z občinskimi sindikalnimi sveti.
5.	V tej situaciji se stopnjuje tudi vloga našega glasila »Prosvetnega delavca«, ki naj ob pomoči republiškega odbora prispeva, da bi se začeti proces pospešil in kar najhitreje pripeljal do pričakovanih rezultatov. To bi mogel storiti s pojasnjevanjem novih koncepcij, odkrivanjem problemov, prikazovanjem določenih rešitev, prenašanjem oziroma z izmenjavo pridobljenih izkušenj in tako dalje.
Naj zaključim poročilo z besedami, da je naš sindikat v korist svojega članstva kakor tudi v korist napredka vse naše družbe dolžan storiti vse, da bi njegovo članstvo spoznalo pomen in smisel teh prizadevanj in da bi se z vsemi silami vključilo v napore za realizacijo novega sistema.
»Ledena doba«
V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani so preteklo soboto odprli zanimivo razstavo pod naslovom »Ledena doba«. Razstavo so pripravili v počastitev 20-letnice ljudske vstaje in je vredna, da si jo ogledate.
Obvestilo
ssSs«-"dv,s“ie
araževalno in vzgojno
d2!?iS0v	šolam "'da” si z dtae 'ta razstava literature mladinskega petja. - Na sliki: nastop z izbirne, okrajne revije v Ljub- članstva. S. ter" bo ^|lok
^atno izobra" j j ’ go no	ijani: pevski zbor osnovne šole Majde Vrhovmkove	konkretno in ne bo več, kot mar-
Maturantje bivšega moškega učiteljišča v Mariboru leta 1931 se bomo zbrali 29. junija 1961 ob 10. uri v Mariboru, v klubu prosvetnih delavcev, Orožnova ul. 2, na proslavi 30-letnice mature. Od tu bomo krenili na Pohorje, kjer bomo v Železničarskem domu preživeli nekaj ur v veselem kramljanju in obujanju spominov.
Tovariši, pridite vsi! Javite svoj.o udeležbo do 6. junija 1961 na naslov: Žurman Janko, Maribor, Žolgerjeva ulica 2
Občili zbori Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev
Tovarišice in tovariši!
Današnji letni občni zbor je prvi občni zbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. Zato se mi zdi prav, da uvodoma osvetlim nekaj dejstev, ki so karakteristična za delo Republiškega odbora; le-tem je moral Republiški odbor vsaj v začetku posvetiti precej časa.
26. in 26.marea 1959 je bil sprejet sklep na skupnem plenarnem sestanku članov Centralnega odbora bivših združenj ter Društva knjižničarjev, Društva muzealcev in konservatorjev, Društva arhivarjev in Društva visokošolskih profesorjev ter znanstvenih sodelavcev, da se združijo v enotno sindikalno organizacijo — Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Ta sklep je našel med prosvetnimi delavci polno razumevanje, saj je v skupne napore za uresničitev istih ciljev na kulturno-prosvetnem in znanstvenem področju združil vse tiste delavce, ki jim je vzgoja in izobrazba mladine skupen poklic. Po tem sklepu se je vključilo v novo organizacijo tudi vse administrativno in pomožno-tehnično osebje, zaposleno v teh ustanovah.
Uresničevanja sklepa o formiranju enotnega sindikata smo se lotili takoj na vseh stopnjah — v občini, okraju in republiki. S pomočjo vseh smo uspeli v razmeroma kratkem času pripraviti in uspešno izvesti reorganizacijo, ki je bila zaključena junija 1959.
S 1. julijem istega leta se začenja pravzaprav delovanje Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. Pred novo formirani Republiški odbor je bila postavljena takoj vrsta nalog, v začetku predvsem organizacijskih.
Za preteklo, skoraj dveletno obdobje sta bila program dela in osnovna dejavnost Republiškega odbora določena s splošnimi nalogami sindikata, ki izhajajo iz statuta, z zaključki letnih skupščin bivših združenj in društev in zaključki Ustanovnega kongresa ter na njem sprejete resolucije. Razen tega je na vsebino in obseg dela Republiškega odbora vplival dinamičen razvoj naše družbe, zlasti urejanje področja, na katerem delajo naši člani v smislu nadaljnjih njegovih temeljitih preobrazb; to so; resolucija o strokovnem izobraževanju kadrov, zakon o finansiranju šolstva, nov sistem delitve dohodka v prosvetnih ustanovah itd. Republiški odbor je vzporedno s tem obravnaval še vrsto drugih aktualnih in tekočih nalog.
Republiški odbor je kot najvišji organ Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije opravljal svoje naloge v duhu statuta našega sindikata in priporočil Republiškega sveta Zveze sindikatov preko svojih organov — plenuma, predsedstva in sekretariata.
36-članski Republiški odbor in 3-članski nadzorni odbor sta bila formirana meseca junija 1959. V
ORGANIZACIJSKO POROČILO SREČKA BOŽNARJA
republiški odbor so bili vključeni člani vseh strok, ki jih sindikat združuje, sorazmerno s številom članstva.
Takšna notranja organizacijska struktura je Republiškemu odboru dovoljevala, da je bil lahko dovolj gibčen in ekspeditiven.
Za vsestransko in vsebinsko poglobljeno delo je bilo pri Republiškem odboru tudi pet komisij: ideološko-politična, organizacijska, komisija za družbeno upravljanje, komisija za material-no-pravna vprašanja in komisija za mednarodne zveze.
Naše članstvo zastopa v plenumu Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije 9 predstavnikov, v plenumu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pa 3 tovariši; trije člani Republiškega odbora Sindikata zastopajo našo sindikalno organizacijo tudi v Svetu za šolstvo LRS. V Republiškem odboru Federacije sindikatov javnih služb imamo 10 predstavnikov, v Centralnem odboru Federacije pa 2 zastopnika iz Slovenije. Z vsemi navedenimi forumi je Republiški odbor dobro sodeloval.
Številčno stanje
SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Osnovne organizacije — sindikalne podružnice so formirane v
duhu statuta po industrijskem in teritorialnem principu. Vseh sindikalnih podružnic našega sindikata je v Sloveniji 273. Od tega je 146 podružnic industrijskega
bencev, 1796 pomožno tehničnega osebja in 112 ostalih zaposlenih v naših ustanovah.
Od ustanovnega kongresa dalje so člani našega sindikata tudi člani Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev. Od začetnih težav — ko sta bili v teh institucijah dve sindikalni organizaciji — je bil storjen velik korak naprej. Prav na letošnjih občnih zborih obeh organizacij, ki sta bila v začetku leta, se je na vsaki fakulteti osnovala samostojna podružnica po industrijskem principu. Podružnica združuje vse na fakulteti zaposlene osebe. S tem so dani vsi pogoji za resnično sindikalno delo. Po tej reorganizaciji smemo pričakovati lepe rezultate.
Z upravnim odborom Društva smo imeli v tem razdobju dobro sodelovanje. Njegov član je oii član našega predsedstva, mi pa smo bili vabljeni na njihove seje.
Iz poročil sindikalnih podružnic je razvidno, da je izvoljenih v okrajne sindikalne svete 64, v občinske sindikalne svete pa 168 naših članov.
KOMISIJA ZA MEDNARODNE ZVEZE
Kot že omenjeno, je pri Republiškem odboru delala komisija za mednarodne zveze. Ta je leta 1959 pripravila bivanje za 4 skupine francoskih dijakov s 113 udeleženci. Leta 1960 pa je pripravila bivanje za 3 skupine francoskih dijakov z 72 udeleženci, za 38 prosvetnih delavcev iz Velike Britanije, za 40 prosvetnih delavcev iz Poljske. V istem letu je sprejela tudi petčlansko sindikalno delegacijo prosvetnih delavcev iz Maroka ter pripravila bivanje za 8 angleških dijakov, da prežive mesec dni počitnic pri slovenskih družinah.
Delo komisije pa ni bilo omejeno samo na to področje. Organizirala je tudi potovanja za naše člane v tujino, bodisi strokovnega ali turističnega značaja.
Pozabili nismo tudi na stike z rojaki izven meja naše ožje domovine: s Tržaškimi in Koroškimi Slovenci — prosvetnimi delavci. Reči moramo, da smo navezali v tem obdobju z obema skupinama lepe in prisrčne odnose. Leta 1959 je bilo 10 prosvetnih delavcev — slovenskih učiteljev s Koroške — pri nas 6 dni na oddihu v Strunjanu, lansko leto pa je preživelo pri nas 19 prosvetnih delavcev — slovenskih učiteljev iz Trsta in 16 prosvetnih delavcev — slovenskih učiteljev s Koroške na krajšem oddihu in ogledu domovine.
NASE GLASILO »PROSVETNI DELAVEC«
Od skupnega števila članov je: kovnih učiteljev, 1333 predmetnih Leta 1959 je izšlo 19 rednih in 3771 moških in 9857 žensk.	učiteljev, 1796 profesorjev, 26 ar- ena izredna številka, leta 1960 pa
• Po zvanjih pa je: 648 vzgoji- hivskih delavcev, 190 knjižničar- 21 rednih in ena izredna številka, teljev, 6283 učiteljev, 277 učite- jev, 100 muzealcev in konserva- Kot posebna priloga »Prosvetnega Ijev praktičnega pouka, 567 stro- torjev, 500 administrativnih usluž- delavca« je v obeh letih izšla
Tovarišica Slavica Zirkelbachova, ljudska poslanka, novo izvoljena predsednica Republiškega odbora
Tovariš Geza Cahuk, novi tajnik Republiškega odbora našega sindikata
tipa, 127 pa teritorialnega tipa. Povprečno je v vsaki podružnici 50 članov. Sicer pa se število članov v podružnicah giblje zelo različno, med 13 (Fara — vas) in 182 člani (Piran).
