SU 24.
V Trstu, v saboto 22. marcija 1884.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
e*towH IIMII.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako indi In saboto o poludne. Cena za vse leto je 6 pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta iL gld. KO kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsta po K kr., v Gorlol in v Ajdovščini po « kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravulStvo, vla Torrente, »Nova tiskarna*.
Vsi daviti se poSiljajo Uredništvo »vla Torrente« »Nuova Tipografi*;» vsak mora Mti frankiran. Rokopisi tvez posebne vrodnosti se ne vračajo, — Jnterati (razne vrst« naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Govor
dr. Vifozlća v državnem zboru v 14. dan meseca marcija.
(Dalje.)
Poslanec dr.Vitezič (nadaljuje): Bonghi piše na strani XXIX. fbere}: «Mi moramo doaeči boljšo mejo, nego je sedanja In mi ima pravico zahtevati, da bode vsa okra-jina, ki je brez dvombe v zemljepisnem smislu italijanska, tudi v političnem smislu italijanska. Ali k temu je potrebno, da se vpliv italijanskega življa v nekaterih delih te dežele razširi in cilj se vsekako more doseči le s popolnim ozlroin na mejnarodne razmere i ne da bi se oblasti Avstrije pretilo, ali se ona omajala«. Tu se vsili s;imo ob sebi prašanje, ali je v interesu Avstrije, temu zapeljivemu sirenskemu glasu posluh daj iti.
To prašanje bi sicer zelo daleč segalo, in trebalo bi več ur, da se dovoljno reši. Da pa ustreženi tudi želji čestitega gospoda načelniku, hočem, neglede na druge razloge, poudariti le važnost Trsta za razvoj obrtnije in trgovine v Avstriji. Menim, da je vsa zbornica v tej zadevi mojega menenja in se z mano" sklada, ako pravim, da ki zguba tega emporija bila Avstriji nenadomestljiva. Ako bi se oa to tudi ne jemal obzir in ako bi se hotelo pogajati za odstop, kdo pa jamči Avstriji za to, da bi Italija, povečana z južnim Tirolskim in Primorskim, pohlepnega očesa ne obrnola na važno reško luko, na hrvatsko Primorje i na Dalmacijo? Pri jedi pride okus.
Zgodovina bitve pri Visu nam dokazuje, kako so Italijani hrepeneli po dalmatinskem pobrežji, polnim dobrih zavetišč in luk. Saj Bonghi sam pravi o jadranskem morji: «che e stato una volta in tutto nostro.M Bonghi gotovo ni navedel tega zgodovinskega spomina po naključji, ampak s premislikom. Poprijemki in pretveze za daljša zahtevanja našle bi se lahko. Iz teb kratkih omemb se vidi, da je v interesu Avstrije, da si Primorsko ohrani. Nje prizadevanje mora biti obrneno na to, da širjenju poitalijančevanja postavi meje s tem, da po mogoČosli pospešuje duševna prizadevanja Slovanov, katerih je več, nego Italijanov. Ali vladni organi tirajo temu nasprotno politiko, in ti organi sami tedaj oskrbujejo opravila Bonghija i njegovih somišljetiikov.
V seji dne 14. marcija 1881 sem in-terpeliral glede neke v Milanu v italijun-skem jeziku izdane tiskovine. V tej so bila navedena sredstva, katera mora rabiti italijanska stranka, da doseže konečno svoj namen, namreč zaduŠenje Slovanov v Istri. Tam se nahaja ta le stavek: «In zdaj smo na poti, da dosežemo prvi namen» — pod tem prvim namenom se namreč umeje uničenje Slovanstva v okraju Volosku, kateri okraj se imenuje glavno ognjišči Slovanstva — «vse je ležeče na tem, da ne ostanemo na potu, ampak treba je dobro porabiti slepoto sedanje vlade, do skrajne meje vkoristiti se z dano priliko.«
Kaj se je pa zgodilo na mojo dotično interpelacijo? Namesti da se je skušalo zaslediti obstoj tega odbora, postopalo ?e je zoper pristaše slovanske stranke in celo po sodniškem potu, da se zve, kdo je to tiskanino objavil, kakor da bi objavljenje tega spisa državi bilo nevarno.
Prašam, ali bi bila italijanska vlada drugače postopala, nego je storila naša?