Ob obstoječi organizacijski strukturi naj opozorim le na problem, ki se bo v zvezi z novim sistemom finansiranja šolstva, še posebno pa z novim sistemom delitve dohodka, kaj kmalu pojavil. Gre namreč za to, da imuniziranih po teritorialnem princi-mo še vedno 127 podružnic'orga-pu. Toda, če upoštevamo velike spremembe, ki jih prinašata Zakon o finansiranju šolstva in nov način nagrajevanja prosvetnih delavcev, vidimo, da se postavljajo pred kolektive ogromne in odgovorne naloge. Zato bo moral novi Republiški odbor forsirati tip podružnice industrijskega tipa povsod, kjer so za to pogoji, da bodo lahko kolektivi resnično odločali o vseh za člane pomembnih vprašanjih. Sicer pa je organizacijsko stanje našega Sindikata v Sloveniji naslednje:
okraj Celje	32 podruž.	12 ind.	20 terit.	1.339 članov	
okraj Gorica	10 podruž.	0 ind.	10 terit.	856	članov
okraj Koper	11 podruž.	4 ind.	7 terit.	1.030	članov
okraj Kranj	25 podruž.'	10 ind.	15 terit.	1.219	članov
okraj Ljubljana	99 podruž.	77 ind.	22 terit.	4.905 članov	
okraj Maribor	67 podruž.	35 ind.	32 terit.	2.514	članov
okraj M. Sobota	17 podruž.	6 ind.	11 terit.	751	članov
okraj Novo mesto	12 podruž.	2 ind.	10 terit.	996 članov	
Skupaj	273 podruž.	146 ind.	127 terit.	13.628 članov	
šestkrat priloga »Radio in šola«. Število naročnikov je več ali manj ustaljeno: kolikor je novih, toliko odpovedi. Menimo pa, da današnje število naročnikov ni zadovoljivo, saj bi moralo biti pri tolikšnem številu članstva precej večje. Menimo, da mora biti zavest vsakega prosvetnega delavca, da je naročnik svojega glasila. Zavedati se moramo, da nam omogoča kljub povišani letni naročnini (od 300 na 400 dinarjev) redno izhajanje glasila izdatna fi-n:*fčna pomoč Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiškega sklada za pospeševanje založništva. Brez njihove pomoči takega bremena sami ne bi zmogli.
Kljub temu pa se bori uprava »Prosvetnega delavca« iz leta v leto s stalno težavo, ki je absolutno izraz malomarnosti precejšnjega dela naročnikov in poverjenikov. Beseda je namreč o nerednem plačevanju naročnine. Kot ilustracijo naj navedemo samo en podatek: iz leta 1959 in leta 1960 je neplačane naročnine 1,254.700 dinarjev. Menimo, da komentar temu ni potreben. Zato pozivamo vse prosvetne delavce, naročnike »Prosvetnega delavca«, vse poverjenike in vse izvršne odbore sindikalnih podružnic, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost ter tako rešijo upravo »Prosvetnega delavca« nepotrebnih finančnih skrbi.
PRAVNA POMOČ
Naši člani so iskali pomoči in nasvetov tudi pri pravnem svetovalcu. V letu 1959 je iskalo pomoči 95 članov, leta 1960 pa 127 članov. Število vlog kaže, da je med prosvetnimi delavci še veliko nejasnosti, čeprav so vloge čestokrat tudi odraz nerazumevanja pristojnih organov. Vsak, ki je iskal pravno pomoč, je dobil pismen odgovor, nekateri odgovori, ki se večkrat ponavljajo, pa so bili objavljeni tudi v »Prosvetnem delavcu«. Menimo, da je taka oblika pravne pomoči dobra in hkrati nujna, saj rešujemo s tem marsikatere nepravilnosti, ki
se dogajajo na terenu. Mislimo pa, vsaj tako dokazujejo marsikatera vprašanja, da bi se morali prosvetni delavci pa le nekoliko bolj seznanjati z različnimi zakoni, uredbami in odloki; tako bi bilo včasih manj pisarjenja, pa tudi manj hude krvi in jeze.
Na koncu organizacijskega poročila naj omenim akcijo, ki še ni zaključena. Na predlog nekaterih tovarišev je Republiški odbor sprejel sklep, da zbere podatke o brezposelnosti prosvetnih delavcev za predvojno dobo. Do danes smo prejeli 637 vlog in to od 447 učiteljev, 75 predmetnih učiteljev, 99 profesorjev in 16 ostalih prosvetnih delavcev. Po teh vlogah je skupna brezposelna doba 1495 let ali v povprečju po 2 leti in 3 mesece na vlogo.
Po poteh NOB
Prosvetni delavci občine Ma-ribor-Tabor so v počastitev 20. obletnice narodne vstaje obiskali 12. in 13. maja vsa važnejša zgodovinska mesta iz dobe NOB V Beli krajini.
Med potjo so se poklonili žrtvam na Frankolovem. Na Urhu pri Ljubljani pa jim je domačin-borec osvežil spomine na vsa gro-j zodeistva, ki jih je tod izvaja« okupator nad poštenim sloven-l skim narodom.
Polni lepih vtisov so prišli ^ Črnomelj, kjer jim je na Griču ob spomeniku, ki ga bodo odkrili julija meseca, borec iz NOB podal kratko zgodovino Bele krajine iz najstarejše dobe pa do danes.
V Metliki jih je književnik tov. Dular po uvodni besedi peljal v etnografski in NOB muzej.
Naslednji dan so zjutraj krenili z aktivistom tov. Murnom W Dolenjskih toplic na Kočevski Rog. Ogledali so si bolnico Jelen-dol, Bazo 20 in bunker. Vtisi, ki so jih dobili naši vzgojitelji ob živi besedi borca s tega območja, so bili nepozabni.
Popoldne so se vračali mimo Otočca, Brežic, doline Sotle proti domu.	Sa
Bliža se konec šolskega leta -
ali ste že poravnali naročnino
za »Prosvetnega delavca«?
i.
Sedanje obdobje, ki spada med najbolj razgibana obdobja našega dinamičnega družbenega razvoja, pomeni močan napredek v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu tudi v prosveti, kulturi, znanosti in šolstvu. Napredek je zajel zlasti šolstvo in druge izobraževalne ustanove. Naše članstvo vse bolj uresničuje zamisli VII. kongresa ZKJ in V. kongresa SZDLJ, šolstvo se v svojem celotnem delovanju neprenehoma izpopolnjuje, povezuje se z družbeno-ekonomsko stvarnostjo ter izraža konkretne potrebe mladega rodu in jih prilagaja potrebam družbe. Tak razvoj našega izobraževalnega in vzgojnega sistema pomeni razširitev in izboljšanje naših dosedanjih izobraževalnih in vzgojnih možnosti, odpirajo pa se mu še nove perspektive. O načrtnem urejanju tega tako važnega področja za družbo, ki se gradi na socialističnih načelih, govore zvezni in republiški zakoni in predpisi, ki so izšli v zadnjem času in ki skušajo na nov in boljši način urejevati vrsto pomembnih vprašanj (zakon o šolstvu, resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov, zakon o univerzah, zakon o prosvetno-pedagoški službi, zakon o finansiranju šolstva itd.).
Zakon o finansiranju šolstva, obenem s predpisom o delitvi dohodka, pomeni za naše področje radikalno spremembo, ki jo je treba proučevati, analizirati in pospeševati s treh stališč: s stališča zbiranja sredstev za šolstvo, s stališča delitve zbranih sredstev posameznim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, s stališča delitve dohodka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah samih. Izvajanje načel zakona o finansiranju šolstva in delitve dohodka ni niti lahko niti enostavno; z izvajanjem teh načel smo sprožili proces, ki bo zahteval za svojo najustreznejšo realizacijo določen čas. Novo pojmovanje daje našim ustanovam za izobraževanje in vzgojo položaj samostojnih' družbenih ustanov, ki odločajo ali . soodločajo o vseh bistvenih vprašanjih, svojega dela, prosvetne delavca pa izenačuje s proizvajalci. S pristojnostjo samostojne delitve dohodka postaja šola ekonomsko neodvisna; proces, ki je s šolsko reformo zajel naše šolstvo po organizacijski in peda-goško-prcgramski plati, se sedaj razširja tudi v družbeno-ekonomsko smer.
Nastajanje novega sistema, porajanje novih odnosov v šolah samih in novih odnosov šol do ustanoviteljev zahteva intenzivno delo in velike napore vseh prizadetih činiteljev, a tudi našega sindikata. Pri tem mislimo na naslednje naloge:
1.	Načrtno pojasnjevanje novega sistema in njegovih družbenih osnov, novega položaja šolskih ustanov in prosvetnih delavcev v njih; v tem je treba v prihodnje v prvi vrsti iskati tematilf.o za ideološko-politično izpopolnjevanje članstva. Tako bo to delo postalo konkretno in ne bo odtrgano od življenja in prakse našega članstva. Sindikat naj posreduje svojim članom zlasti širše družbeno-ekonomsko znanje in poznavanje družbenih zakonitosti.
2.	Vzporedno s takim pojasnjevalnim delom je treba odstranjevati ostanke konservativne miselnosti, ki zavrača novi sistem iz nepoučenosti ali iz spoznanja, da te spremembe prinašajo nevarnost za pomanjkljivo in nekvalitetno delo.
3.	Organizacije naj- se vključijo v pripravljanje potrebnih pogojev za prehod v novi sistem. Kjer obstoje pogoji, ni treba
SKLEPI
občnega zbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije dne 10. maja 1961
čakati na nove predpise, saj bo največ vprašanj pri uvajanju novega sistema reševal delovni kolektiv sam in drugi organi šole s pravilnikom o notranji organizaciji in delu šole. V zvezi s tem je treba izpopolniti sistem družbenega upravljanja (šolski odbor, učiteljski zbor). Kar največ vzgojno-izobraževalnih ustanov naj bi že ob koncu drugega četrtletja delilo gibljivih 5 °lo plačnega sklada po novih merilih in ne linearno.
4.	Ker se v novem sistemu še bolj kot doslej prenaša težišče na komuno in ker se v komuni v prvi vrsti urejajo življenjski problemi, je treba doseči še tesnejšo zvezo naših organizacij z občinskimi sindikalnimi sveti.
II.
Brez dvoma je osnovna šola področje, na katerem je mogoče ugotoviti največji napredek. Osnovna šola je doslej z uspehom prehodila lep kos poti v smeri zastavljenih smotrov glede svoje vzgojne in izobraževalne vsebine, učnih načrtov in povezanosti z okoljem, z uvajanjem sodobnejših delovnih oblik in pedagoških metod, večjo aktivizacijo učencev, uvajanjem gospodarskega in tehničnega pouka, organiziranjem šolskih zadrug in tako dalje. Seveda je v delu osnovne šole še marsikaj improviziranega, v delu posameznih osnovnih šol pa je opaziti velike razlike. Ob teh ugotovitvah je treba poudariti^ dejstvo, da je osnovna šola vsa ta leta uživala največjo pomoč zveznih, republiških, okrajnih in občinskih organov, da bi mogla zaživeti novo življenje v smislu reformnih prizadevanj.
Vprašanje gimnazije kot splošnoizobraževalne šole druge stopnje je ostalo slej ko prej nerešeno. Razen nekaterih novosti v notranjem šolskem režimu (razredne in šolske skupnosti), razen pestrejšega vzgojno-izobraževalnega dela izven učnega načrta ali poleg njega (krožki in prostovoljne dejavnosti), razen poskusnega uvajanja proizvodnega dela v podjetjih ali šolskih delavnicah in razen novega načina zaključnega izpita je ostala gimnazija po svoji fiziognomiji in izobraževalni vsebini nespremenjena. Spremembe v osnovni šoli in preobrazba višjega in visokega šolstva spravljajo gimnazijo v položaj, ki ga je treba čimprej rešiti.
Temeljito proučitev terja tudi problematika učiteljišča in višje pedagoške šole. Vprašanje pedagoške akademije, ki so se ga ponekod že lotili, je prav tako pereče.
Področje strokovnega šolstva je z resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov pobilo instrument za prepotrebno temeljito in vsestransko preobrazbo. Resolucija je analizirala stanje na področju strokovnega izobraževanja, označila njegove slabosti in pokazala pot, po kateri je treba kreniti, da se bo strokovno izobraževanje uskladilo z razvojem socialistične družbe
in njenih potreb. Na področju strokovnega izobraževanja je mogoče opaziti že mnogo sprememb, še več pa se jih pripravlja, strokovno šolstvo doživlja temeljito analizo in vsepovsod se iščejo ustreznejše in učinkovitejše rešitve posameznih vprašanj. Naš sindikat je poklican, da pomaga reševati vprašanja v zvezi z ureditvijo strokovnega izobraževanja (razširitev strokovnih šol na vse oblike strokovnega izobraževanja, preraščanje strokovnih šol v centre za strokovno izobraževanje, organiziranje centrov za strokovno izobraževanje in kadrovskih služb, določevanje ustanoviteljstva, pripravljanje predmetnikov in učnih načrtov, profesionalna orientacija osnovnošolske mladine itd.).
Preobrazba univerzitetnega študija je letos zajela domala vsa študijska področja ljubljanske univerze. Študij je organiziran v stopnjah, ki bodo dajale strokovnjake, za različne panoge gospodarstva in javnih služb. Taka preobrazba je bila mogoča, ker se je obenem izvršila bistvena sprememba v razporeditvi študijske snovi, v učnih načrtih in programih.
Področje posebnega šolstva je z novim republiškim zakonom dobilo trdno osnovo za smotrn in uspešen razvoj svoje dejavnosti.
Vzgojno-varstvene ustanove po svojem namenu spadajo v okvir stanovanjskih skupnosti in se bodo le tako ustrezno razvijale.
Dijaški domovi vseh vrst so bistven sestavni del razvite šolske mreže in tudi to področje se tesneje vključuje v naš družbeno-ekonomski sistem.
Knjižnice, galerije, muzeji in arhivi se s svojim delom vse bolj sistematično vključujejo v zavestno prosvetno delo z mladino in odraslimi, saj so tudi na tem področju nastopile zlasti v zadnjih letih bistvene spremembe. Iz nekdanjih skladišč zgodovinskega gradiva in umetniških stvaritev, izvirajo živi studenci za družbeno, ideološko in estetsko vzgojo mladine in najširših ljudskih plasti.
III.
Glede organizacijskih sindikalnih vprašanj je občni zbor mnenja, da je treba nadaljevati začeto pot, za kar posebej govori pomembnost, ki jo ima komuna v našem družbenem življenju, v sistemu socialistične demokracije. Da. bi naša organizacija opravljala svoje naloge, je potrebno:
1.	Da se v občinah z večjim številom podružnic našega sindikata ustanove stalne občinske komisije kot posvetovalni organi sindikalnih svetov; po možnosti naj bi bile takšne komisije tudi pri okrajnih sindikalnih svetih;
2.	Republiški odbor naj pri proučevanju važnejših vprašani
vzdržuje neposredne stike s podružnicami in jim z vsemi sredstvi pomaga, da bodo v svojem delu postale kar .najbolj samostojne in tako sposobne voditi sindikalno delo svojega, področja v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti.	,
3.	Republiški odbor naj izpopolni svoje delovne metode. O časa do časa naj organizira posvetovanja, krajše seminarje za vodilne funkcionarje podružnic in konference o najvažnejši ~ problemih sindikalnega delovanja v republiškem merilu ali. n ožjih področjih, na katerih je problematika posebno izrazita a, aktualna.
DRUŽBENI POMEN NOVEGA
SISTEMA FINANSIRANJA SOLSTVA
Skupno posvetovanje Centralnega sveta ZSJ, Sekretariata za prosveto ZIS in CO Sindikata prosvetnih
in znanstvenih delavcev Jugoslavije
O vlogi vzgojnih zavodov neprilagojene mladine
Člani Sekcije vzgojiteljev neprilagojene mladine se se sestali v Dekliškem vzgajališču v Višnji gori
V okviru Društva defektologov miv in instruktiven. Člani sekcije LRS deluje več sekcij, katerih so se namreč že prej zedinili, da Kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki, je bilo lahko dosegli tudi večji dohodek, ugled šole, za kar najboljšo kako- vsaka poglobljeno rešuje obširno poteka vsak tak delovni sestanek
6. maja v Beogradu posvetovanje o novem sistemu finansi- — se nadaljnji razvoj sistema fi- vost učiteljevega osebja, s tem pa ranja šolstva. Posvet so pripravili Centralni svet Zveze sindi- nansiranja v prosveti in razvoj tudi za večje število učencev, katov Jugoslavije, Sekretariat za prosveto in kulturo Zvez- družbeno-ekonomskih razmerij v tako da bi delovali v smeri nara-nega izvršnega sveta ter Centralni odbor Sindikata prosvetnih izobraževalnih ustanovah ne bi ščanja ne le osebnih dohodkov, in znanstvenih delavcev. Član ZiS Krste Crvenkovski je imel smel oddaljiti od teh temeljnih temveč tudi sredstev za razvoj, za referat »Družbeni pomen novega sistema finansiranja šolstva«, smernic.	kritje potreb družbenega stan-
in specialno problematiko, ki se mnogo uspešneje, če se omeji na pojavlja na njenem delovnem to- en sam problem, ki se ne, samo rišču.	kar najbolj izčrpno prikaže, am-
Med vsemi temi sekcijami je Pak tudi temeljito prediskutira. bila od svoje ustanovitve dne . Tople pozdravne besede je na 6. aprila 1960 Sekcija vzgojiteljev vse zbrane naslovil predsednik
predsednik Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Sredstva, ki so namenjena za darda. Pri tem ni nujno uvesti neprilagojene mladine gotovo nied Društva defektologov LRS tovariš
ocenjevanje uspehov šole, katere- najbolj razgibanimi in "uspešnimi. Vojko Jagodič, upravnik Vzgoj-
Milan Mirkovič pa referat v šolah«.
»Novi ekonomsko-družbeni odnosi šolstvo, so letos v primerjavi z
lanskimi za približno 40 odstot- ga bi opravljal katerikoli organ
Posvetovanju so prisostvovali poleg nekaj sto predstav-	kov večja. Zatorej, če pogledamo zunaj šole. Kolektivi v prosvetnih Dreeledali	doslei ooravlieno	v Smledniku.	Na jedrnat način je
nikov prosvetnih ustanov iz vse države, gospodarskih in	v celoti, ne bi smelo priti do ustanovah sami bodo materialno	j-i.	hi še nndrnhneie	P°dal kratko
družbenih organizacij, še številni ugledni prosvetni in sindi- takšnega položaja, da bi šole in spodbujani, da si bodo prizadevali	... . ..	. k *JL , t
nega zavoda »Frana Milčinskega«
kalni voditelji, med njimi predsednik Zveze sindikatov Jugo- druge ustanove za izobraževanje za kakovost pouka, da bodo iz	tnvarife^dnrna^n
slavije Svetozar Vukmanovič, ki je na koncu posvetovanja ne imele zadostnih sredstev, ozi- svojih vrst odstranjevali tiste, ki ,	^	t	99 nr,r;iq
__________ _________________________Kili	olohoi in IH	nolnri šnlo drugod PO SVetU, SO SC ZZ. aprila
strnil glavne misli iz razprave v daljšem govoru.	roma do položaja, da bi bili po- so slabši in ki kvarijo ugled šole.
samezni učitelji daljši ali krajši Kolikor gre za delitev sklada . V uvodnih besedah je tovariš no, medtem ko naj strokovne šole čas brez zashpka. Prav tako ni osebnih dohodkov med posamez-"rvenkovski rekel, da se je poka- vzdržujejo drugi činitelji, pred- nikakih objektivnih razlogov, ki ne člane kolektiva prosvetnih potreba po takem posveto- vsem gospodarstvo. Tako je stro- bi dovedli do negotovosti glede ustanov, bi bilo zelo napačno, če ^nju, da se ponovno poudarijo kovno šolstvo ponekod zašlo v obsega sredstev, ki sd predvidena bi se tja mehanično prenašale iz-
v novem sistemu finansiranja kušnje iz gospodarstva, oziroma, šolstva. Če bi komune in drugi če bi šli za tem, da bi na sleher-ustanovitelji ustanov
®sriovna načela novega sistema fi- pogledu finansiranja v svojevrst-'ansiranja šol in ostalih izobraže- no krizo.
!8lnih ustanov, od osnovnih šol Značilno je, da je pri tem od-J8 univerz, delavskih in ljudskih povedala vloga okrajev in sploh '''Verz, centrov za izobraževanje prizadevanje političnih organov,
, Sospodarskih organizacijah itd., da bi ne prišlo do nestabilnosti v ‘Sf da se oceni dosedanje izkuš- delu šol. Mar i’es za strokovno pri realizaciji tega sistema, šolstvo komuna in okraj nimata osnovna razloga sta pri tem interesa? Nasprotno, strokovno ^Slavitsega pomena: 1. z novim izobraževanje mora biti prav ta-?stemom se zlasti spreminja ko v središču pozornosti vseh či-•^žbeni položaj šole in ostalih niteljev, zlasti še komune in bbraževalnih ustanov, kakor tu- okraja, kakor pa splošno izobra-
letos v velikem številu udeležili skupnega sestanka v stari graščini Dekliškega vzgajališča v Višnji gori. Vseh članov je na ta sestanek prišlo 53.