Da utrdim trditev, da vladni organi tlačijo Slovanstvo NemŠtvu in Italljanstvu na korist, hočem glede Istre, katero zastopati mi je čast, tako kratko kolikor mogoče, narisati podobo žalostnega stanja Slovanov, in sicer v trojnem oziru, v Soli, uradu in javnem živenju, da dokažem, kako se v Istri spolnuje člen 19 državnih temeljnih zakonov In Taaffejev program. Poprej pa moram navesti razmere prebivalcev po občevalnem jeziku, kakor so se pokazale po zadnjem ljudskem popisu. Po
tem popisu je v Istri 284.154 prebivalcev. Po občevalnem jeziku je 4779 Nemcev. 43.000 Slovencev, 114.291 Italijanov in 121.732 Hrvatov; po odstotkih je 5.798 Slovanov, 4.004 Italijanov in 0*108 Nemcev. Tedaj so Slovani absolutno v jako pre-vagljivej veČini, tako so Slovani do Italijanov v razmeri kakor 3:2, to se pravi: tri petine je Slovanov, dve petini Italijanov.
Dovolim si sedaj, najprej govoriti o šolab. Uže večkrat sem v tej visokej zbornici razložil, da se z Slovani, kar se tiče šolstva, postopa kakor s pepeluško. Italijanska manjšina ima skoraj vse šole v rokah, slovenske Šole se morejo na prstih preštiti in še te so večidel enorazredne. Pri vsem tem se zdaj poskuša to malo slovanskih šol poitalijaniti. Glavno nalogo si je postavilo neko novo društvo, ki se je nedavno ustanovilo, in to prav za prav ni nič druzega, nego posnemanje nemškega Schulvereina. To društvo je zadnje dni razpisalo konkurs za darove učiteljem deželnih šol, ki so si posebne zasluge
Eridoblli za razširjanje italijanske kulture, [amen je tedaj jasen, namen je potujče-vanje in oziroma italijančevanje ljudstva na kmetih.
Prašam tedaj, ali Šolske oblastnije smejo dopuščati tako zlorabo učiteljskega stanu? V šoli naj učitelj slovansko uči, izven šole pa naj širi Italijansko kulturo! Ali ga to ne zapeljuje, da zanemarja dolžnosti svojega stanu? Gospodu deželnemu namestniku se je vzvidelo, mej popotovanjem v okrajih Voloska in Lošin slovanskim prebivalcem svetovati, naj v ljudske šole uvedo nemški jezik. Tedaj v taclh šolah, v katerih se imajo otroci skoraj samo z branjem in pisanjem pečati, naj se Še z učenjem popolnoma tujega jezika pečajo. Kde je tukaj, gospoda moja, pedagogika? Ali ne bi bilo mnogo praktičneje in koristniše, ako bi bil z Slovani skupaj živečim Italijanom svetoval, naj se uče druzega deželnega jezika, kakor se tudi od svoje strani trudijo Slovani, da se nauče Italijanskega jezika? Tako bi se dva naroda, ki skupaj živita, vzajemno spoštovala in ljubila, ona bi s druženimi močmi delala v deželno blagostanje, i ne ločilo bi ju prepiranje.
V	učiteljišču v Kopru so trije oddelki, italijanski, hrvatski in slovenski, ali k ljubu novej Šolskej noveli uči se vendar največ i najvažniših predmetov v nemškem jeziku, da, v četrtem razredu se učč vsi predmeti v nemškem jeziku.
Enake razmere so na ženskem učite-liŠči v Gorici. V kmetijskej šoli v Poreču, katera je vendar namenjena izključljivo kmetskemu prebivalstvu, ter je kmetsko prebivalstvo skoraj izključljivo slovansko, tudi tam je učni jezik italijanski. Zato je tudi čisto naravno, da je za šest ustanovljenih prostorov v alumriatu, ki spada k tej šoli, zelo teško dobiti prosilcev.
Navtična šola v Lošinu je tudi italijanska. V Istri ni niti ene srednje šole z slovanskim učnim jezikom. Gimnazija v Kopru je italijanska, v Pazinu nemška, realka v Piranu je italijanska, ta pa je na smrtnej postelji, ker morala se je opustiti zarad pomanjkanja učencev.
V	Puli je nemška realka, ki je vojaški zavod. Ali ne dosti, da v Istri ni nobene slovanske srednje šole, delajo se še vse mogoče zapreke, da se učenci od obiskovanja hrvatskih gimnazij na Reki in v Senji odtezajo, če tudi ste te gimnaziji prav tako osnovani, kakor gimnazije tostranske državne polovice, če tudi so tam izvrstni učitelji, če tudi je tam življenje mnogo ceneje, in imate te mesti prav ugodno lego za prebivalce kvarnerskih otokov in za prebivalce voloskega okraja, ker ste prav blizu in bi mladeniči tam dobivali poduk v materinem jeziku: vse to nič ne pomaga, prepoveduje ali obte-žuje se jim obiskovanje teh gimnazij, ker tistim, ki so svoje nauke izvršili na teh gimnazijih, brez minister6kega dovoljenja ni pripuščeno, obiskovati katero vseuči-
lišče tostranske državne polovice in tudi štipendije iz verskega zaloga se jim odrekajo, ako se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. V ministerskem razpisu od 9. maja 1832 so bile še ostreje naredbe dane glede sprejemanja tostranskih učencev zagrebškega vseučilišča v primeri s poprejšnjimi. Na tak način se skuša Slovanom v Istri i na kvarnerskih otocih vsaka višja izo-mika zapreti, da se polagoma Slovanstvo popolnoma zatare. Kaj posebnega je z štipendijami. Za Istro je osem štipendij po 81 gld., in te štipendije so v državnem proračunu pri koperskej gimnaziji zapisane. Potem je državna podpora z 1200 gld., zapisana pri državnej gimnaziji v Pazinu; tedaj te štipendije In ta državna podpora so tako rekoč tema gimnazijama lastna, ker se obiskovalcem druzih gimnazij ne podeljujejo.
V	letu 1875 se je pač za mladeniče kvarnerskih otokov ustanovilo 10 štipendij po 100 gld., ali te imajo jako čudno porodno zgodovino. Rajnki krški škof je namreč pri mlnisterstvu vložil prošnjo, naj se na otoku Krku ustanovi nižja gimnazija s hrvatskim učnim jezikom. Na to pa so mu odgovorili: Ne, gimnazije s hrvatskim učnim jezikom vam ne moremo dati, a damo vam 10 štipendij po 100 gld. Pristavil se je le pogoj, da morajo mladeniči, kateri hočejo uživati te Štipendije, obiskovati nemško gimnazijo v Pazinu. Tedaj namesti kruha so jim vrgli kamenja. (Tako je! na desnici).
Naravno je, da se te štipendije ne podeljujejo, ker na kvarnerskih otocih ni nobenega mladeniča, ki bi znal nemški jezik, in zato za štipendijo nobeden ne prosi. Kar pa se tiče štipendij iz deželnega zaloga, one se nikdar ne podeljujejo hrvatskim ali slovenskim mladeničem, ampak le itilijanskim ali poitalijančenim, in vendar donašajo Slovenci in Hrvati k deželnemu zalogu prav tako, kakor Italijani, ali deželni odbor tega noče videti.
V	novejih časih si celo prizadevajo, zasebne in obiteljske ustanove za štipendije in podpore spraviti pod vladno oblast, da slovanski mladeniči ne bi obiskovali Šole, v katerej bi se mogli učiti v materinem jeziku.
Enaka naredba je dana v dekretu deželnega namestništva v Trstu od 25. oktobra 1883, glede podeljevanja občasnih letnih podpor iz dohodkov ustanovnega premoženja Arčlrovega na krškem otoku. Po ustanovi je uprava zaupana škofu, on ima deliti tudi podpore.
Tu gre tedaj za čisto zasebno ustanovo. Vendar pa se je ukazalo, da se podeljevanje ne sme goditi brez ministerske dovolitve. Sedanji gospod škof je vložil protest zoper to naredbo in h krati prosil, n;ij se mladeničem s kvarnerskih otokov podeljujejo tako državne, kakor zasebne štipendije in podpore, brez razločka, ali se uče na gimnazijah na Reki in v Senji, ali na druzih državnih gimnazijah, ter je dokazal, da k malu nastane v krškej škofiji pomanjkanje duhovnikov, kakor se je to zgodilo v poreŠkej in trŽaškej škofiji, ako se mu to ne dovoli. Upam tedaj, da visoka vlada razloge uvi ii in ustreže temu njegovemu zahtevanju. Žal, da se začenjajo take, istrskim Slovanom neprijazne namere, tu )n tam kazati tudi pri cerkvenih dostojanstvenikih. V žalostno prašanje zastran imenovanja novega škofa v Poreču, katero prašanje je duhove tako razburilo, ne bo iem se spuščal.