Čeprav nakazani dnevni red
informativno poročilo o društvenem delu in o notranjem delu posameznih sekcij.
Po izčrpnem poročilu dosedanjega tajnika sekcije tov. Milana Lobeta, ki je v svojih izvajanjih prikazal veliko delovno aktivnost sekcije, je članstvo prešlo na osrednji študijski del celotnega sestanka.
V tej najvažnejši točki dnevnega reda je predsednik sekcije
1 položaj prosvetnih delavcev;
tem kvalitetnem skoku -iz-;tlfaževalnih ustanov, pri njiho-j6ra podružbljenju, pa morajo vsi Nžbeni činitelji, ki so zaintere-
ževanje.
Veliko nerazumevanje vsebine novega sistema finansiranja šolstva smo lahko opazili pri razdeljevanju družbenih sredstev za
Jfani na razvoju šolstva, z večji- posamezne šole s strani okrajev I 1 napori, z večjo pozornostjo ustanavljanje družbenih skladov .Pačiti novi sistem in se — kar za šolstvo v komunah so razlagali * še važneiše — boriti za njego-realizacijo; 2. že zdaj na za-®tku uresničevanja novega siste-l19 finansiranja so se pokazale °'očene slabosti, deformacije in
a9poti, ki lahko prinesejo zme-1iene.
Tov. Crvenkovski je nato go-
kot razlog, da se bodo okraji otresli svojih obveznosti do šol, Cela vrsta je takih primerov, zlasti s šolami II. stopnje, za katere so okraji prevrgli obveznosti na občine, kjer te šole delajo. Po-
J ‘MULI, IVI ictiitvu l-JJ. IIICOCJCJ	Ilci CJUC.ll.lt, ivjti ct	—	■ - -
še ne bodo pravočasno odstra- nekod je bil tak postopek izključno administrativne narave, celo
^r'l o družbenem pomenu novo-
brez pristanka občinskega odbora. Vse to je posledica nepravilnega
sjstema finansiranja šolstva v tolmačenja, naj .bodo šole občin-ezi s sistemom delitve dohodka ske, okrajne itd., kar seveda ni
v skladu z njihovim položajem
Po _
vprašanja, ki so se pojavila samostojne in splošnodružbene
delu v gospodarstvu in omenil
. Praksi. Takcj, je bilo n. pr. za ustanove, ki za njeno finansiranje 89ovne dejavnosti šol z zakonom nosi obveznosti vsa skupnost, to počeno, da bodo politično-teri- pa opravlja prfeko
ni predvideval obširnejšega proza izobra- nem mestu merili »učinek«. Sicer grama, je bil ta zelo bogat, zani- tov. dr. Bronislav Skoberne podal nazorno in izčrpno poročilo o Mednarodnem sestanku vzgojiteljev neprilagojene mladine, ki je bil v Nemčiji v Freiburgu od 4. do 7. aprila letošnjega leta. Na tem internacionalnem zboru vzgojiteljev neprilagojene mladine — katerega . se je udeležil tudi naš predavatelj — so obravnavali silno važen in po svojem bistvu iz mnogih činiteljev sestoječ problem oddaje neprilagojenega otroka oziroma mladostnika, v vzgojni zavod. Glavni referat je na tem mednarodnem plenumu imel Holandec E. Behrend, Njegovo poročilo, ki je bilo sestavljeno‘iz številnih nacionalnih referatov, je vsebovalo tudi elemente izdatnega doprinosa zbranih ugotovitev članov Sekcije neprilagojene mladine Društva defektologov LRS, ki so se na svojih številnih študijskih sestankih ukvarjali z istim, perečim in še ne dokončno povsem razčiščenim problemom. Iz predavanja -našega referenta tov. dr. Bronislava Skaberneta sfno mogli razvideti, da ne samo pri nas, ampak tudi po drugih državah ljudje običajno nejasno ali pa celo povsem napačno pojmujejo vlogo in delo raznih vzgojnih zavodov, ki še danes predstavljajo ne samo najstarejšo, ampak tudi najbolj običajno obliko sredstva za reedukacijo in resocializacijo neprilagojenih otrok in mladostnikov.
Prav zaradi takšnega zgreše-
S posvetovanja v Beogradu: tovariši Krste Crvenkovski, Svetozar Vukmanovič in Milan. Mirkovič
ževanje zadostili zakonskim ob- pa tudi v gospodarstvu delitev po	vl!$8 cp
določenega veznostim glede finansiranja, bi individualnem učinku čedaljč bolj	X
nadomešča delitev, ^ kot ^temelj-	keillO-SerViS
1961 določile več sredstev kot	neposredno zainteresiran. Znova	Sodim, da se ne bom zmotil,	ni kriterij	jemlje uspehe ožjih
ViSfejšaje leto; to zaradi mož-	moramo poudariti, je dejal tova-	je	dejal dalje tov. Vukmanovič,	kolektivov	delovnih skupnosti.
ZsjpV&oslabšania položaja šol v	riš Crvenkovski, da ne gre za de-	da	sta temeljna pomanjkljivost	Spričo tega	se mora tudi v pro-	V 6. letošnji številki našega
Pfj ll5ii uvajanja novega sistema, centralizacijo in prenašanje šol jn vzrok negativnih pojavov v svetnih ustanovah začeti proces lista smo objavili članek »Pouk firi„.refn so se pojavile nedosled- iz pristojnosti ene na drugo teri- tem, da je način formiranja in diferenciacije med posameznimi u-prnji« n^nnvnih šolah« kier neffa gledanja na vlogo in pomen t. ‘I in +„h; b-ršitve zakona Deli- tonalno enoto temveč ere za razdeljevanja sredstev za šolstvo učitelji, in sicer tako, da višina „ J	,o„e,w ni čedno če
še vedno mešanica starega in no- osebnega dohodka posameznega P8se ^ov- Rudolf Bratok o potreb-
in tudi kršitve zakona. Deli- torialno enoto, temveč gre za
ŠojjNdstev v družbene sklade za	mnogo	globlji	in pomembnejši	§e vedno mešanica starega in no-	osebnega dohodka posameznega
od']/0 -ie v veliki meri odvisna	proces	na osnovi osamosvajanja	vega_ Zapletenost takšnega siste-	učitelja in njegovo napredovanje	nosti šolskega kemo-servisa, ki bi
tlv^iegorizarije šol in od objek-	šol in	skrbi za	njihov nemoteni	ma je toliko večja, ker posamezne	v službi ne bi smela biti odvisna	preskrboval šole	s kemikalijami.
..h meril za njihovo finansi-	razvoj.	ustanove za izobraževanje finan-	izključno od let službe in od for-	% nabav0 le-teh	imajo zdaj šole-
velike težave. Potrebnost take
Ker so v mnogih občinah Ko je govoril o nerazvitih pod- sirajo komune, druge pa vzdržu- malne kvalifikacije, temveč od cj0£di pomanjkanja izkušenj pri	-- *■—	----->-*------ -	-	-	................. * -	*
voj „ .-----— ---—j t-*- roč jih, je tov. Crvenkovski znova jej0 gospodarske organizacije, dejanskega znanja iri sposobnosti,
6w?.ni'u t®11 instrumentov na- poudaril, da šole v teh krajih ne okraji, republike. Glede na močne od uspehov, doseženih pri peda- ustanove so sprevideli tudi drugi sju 1 i le začasne rešitve, je mar- spravlja novi sistem finansiranja obveznosti ustanoviteljev, ki ima- goškenr delu.	in zdaj je avtorju omenjenega
ij?S5£?*X'S£S3Z	NOV,	,	!o,r, je č.anka. sporoCila za.o.ba EMKA,
» gimnazije važna a, kemu- podrožjih považajo.	-strategije... ki »e kaže v tem da ‘0J^e,e°k dlfjnS«	vL‘Vstroto™ja"f 2“ SrtuTa
Upltev vloge učiteljskega kolektiva SfeŠ#
Tov. Milan Mirkovič je govoril doslej skrbeti za izpopolnjevanje ja'izobraževalnih"ustanov, da po- K° u™-V,?°SJ)1?,aarSg-1" J11? '2§rajevanju novih družbeno- učnega programa in metod pouče- samezne šole »odstopijo« drugim, cl;,af za®eu oblikovati ekonomske
tovitve normalnega dela in razvo-
takšnih zavodov ni čudno, če otrokovi starši, otrok ali mladostnik sam, pa tudi njegova ožja, včasih celo širša okolica napačno ocenjujejo potrebnost in smotrnost presaditve otroka v ustrezno vzgajališče. Zato je izločitev motenega in motečega otroka ali mladostnika iz ogrožujočega okolja ter njegova oddaja v primeren zavod pogostokrat močno otežko-čena.
Zaradi mnogih činiteljev, ki po njihovem nastopajo predvideno, včasih pa tudi povsem nepredvideno, ko
prinesla praksa, mnenju je nujno potrebno urediti pride do kritičnega momenta pre-
-‘‘Omskih odnosov v šolah in o vanja, da bi v najkrajšem času da si tako zag0tove večjo vsoto en°. > TaK0
servis, kjer bi prodajali kemika-pod- Rie v količinah, ki jih šole kon-
tudi

rSnji delitvi. Poudaril je vlogo dosegel kar največje uspehe.
mestitve problematičnega otroka v zavod, mora biti vsaka oddaja najskrbneje pripravljena tako v
,	-------------------------------------------- . neangažiranih sredstev itd.	r??ju Posvete bližamo velikan- kretno potrebujejo. Pomanjkanje niegovem domačem,'družinskem
, Pov družbenega upravljanja Pri razvijanju samostojnosti Ko je govoril o novem položa- ^kim spremembam, mnozicnr pri je usiužnostj je danes glavna ovi- okolju, kot tudi v samem zavodu.
'k:
Cepitev vloge učiteljskega ko-	šolskega kolektiva je pomemben	ju prosVetnih ustanov, je tovariš	tegnitvi prosvetnih delavcev k re-	kemiio	mar	Pri vsakem prehajanju varovanca
tj^Va. področje, na katerem se	moment delitev dohodka in to ne	vukmanovič dejal- Nov položaj	ševaniu na]boll občutljivih pro-	ra, da poteka pouk kemije	mar-	 -
Civsem kaže samostojnost šole,	le osebnega, temveč celotnega do-	prosvetnih ustanov pomeni tudi	’?1?njlov ~~ ka,r -’e vsekakor le za'	sikje brez poizkusov.
^ita150 nieSovih besedah do- hodka šole. Ko kolektiv odloči njihovo neizogibno diferenciacijo, ctemu !i7nhrT7PvnnfiaPr0CeSa V S1 Založba je pripra-delovnih mest, izbira uci- sredstva za perspektivni razvoj To pa je tako potrebno kot ko_ stemu izobraževanja.
"Vv m ustvarianie delovnih od- šole in za njeno redno delovanje, ristno. kolektivi prosvetnih usta-
W?v delovnih mest, izbira uči- sredstva za perspektivni razvoj To pa je tako p0trebno kot ko-•bs 8n ustvarjanje delovnih od- šole in za njeno redno delovanje, rjsj
in®v- Samo učiteljski kolektiv, razdeli osebne dohodke po delu. nov uuuu	ua
Vri e lzven nJega! lahko oceni Pri tem je treba upoštevati: po- bodo prizadevali za kar naj večji bij n°st človeka, ki bo delal v membnost posla, stopnjo strokou-VjG Prav tako pa tudi oceni de- nosti in odgovornosti, ki je veza-li-jj}9 mesta. Tako bo mogoče od- na na določeno delovno' mesto,
%l .runoge notranje rezerve, o doseženi uspeh na delovnem me-se že govori, a ne zato, stu in doprinos posameznika k odpustili odvečne učitelje, skupnemu uspehu celotnega ko-da bi po potrebah in mož- lektiva. Poleg tega lahko vplivajo V‘h organizirali razne dopolnil- na višino osebnega dohodka po-l)'orfavriosti- V novih pogojih bo sebne okoliščine in pogoji dela, al učiteljski kolektiv bolj kot število učencev v razredu itd.
(V celoti je- objavil Vukmano-vičev govor »Komunist« št. 19, 12. maja 1961.)
je pripravljena, da bo to zamisel — verjetno z novim koledarskim letom — v dogovoru s šolskimi forumi uredila.
POLOŽAJ OBRTNIH CENTROV
Pomemben sestanek sindikatov obrtnih centrov
SVET0ZAR VUKMANOVIČ:'
Začetek daljnosežnega procesa
ko bo urejeno vprašanje sistemi-.	zacije delovnih mest, urejeno tu-
Do kraja zasedena učilnica...	trdilo. Ni pretirano, da bodo mo-	dl vprašanje nagrajevanja nadur,
To je bil najlepši dokaz, da se je	gli perspektivna kot predavatelji	saj ne bo merilo nagrajevanja na-
člartstvo sindikalnih podružnic	na centre le prosvetni delavci z	ziv, marveč delovno mesto. Stali-
obrtno izobraževalnih centrov	višjo ali visoko predizobrazbo.	šče sindikatov je, da bodi nadura	delovanju socialno-skrbstvenih	or-
mesta Ljubljane z živim zanima-	Razvoj sam gre v to smer. Iz leta	nagrajena s 50 »/o več od običajne,	ganov,	otrokovih	staršev	in	zavo-
iz slarega okolja v zavodsko nastopajo številne možne variante uspešnosti takega premika od nadvse pozitivnega, ko pride otrok v zavod v sporazumu z lastnimi staj-ši ali pa celo na svojo željo, pa vse do skrajno negativnega in kvarnega ekstrema, ko je mladostnik oddan v zavod mimo privoljenja domačih in proti lastni volji z vidnim odporom in poln sovraštva. Kot. najidealnejša metoda najprimernejše in najmanj boleče premestitve gojenca v vzgojni zavod se je na skupnem mednarodnem posvetovanju v Freiburgu pokazala tista, ki postopno, načrtno in ob tesnem sp-
njem odzvalo in prihitelo prve v leto je na vajenskih šolah več Članstvo sindikatov je ugoto dni maja v Veselovo ulico.	predavateljev — predmetnih uči- vilo, da je razpon med gospodar-
, v	.	„	Obširno so razpravljali o polo- teljev in profesorjev, kar samo skimi organizacijami in prosvet-
“Olj Seuanjem razdobju je naj-	negativnih pojavov nerešenih	žaju obrtnih centrov (bivših va-	potrjuj‘e, da je 'predlagana siste-	nimi delavci le prehud. Saj pro-
^edaKmembn°> .ie v zaključnih	vprašanj na tem področju, ne pa	jenskih šol) in sklenili, da zdru-	mizacija delovnih mest na teh šo-	svetni delavec sedanje tretje stop-
% na .. rekel tov. Vukmanovič,	da udarjamo po posledicah, kot	žijo svoja stališča predvsem v	lab realna. Potrebna je'tudi žara-	nje, ne glede na svojo pridnost,
8tva Vl sistem finansiranja šol-	se to pogosto dogaja. Ce bo naša	dveh zahtevah: službena mesta	di tega, ker nikakor ne gre pre-	delavnost in svoj prispevek k na-
SjUresnifi™, da. pritegnemo	akcija tako usmerjena,	ni nobe-	na vajenskih	šolah je sistemizi-	zreti, da je vsa mladina, ki vstopi	predku šole konec	koncev obtiči
^•btin'10 Petične organizacije in	nega dvoma, da _bomo	odkrivali	rati skladno z	delom, ki ga te šo-	na redno šolanje v centrih, z	v sedmi grbpi, kar	gotovo ni sti-
V '■■0rgane samouprav^an:'a zmerom b°l.i®e re*itve ,in ,da borno le v korist vzgoje našega stro- osemletnim šolanjem opravila. Je mulativno, je pa hkrati razlog in organe družbenega nenehno izpopolnjevali sistem. kovnega kadra opravljajo, zato tedaj opravila s šolo prve stopnje več. da se predavatelji na cen-noVi planja v šolstvu, da bomo Temu je treba dodati, da mo-	bodo delovna	mesta na teh šo-	in analogno je, da mora biti vsa-	trih vsaj z vidika	nagrajevanja
tSRešn-em finansirar|ia kar na3‘	rai° biti vsi sklepi na	področju	lab mesta z višjo in visoko izo-	ka naslednja šola pravilno orga-	nadur obravnavajo	po delovnem
h ri'16 uresn'čili- Že sedaj se prosvete skladni z našim splošnim brazbo predavateljev, in drugo: nizirana in redna, s točno dolo- mestu in ne po nazivu.
•N»ei so nekatere težave, ne- razvojem, skladni s temeljnimi nadure predavateljem je nagraje- čenimi nalogami — šola druge Sledila je izredno živahna raz-'•'ie, ^ YPrašanja in celo deforma-	smernicami razvoja vsega našega	vati po delovnem mestu in ne po	stopnje. In taka šola imej preda-	prava o nagrajevanju gibljivega
j Yaterlr°ma P°kazal0 se -ie, da	družbeno-ekonomskega sistema,	nazivu.	vatelje:	predmetne učitelje in	dela prejemkov. Toda kakor ved-
. vPrašanja niso najbolje Natančneje povedano: ker se naš Sistemizacija delovnih mest na profesorje.	,	no doslej: normativov tudi tokrat
L1.? da nekatera razmerja gospodarski in družbeni sistem centrih je nujnost,-ker je polo- Da je na teh šolah potrebno niso »našli«, ostalo je le pri na-
tlaiK t	— -------- ua i,cl, ouictii puueunu niso »nasn«, osiaio je le pri na-
^'Pbl.ie uravnana; zato je razvija v smeri nadaljnje decen- žaj vajenskih šol — praktično po- višje znanje, potrjuje med dru- čelni razpravi, toda s skupno ugo-
Fa j-j1 uvajanju novega siste- tralizacije, v smeri osamosvojitve vedano — dosedaj neurejen. Med-................ -	.	. ..
h rati ^Pjdrania šolstva nujno podjetij in ustanov, nadaljnje tem ko smo si glede ostalih šol
odkrivati vzroke teh krepitve samostojnosti komun pri prilično na jasnem, ne
da ob smotrnem ter intenzivnem delu z mladoletnikom doseže splošno soglasnost in nato pripravi vse potrebno za čim uspešnejšo dokončno premestitev. V bistvu gre torej za temeljito pripravo zadevnega otroka na, oddajo v vzgojni zavod- Po predavanju »se je razvila živahna diskusija, ki pa je kmalu pokazala, da še zdaleč niso izčrpani vsi problemi, ki se tičejo načina pravilne izvedbe oddaje otrok v vzgojne zavode. Zato so se prisotni člerni sami odločili, da bodo ta problem še dodatno proučevali in o svojih izsledkih obveščali vodstvo sokolje.
Sklenjeno je tudi bilo. naj odbor sekcije organizira letno vsaj tri skupne sestanke vsega članstva in naj bodo sestanki odbora sekcije s kolektivi vzgojnih zavodov čimbolj. pogosti, vse z name-
dosedaj^ neurejen. Med-	gim tudi to, da je bila doslej vr-	tovitvijo, da so nekatere točke,
h šol	sta prosvetnih delavcev, potem	ki so več ustanovam skupne, a
—»a""-'	-—  ---------: -------* ----------- ------------ j----------- — — mogli ko je prejela od pristojnih pro- druge, ki jih bo potrebno ločiti.
i’0 odg”” Pojavov. Ko se loteva-	razpolaganju z njihovimi celotni-	tega trditi p vajenskih šolah, če-	svetnih organov ustrezna potrdi-	Je pa gibljivih 5 % članstvo zelo	nom kar naiboli intenzivne med-
g^arr>ega posla in prouču-	mi dohodki pa tudi v smefi na-	ravno so prav te šole od osvobo-	la, upokojena v pokojninski raz-	razgibalo, zato moramo pričako-	sebojne izmeni-Eve delovmh WH,-
k°nfW,dv!tev novih družbeno-	vajanja delovnih kolektivov tako	ditve dalje napravile izreden	red, za katerega se zahteva viš-	vati v bližnji bodočnosti pripravo	Senj ter pogloHierega Hudim"nb-
razmerij v prosveti,	v gospodarskih kot negospodar-	vzpon. Drži, na vajenskih šolah je	je znanje. Članstvo sindikatov	nekakih pravilnikov, ki bodo ure-	sežne in zanimive nrohV- -4
UQzngrnc1 Potrebno, da predvsem	skih organizacijah v takšen polo-	predmetni pouk, zaradi česar naj	obrtnih izobraževalnih centrov je	jala to vprašanje vsaj poslAisno,	vzgojnega dela z nemil.-,.-..'	' 4
m° m odkrivamo vzroke	žaj, da bodo z boljši- delom	dobi ta pouk tudi svoje trdno po-	prepričano, da bo takoj potem,	toda prijemljivo.	KUSno>	atrRoki .n mladosl4ld. A. F.
Pisma na različne naslove STOLETNE SOLE
Javljajo se učitelji tečajniki iz Doblič (1944)
t Dragi tovariš Domen,
Vaš naslov oziroma vsebina Vašega spominskega članka ob 20-letnici ljudske vstaje (glej
mokro. Proti jutru se je vse po- boriti pravico do učiteljevanja
leglo in mi, ne malo veselo pre- ponoči in o počitnicah.., Delali
senečeni in »osramočeni«, smo pa smo vsi strokovni izpit pod
Letos imajo stoletni jubilej osnovne šole AfllešiCi, Bohor, Gomilica, Horjul, Predoslje. V Adlešičih, kjer je na novoustanovljeni trivialki, potem ko je bilo dograjeno in opremljeno pritlično šolsko poslopje, nastopil kot prvi učitelj Janez Gantar Ift decembra 1861, so se v proslavi sto-
zvedeli, da je bil osvobojen Beo- istimi pogoji.
Prosvetni delavec št. 8, 1961 »Pred grad. To zgodbico med drugimi V tem mojem pismu so sem letr4,ce ,^ed?e f°le prehiteli, ker so jo 16 leti je bil ustanovljen prosvetni povem vsako leto svojim učen- pa tja kake napake, oprostite. Pi- ter ^ Li priiižnosti8 izdaif posebno
sindikat«) mi je narekovala vse- cem.
bino tegale pisma. Upam, da mi ne zamerite, tovariš Kolar, saj Vas danes prav gotovo ne po-znam, toda stari doživljaji v boju za isto stvar nas nekje tovariško še vedno družijo.
»Pridi les in mi prečitaj, si-
Vse tečajnike iz Doblič je življenje razmetalo po naši domovini. Kako lepo in prijetno bi bilo, če bi se nekje srečali, morda v Ljubljani ali pa v Dobličah, m bi skromno proslavili spomin na tiste dni. Spomnili bi se pogreba
.	. priložnosti izdali posebno
sala sem naravnost, kot sem ČU- spominsko knjižico »Adiešiči v Beli
tila ko sem vrebrala Vaše in na- krajini ob stoletnici šole«, ki jo je ’	preorala vase m na uredil ravnatelJ Belokranjskega mu-
fe spomine hkrati.
Tovariško Vas pozdravlja
Milena Tairferieva učite. letni Jubilej, in sicer 15. avgusta 1931. muena laujerjeva, učne ZasUen pouk v A(1Ieiileih so po Saši-|U
žeja profesor Jože Dular. Ta šola je slovesno proslavila tudi že svoj 70-
Ijica na industrijsko ru-
gnorina tovarišica iz Jugoslavije, komandanta Staneta in venca, ki čitaj mi!« — Tako so me,med so-
(Zgodovina andlešičke fare na Belo-darski šoli v Zagorju *— kranjskem, v Ljubljani 1887, str. 38) tečajnica II. ped. tečaja v opravljali po zasedbi kapianij e mi v ,	.	* .	. prostem času kaplani in prieodno tu-
Dobličah, jeseni 1944. leta
prostem času kaplani in prigodno tudi cerkovnilci in organisti, kakor tu-
vražno ofenzivo jeseni 1943 prosili otroci v Šmihelu pri Postojni pri tovarišu »Vrani«, kamor sem se zatekla, ko je soinažnik za kratek čas razpršil Gradnikovo brigado na Nanosu. — Dva dni smo čitali in se pogovarjali, dokler niso Nemci prihrumeli v vas in ustrelili z vzrgalno raketo v senik, kamor mi je rekel gospodar, naj se skrijem. Zgorela je hiša, vse gospodarsko poslopje, živina... jaz pa sem ušla po strugi reke, ki je ob dežju tekla tam mimo.
Ponoči sva z gospodarjem, kakih 50 let starim možakarjem, gledala z vrha hriba, ki nam je dal zavetje, kako gorijo vasi po Pivski dolini: Brezje, Hruševje,,. ne vem imen. Vsa dolina je bila ena sama bakla. Pa je rekel: »Kar naj gori, samo ognja v nas ne bodo pogasili! Se boš učila moje — naše otroke! Še prideš, v šolo!«
Teden dni sva se skrivala v gozdu, nič ne vem, kje, ker nisem bila ne prej ne kasneje nikoli tam. S seboj sva nosila: on »kanti« medu (bil je čebelar in je skril med že prej v gozd), jaz pa vodo v stari italijanski »gaveti«, ki sva jo našla v gozdu. To je bilo najina hrana nekaj dni... in še in še... »Vrana« se je vrnil na požgani dom in še vedno delal za partizane, pome pa so prišli naši kurirji; odšli smo v našo edinima ■— v Gradnikovo brigado.
tudi na Preloki, kjer takrat ni bilo učitelja. Božo Račič je tudi po premestitvi v * Ljubljano za ravnatelja Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt in pozneje po upokojitvi ostal v živahnih in tesnih stikih z Belo krajino ter si je s propagiranjem domače obrti, tečaji, razstavami ter nesebičnim in vztrajnim delom pridobil med Belokranjci velik ugled in popularnost. — Od leta 1867 do 1927 so najboljše učence adlešičke šole vpisovali v »Zlate bukve za pridne učence«, ki so še ohranjene. Z ustanovitvijo šole v Tribučah leta 1883 sta se odcepili iz adlešičkega šolskega okoliša vasi Pribinci -in Tribuče. Leta 1913 so zgradili v Adlešičih novo enonadstropno šolsko poslopje, staro pritlično pa so 1919 prodali posestniku Vrlimiču, ki ga je spremenil v gostilno. V dvorazrednico se je šola razširila 1919 ter pri nadaljnjem širjenju 1934 v tri in 1935 v štirirazrednico, leta 1941 pa je dobila še peti oddelek. Med NOB je bil pouk večkrat prekinjen, po kapitulaciji Italije pa se je šola preselila v privatne hiše in se je vršil pouk v Adlešičih, Gorenjcih, Dolenjcih in Velikih Selih. Šolsko poslopje, ki je bilo 29. avgusta 1944 požgano, so v letih po osvoboditvi pri obnovi dvignili v drugo nadstropje in do 1954 uredili 4 učilnice. Od 1950 do 1954 je tu delovala tudi nepopolna nižja gimnazija, ki pa je bila ukinjena zaradi premajhnega števila učencev. Od ustanovitve redne osnovne šole do tekočega šolskega leta se je v Adlešičih zvrstilo 72 učiteljev in učiteljic.
ske okupacije med drugo svetovij vojno. Obe šolski knjižnici in v* predvojni šolski arhiv te šole so W požgani v Turnišču. Po osvoboditvi s*' je pouk obnovil v slovenščini. razrede osnovne šole obiskujejo učeff ci v Turnišču.
V Horjulu je bila ustanovljej* enorazrednica — trivialka — leta 18®*' Kot prvi učitelj je bil na novoustj novljeno šolo imenovan z dekrete^ z dne 17. septembra 1861 Anton trovčič, ki je tu služboval do okt^ bra 1866. Ker je bilo šolsko poslopji ki so ga zidali na mestu porušeljj
mežnarije, dograjeno šele 1862, J sprva učil v Pratkarjevi hiši. V rSj
voju te šole ima posebne zasluge telj Janez Pokoren iz Starč Loke, ** je tu služboval 40 let od 1870 do 1^ Do leta 1900, ko je bila šola razš^ jena v dvorazrednico, je bil sam n: šoli. Za razširitev šole v trirazrednij' je občina zgradila novo enonadstrog no šolsko poslopje leta 1908. V dov. stare Jugoslavije se je šola še trikrj; razširila in je postala leta 1935 šes* razredna. V šolskih letih 1919/20 ^ 1920/21 je bil na šoli poseben oddel^ za oddaljene, poslej pa so bili odd?' Ijeni šolarji porazdeljeni po razred^ in so obiskovali pouk le po triKT* na teden. Od leta 1865 do 1903 je šolr
vodila zlato knjigo (»Častne bukvHj ki se je ohranila in je sedaj v š°L skem muzeju. Med NOB je bil
i. 0°
zelo moten in večkrat prekinjen.
24. januarja 1944 dalje in *se šois*} leto 1944/45 ie bila šola v nrosvetneI\
leto 1944/45 je bila šola v prosvetn^ domu, kjer je bil pouk le po trikffj
Pred ustanovitvijo šole v Sv. Vidu pri Pianini, kakor se je imenovala sedanja osnovna šola Bohor do leta 1949, so hodili otroci od tod v šolo na Planino pri Sevnici, kjer je bila šola ustanovljena leta 1817. V Šentvidu pri Planini se je osnovala šola najprej kot privatna na pobudo škofa Antona .Martina Slomška in po zaslugi krajevnega župnika Antona Dvorska, ki je preuredil kaplanijo za šolo in učiteljsko stanovanje. Tu je bila
na teden. Šolsko poslopje, ki je med NOB poškodovano, je bilo
šola do 1. 1879, ko je bilo dograjeno ;lop,

Šola na osvobojenem ozemlju, julija 1941 (Iz arhiva Slovenskega šolskega muzeja)
1. VDV brigade, ki je padel na
V Kočevskem Rogu na »Lese- Koprivniku, ko je s svojimi borci nem kamnu« — partizanski bol- branil sovražniku vdor v Belo
nišnici SCVPB — pa sem se po- krajino in so mu vrezali v obraz
slavila od mojih ranjencev in od- peterokrako zvezdo, in še in še
Dr. L Šegula: humanizacija naše šole
Na zadnjem sindikalnem sestanku litijske občine smo obrav-
šla v Dobliče, v partizansko šolo Morda bi se pogovorili o sporni- navali nekatera vprašanja, ki za- ___________ ____ ^ ^______
jeseni 1944. Potem je sledil sindi- nih, ki bi jih posredovali naši nimajo vse prosvetne delavce, jarstvo ne le teoretično, ampak tudi
rij Grahek in Franc Seringer, v zelo majhnem .lesenem hramu na župnijskem vrtu. Posebne 'zasluge imata med adlešičkimi učitelji Gantarjev naslednik Matevž Germ (1866—1888) in Božo Račič (1919—1924). Matevž Germ je v svojem 22-letnem službovanju v Adlešičih zelo pospeševal umno sad-
f^n r\
posebno šolsko poslopje. 2e ob otvoritvi šole novembra 1861 se je vpisalo 112 otrok. Kot prvi učitelj je tu služboval kratko dobo Franc Kupnik. in tudi njegovi nasledniki so se hitro menjavali do 1879, ko je nastopil učiteljsko službo Franc Bračič, ki je marljivo vodil šolo 35 let, do svoje upokojitve 1914. Zaradi močno naraslega števila otrok so leta 1888 prizidali šolskemu poslopju 2 učilnici in šolo razširili v trirazrednico. Pozneje so jo razširili še enkrat, in sicer 1936 v štirirazrednico. Med NOB se je ohranilo šolsko poslopje v povoljnem stanju, a okupator je uničil ves arhiv. Po osvoboditvi se je šolsko delo zopet normaliziralo. Šola ima sedaj 4 oddelke s petimi razredi in 97 učenci.
osvoboditvi popravljeno, vendar je . dolgo pretesno in tudi drugače *!' ustreza sodobnemu pouku, šola J. očuvala skoraj ves arhiv od svoF ustanovitve dalje.
V Predosljah so začeli s šolsU? poukom po dograditvi šolskega t slop j a jeseni 1861. Učiteljsko ler, plačo v čistem znesku 245 goldinaul in 20 Vi krajcarja so določili v Predjl Ijah 24. novembra 1856. Dohodki v ^ turalijah so bili določeni v ajdi, niči in koruzi v skupni količini J
mernikov in 6 meric. Napoved ^ ho^kov so podpisali župnik Mate,
■RnTTrvilrnT' Vho rrin A n ton	Irnt * .
Ravnikar, baron Anton Zois kot pan in dekan Valentin Hafner, Ib i,
podpisal občinskega svetnika in 8 ^ bornikov, ker so bili vsi nepismen Prvi učitelj na novoustanovljeni
vsi nepismfjjj
jti vi uv.ivcj.j ite uu v tjuitanovljeni
Janez Saje je bil imenovan z del«! tom 27. oktobra 1861. Bil je zelo soben sadjar in je ostal v Pred® ijah do svoje premestitve v Sentifj nej 4. oktobra 1871. Leta 1862 je vpisovati najboljše učence v zl“Jj knjigo, ki so jo nadaljevali njeg0., nasledniki do leta 1903. Šolski vrt J dobila šola leta 1892, za njeno (“1 širitev v dvorazrednico pa so na®16-
kalni sestanek.
Tečajniki smo mladini, saj smo vse to doživeli. Govorili smo o Zborniku se vrnili nazaj. Ko v novembru čeprav nas »pravi« učitelji (kot se kraj včeraj, o organizaciji pro- dajal” vsako”ieto sadna drevesca že mirno počivamo in z Danico nekateri sami imenujejo) nekje še svetno-pedagoške službe, o resno- okoliškim kmetom, poskrbel je tudi
trdno spiva, se začne silno stre- vedno manj cenijo, četudi smo si sti in neresnosti nekaterih do šol- za primerno urejen šolski vrt. Stiri-
Ijanje vse naokoli, najbolj pa v morali — v primeri z njimi, ki so skega dela, o gibljivem, delu pla- bo^občinskeg^Ta^nikTlnTe^bifhkrati Črnomlju. Nismo se ravno razpr- redno^ hodili v šolo — ob delu z Če in še o marsičem. Določili smo tudi poštar. Božo Račič je v petiet-
X' TJ	~ ~ J	^	„ . — — T -	n t __	~ J	*	1 _	_ T__x__ t____7-____r	4-,,.41	^	„ 4____________r_____ rtom	ir	A H1	r”*! Vi vinrHtHl
šili, previdno smo se umaknili na mladino in za lasten kruh pri- tudi kraj zadnjega zborovanja, in hem službovanju v Adlešičih poživil Maverlin ali Tančo goro (ne vem smo ga nesli v imenu mladih sicer na Polšniku v začetku juni- tud^pSazTi bogLtvc^takšnih^zdel-
več, ker je že 17 let) med ložo in partizanskih učiteljev in vseh slo- ja, ter poudarili, da se tega zbo- kov na, številnih razstavah. Leta 1920
kostanj in čalcali jutra. Mislim, venskih učiteljev, pogreba tova- rovanja morajo vsi udeležiti. da je tudi deževalo, bilo je vse riša Jožeta Mikliča, komandanta
je v kraju ustanovil. tamburaški zbor
Pclemika ob Priro&niku za spolno vzgojo
Šegulove z naslovom »-Humanizacija naše šole«. Predavanje je bi-
“ r ™«rsTSSSHi? SHHSH
mTS Odbela»VpC^nZikudZ f	SrdalSfcSLtmoTV
spolno vzgojo« navaja tudi moj	postavkah ter iv ja zmerjamo in zat0 tudi o tem ni
nnisri dpi nnšefm cdo+anVa on in naslednje leto telovadno društvo urugi oei našega sestanka pa SokoL od 14- oktobra mo do 4. aprila
je ODsegal predavanje tov. dr. Ive 1921 je po dvakrat na teden poučeval
Do ustanovitve šole v Gomilici v Prekmurju* v katere šolski okoliš spada tudi bližnja Lipa, so bili otroci všolani v niti 3 km oddaljeno Turnišče, kjer se je pojavila naj starejša prekmurska šola že v začetku 14. stoletja. Leta 1861 • so postavili na pobudo občine v Gomilici leseno šolsko poslopje in najeli učitelja, ki so ga plačevali s šolnino, pšenico, ržjo in tudi z zemljo. Ko je leta 1896 šolsko poslopje pogorelo, dve leti v Gomilici ni bilo pouka, ker so novo enorazred-nico zgradili šele 1898. Ta je postala kmalu pretesna pri hitrem porastu števila šolarjev, zato so zgradili 1912 še eno eno razredno poslopje in šolo razširili v dvorazrednico. V nadaljnjem razvoju se je razširila šola še v trirazrednico s šolskim letom 1938/39. Vse do prevrata 1919. leta je bil uradni in učni jezik madžarski. Sola se je zopet madžarizirala v času madžar-
nje leto podrli južno stran šolsK®g; poslopja in zgradili tam novo eI?°n^g, stropno poslopje z dvema učilnicah Ko je postalo šolsko poslopje pri go daljnjem širjenju šole pretesno, 1934 najeli eno učilnico v privatni v ši. S šolskim letom 1935/36 je P09^' šola šestrazredna ter je imela ob
padu na Jugoslavijo 1941 okrog »g učencev. Med NOB je ostalo
poslopje celo, je pa sedaj mnogo tesno in tudi sicer ne ustreza poP^Jj osemletni osnovni šoli. NepoP0^ nižja gimnazija, ki je v kraju dJ' i« hila
vala od 1950/51 do 1952, je bila časno ukinjena, zato, ker ni
niti materialnih niti kadrovskih go jev za delo.	^
Med letošnje šole s stoletnih bilejem spada tudi šola v Kobj»!#>
Krasu, ki so jo odprli — *
prvem letp^J
PRAVNI NASVETI
K. K.
VPRAŠANJE: Pod katerimi pogoji je možno napredovati v prosvetni službi zaradi ocene?
ODGOVOR: Po 259. členu zakona javnih uslužbencih (Uradni list
ir L x 'L V ;• t	led (kar pa bi ne bilo bistveno, t*"1111	flrj, št. 53-664/58 in 1-5/59) napredu-
Vi ze nekoč apostrofirah. Iz vse- "	'	.‘‘t	“ D	otrok, o načinih, ki so ze davno jejo prosvetni uslužbenci, ki imajo
ga tega članica izzvenevajo stva~	iznociisce x. x. p av -	rfonnšnii ^oo TvroiHia cn strokovni iznit in so bili. zadnja tri
\*t,iAtvrsiu,	wioizuu-jv	»\	.	, »	, » preživeli dsiiožnji Č3S. NekjG SO, Strokovni izpit in so bili zadnja tri
ri, o katerih mislim, da moram ™	drugje niso! Govorila je o celot- ^roma^se posebSo 'odUkuj^ v
spregovoriti nekaj besed, da bi ff	nem družbenem razvoju, o raz- SkvfnTsvojega‘naziva' za“en "pračilni
res ne bilo neutemeljenega in po- z^anJ°- prvcazem koi nesprejem vojU) nujno zahteva drugačne razred več, in sicer uslužbenci z oce-
*	** I	KS V l/\S	#CO Ms i/Cr 11	V J C- I V Ks y KO	V t O	£S \S	— , ,	. ,	.	m . __ —	.	J	, **	V VAJ Li., XVI	II VAJ L1KS A.CA4 1 V/\—. V d Vil VA	K. 11 ^-*
vsem nepotrebnega nesporazuma	J. m ^s.em t0 7. odnose človeka do človeka. Da-
predvsem glede na eventualna	^rfnes ne vrednotimo več človeka po dih, uslužbenci z oceno »se posebno
»mnenja in pripombe praktikov« nle « zaaevnem aeiu z i. r. sp turi razrec)ni pripadnosti (delavec, iz- odlikuje« pa, če imajo najmanj pet
no »se odlikuje«, če imajo najmanj sedem let službe v prosvetnih zavo-
(o problemih spolne vzgoje), ki moz'a° ni bilo in to raorw zaradi 0j5rajenec)i temveč po njegovih jih dopisnik JT jemlje v zaščito. ^vedensPa razloga. V tej luči tu- č;ovegkih lastnostih. Takšen
let službe v prosvetnih zavodih. Ce izpolnjuje uslužbenec te pogoje v za-
di odklaniam zakliučke J T češ Cl0VeSkl“ lasTn0Stm' iaKserJ Pra7 »jučnem plačilnem razredu, dobi pe-ai oamanjam zaiujucKej. i., ces	0(jnos pa mora pokazati riodični povišek. Tako napredovanje
Česa namreč ne morem pri- da	v celotni volemik\ za
sit* * '•■'1 7/» -v	* ««1-, r* n n . »v	SK A SK n	**	*
- ^oSr	v presledku vsa3 petih let-prvo na'
razgledih«? To, da bi s	za o^bni navad itd. itd.	*l AeJ_Vie™ nai5olA ^ s 1' 3anuar3e-m- -1961' ker se ocena za
vzgojitelj do otroka, do mladega i%^ku
predovanie po teh določbah je možno
v »Nasin razgieain.«! 'io na oi a tivnost^ ea osebni napad itd. itd.	odvisen od ?oisko leto l958/59 i^ko šTeje tudi za
tem odgovorom kakorkoli moral _	7 , x	x i » ?	cuujiv in v mnogem oavisen oa š . . . . 1957/58 (Pojasnilo sekreta-
plasiti vsakogar, ki bi hotel o teh Naposled še vprašanje: kako našega pravilnega ali nepravilne-
vprašanjih v bodoče kritično raz- nai omenjam v svojem navede- ga vzgajanja.
J	«-1 vv-1 r\r( nr\HKr\mit	n rf I st* A / /T -v-l /7 L* o	_,  
IgS—i SSSSI
občo upravo, št. 06-1863/1 z dne 9. fe-je povedala bruarja 1961 in 2. marca 1961).
. » , . j	K*Ks t a V KV I VKV J KSV I 1 VMS I » J V. i l v v v (JUIiL/{>C lil O KAV/£.11 GUI	XVI KllllKS
laven pretres vsak nadaljnji pri- jih kdaj zagrešili pri delu z mla-
spevek, v katerem pač kdo izpo- do generacijo; včasih še tako ne vidh^gre1 ^‘honorl^ffre iu
H. V.
VPRAŠANJE: Kako se plača honorarna ura vzgojitelja v dijaškem domu?
ODGOVOR: Iz vašega vprašanja se
2. Po 20. točki Odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti itd. (Ur. list LRS št. 6-15/56) šteje razredništvo za 1 učno uro. To se pravi, da se mu učna obveznost zniža za 1 uro tedensko. Ce pa hči svojo polno učno obveznost in opravlja še razredništvo, potem mu pripada ustrezni honorar po I. točki odloka o plačevanju nadurnega dela na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Ur. list LRS Št. 6-52/61).
C. D. — A. S.
VPRAŠANJE: Kakšen honorar pripada predavateljem — profesorjem na večernih oddelkih za izobraževanje odraslih na stopnji višjih razredov osnovne šole?
ODGOVOR: Oddelki za odrasle se štejejo za šolo. Zato pripadajo učiteljem na takih oddelkih enaki honorarji kakor na drugih šolah. Po tretji alinei II. odstavka III. točke-odloka o honorarjih na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Ur. list LRS št. 12-64/60) lahko dosega honorar na delovnem mestu profesorja najvišji znesek 420 din. Konkretni znesek, ki pa ne sme presegati navedenega najvišjega zneska, se določi s pogodbo.
na
piše Jože Abram ,	...... . -,
»Učiteljskega Tovarša« na straO,,j> — 23. aprila 1861. Svojega las1” je šolskega poslopja ni imela, amp9 jt<e bila nastanjena vse do svoje uki” p 1953 v občinski hiši. Od učitelje Tu;: so tu službovali večinoma le po »polet, je Leopold Arko (1901—1903) razumno z ljudstvom ustanovil at-1903 prosvetno društvo »Kraški Vreček«. Najdalj je služboval v ct glavi učitelj Viktor Škof, in sicetj)! leta 1906 do 1916 in zopet od lets (ei do 1924. Zadnji slovenski učitelj Pjjti poitalijančenjem šole je bil do e4 1927 Ivan Grdol. Ker so tisteg”
fašisti prepovedali Slovencem 'jpic kulturno društveno de’ovanje. i prosvetno društvo »Kraški razpuščeno in tudi knjige iz » penice so bile razdeljene med °‘ied Fašistični učitelji so 3 pretePaILjl> zatirali slovensko konverzacijo jt šolarji in zahtevali od staršev- j(5-moralo tudi doma govoriti ital:j9rJ,'gp'--Ko so se leta 1942 pojavili Par so se fašisti zbali in ukazali otro^j« da so morali obiskovati itaiii»' šolo v Štanjelu. ki“r ie prenehali
kapitulaciji Italije 1943. Oktobra ’	«
leta se je obnovila slovenska -^4 TCobteglavj in je z vnemo dcyJ
kiirjb pogostim nemškim hajkaiv »id v«nnbra 10d? sp te ustanovila v m u' glavi pionirska pn«»nizactja i”-, f n-ir rt a 1941 roditeljski svet. k1 sestajal mesečno, imeli so tudi lic\0 za odrasle. Fnooddelčno osnovno v Kobjeglavi, ki je Imela v šo - s„|l letu 1952153 in 23 učencev, je ' plo nrod naslednjim šolskim letom ^ Sežana in jo nrešolal v le 3.3 k g, deljeni Štanjel.
okoli »Priročnika« za zaželene in vednje svoje stališče, toda ne de- majhna napaka od strani vzgoji- nadure. Po prvi alinei drugega od-%°J1	la publikaciji osnovne krivice, kot telja lahko vpliva na otrokovo	m^ke odloka ^^onorar-
Želim in moram pa izrecno pod- dela omenjenemu »Priročniku črtati, kje je bilo težišče vse ostri- v svojem prispevku « 1. št. letoš-ne mojega odgovora in kje je bil njgga	rauno tov L p.
življenje.
Takšna in podobna predava-
šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih lahko doseže honorar na uro na delovnem mestu
»prvi vzrok« zanj-	'"TV *ka™h smo v letošnjem	zneslk^e domčfs pogoalo.
»prvi vzroK zanj.~	s tovari$Mmi pozdravi m z že- ietu imeli že več, bodo prav go- Ta najvišji znesek velja od i. jinuar-
V tem, da poročevalec I. P. ni ijo za plodno diskusijo! izpolnil osnovne dolžnosti vsake-	Dr. L. Žlebnik
ga kulturnega poročanja in ta je — v kritiki izhajaj iz postavk, ki in kakor so izražene n delu, ki
tovo dvignila naše delo v vzgoj- ia isei. občinski ljudski odbor m doi-— - - Žan plačati nikake razlike za nazaj, če se ni v tem smislu pravočasno nils
nem in učnem procesu. D. M.
mu namenjaš kritiko. To je osnovna in prva stvar, brez katere noben spis sploh kritika ni in brez katere takega spisa ni mogoče obravnavati kot kritiko.-Zato pa tudi s takim spisom plodna in vsebinsko bogatejša polemika sploh možna ni, saj vendar ne more nihče pričakovati, da bodo avtorji takemu poročevalcu na ljubo še enkrat razvijali svoje misli in svoja stališča, ki so že tako jasno formulirana v publikaciji. To je torej prvi pogoj, da se prava polemika sploh lahko začne. Kdorkoli torej razpravlja o neki določeni polemiki in se morda celo pohujšuje nad njeno ostrino, bi se moral najprej poučiti, kako je s to osnovno stvarjo in šele potem narediti zaključke. O tem bi moral kot v osnovnem in prvem razmisliti tudi vsak tisti, ki razpravlja o polemiziranju na sploh in koncipira neko »filozofijo« in kategorizacijo polemik.
®b]i ZALOŽBA V MLADINSKA KNJIGA
je izdala v zbirki »IGRA IN DELO« za mlade tehnike in pedagoški kader, ki posreduje učencem tehnični pouk, naslednja praktična navodila:
Marjan Mirtič: STRUŽNICA. Cena 160 din.
Peter Burkeljc: MODEL MOTORNEGA ČOLNA. Cena 160 din.
Ervin Fink: GO-IGRA. Cena 290 din.
Dimitrij Trpin: TEKMOVALNI JADRALNI MODEL TD-1S. Cena 160 din.
Za naše najmlajše so v CICIBANOVI KNJIŽNICI izšle naslednje knjige: PISMA NA MOJ NASLOV,. zbral in uredil Cveto Zagorski. Kart. 840 din .
Svetoslav Minkov: CAR NESPANKO. Kart. 700 din.
Ferdo Godina: ZEMLJE. Kart. 390 din.
V zbirki »ŠKOLJKA« pa smo izdali kot izredno izdajo vedno zanimivo in aktualno knjigo, ki opisuje bitko za Stalingrad
V. I. Cujkov: NA ZAČETKU POTI. Cena broširani knjigi 600 din, kartonirani 800 din.
Založba Mladinska knjiga Ljubljana, Wolfova 12
spremenila pogodba o honorarni zaposlitvi. Od 2. marca 1961 dalje pa se lahko plačajo tudi honorarne ure na delovnem mestu vzgojitelja do zgoraj navedenega najvišjega zneska. Konkretno višino določi pristojni svet za šolstvo ljudskega odbora.
T. Z.
VPRAŠANJA: 1. Ali pripada učitelju, ki uči poleg drugih predmetov samo 5 ur tedensko slovenski jezik, redna učna obveznost 20 ur tedensko, kakor velja za slaviste?
2. Ali pripada učitelju honorar za
razredništvo?
ODGOVORA: 1. Samo učitelju, ki
uči večino učnih ur svoje redne delovne obveznosti slovenski jezik, se zniža učna obveznost na 20 ur tedensko.
»PROSVETNI DELAVEC« izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140 — Tiska - CZP »Ljudska pravica«
		
Za poglobitev dela v razredu
A
850 din 550 din
330 din
PRIPOROČAMO:
VILKA NOVAK:
Slovenska ljudska kultura
ERNEST TIRAN:
Pomenki
DR. VLADO SCHMIDT:
Uvod v pedagoško metodologijo
JOŽE ŽABKAR:
Pouk matematike v obvezni
šoli,	I. zv. 210 din
H. zv. 240 din m. zv. v tisku
TONE LJUBIC:
Okoli Krima	45 dm
Vse publikacije dobite v bližnjih knjigarnah ali P® jih naročite pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26