Ne morem pa zamolčati, da bi bil, ker je v onej škofiji velika večina Slovanov, velik pogrešek, ako bi se ono mesto podelilo komu, ki ni zmožen slovanskega jezika; kar se sploh tiče one namere, moram naglašati, da je rajnki škof Do-brila ustanovil več štipendij z izrečno določbo, naj se podeljujejo ubogim učencem hrvatske in slovenske narodnosti. Vsa-kočasni tržaški škof naj skrbi za to, da sa bo ta določba spolnovala.
Kako se zdaj ta določba spolnuje, to se vidi iz tega, da se je še le nedavno razpisal konkurs za dve teh štipendij v organu tržaškega ordinarjata «Curia epi-scopalis«, v italijanskem i nemškem, ne pa v tistem jeziku, za kateri so prav za prav te Štipendije določene, namreč v hrvatskem in slovenskem jeziku.
Tisti, ki hočejo te štipendije dobiti, morajo se učiti na italijariskej gimnaziji v Kopru, ali pa na nemškej gimnaziji v Trstu; na slovanskih gimnazijah se ne smejo učiti. Omenjeni gospod škof, ko je še živel, nabiral je doneske, da ustanovi malo semenišče za slovansko mladino. Gojenci naj bi se pripravljali za prihodnji svoj poklic, namreč za dušno pastirstvo mej slovanskim prebivalstvom.
Njegov nastopnik v uradu je zdaj iz nabranih doneskov ustanovil tako semenišče v Trstu. Ker gojenci morajo tam obiskovati nemško gimnazijo, tedaj nikakor ni dopežen namen, kateri je rajnki «ospod škof imel. Omenjeni sedanji tržaški škof ko je bil še v Poreču, nabral je tudi nekoliko denarja za zavod, kateri je ustanovil v Kopru, in k temu donaša deželni odbor letnih 1000 gld. Ker se pa na ta-mošnjej italljanskej gimnaziji slovunski jezik uči le kakor učni predmet, zato se ne more misliti, da so se mladeniči dovolj seznanili stistim jezikom, kateri bodo v svojem prihodnjem poklicu, kakor duhovniki na deželi, najbolj potrebovali. Celo nevarnost je velika, da se Še bolj potujčijo.
Kar se tiče uradov, nadejali smo se istrski Slovani po razglašenju drž jvnih temeljnih zakonov, da pravična in previdna vlada svoje postopanje po teh uravna, da zadobi naš jezik v šoli, uradu in javnem živenji pristojno stopnjo. Žalibog, da smo se zelo motili. Kakor v šoli, tako je tudi v uradu v vsakem oziru vsak dan slabše. Naš jezik se nemščini in talijanščini v prid pri politiških, kakor tudi finančnih in sodniških gosposkah zanemarja; v Istri i je malokde kak uradnik, zmožen slovanskega jezika, še manj pa tacih, ki morejo v tem jeziku z strankami pismeno občevati, Prvi uradnik, gospoda moja, ne pozna i ne govori jezika večine prebivalstva; on tudi ne gleda rad, da ga njegovi podlož-niki govotć. Meni je znan primerljaj, da je bil premeščen nek okrajni komisar z boljšega na slabše mesto le iz tega uzroka, ker je s hrvatskimi prebivalci in občinami v njihovem jeziku občeval; kaznuje se tedaj uradnik, ki vestno spolnuje državni temeljni zakon. Pri politiškin gosposkah se ne sprejme nobeden, ki ne dokaže, da je nemškega jezika popolnoma zmožen; s hrvatskimi občinami se občuje le v nemškem jeziku, in kaznujejo se tiste občine, ki na nemške dopise neČejo odgovoriti; z italijanskimi občinami, to se ve da, občuje se v njihovem jeziku, da, celo hrvatskim občinam se priporoča, naj dopisujejo v italijanskem jeziku. Če katera hrvatska občina pošlje deželnomu odboru kak spis v hrvatskem jeziku, tedaj si mora biti v svesti, da ne dobi rešila; spis se kar ad akta položi, ker tam o slovanskem jeziku sploh nočejo nič vedeti.
freska občina je bila ceikvenej upravi v Beli na otoku Ćresu zarad neke cerkvene zgradbe nekoliko denarja dolžna. Cerkvena uprava je tedaj napravila pobotnico v hrvatskem jeziku. Ali občina ni hotela plačati zneska, ker je bila pobotnica napisana v jeziku prebivalcev tega kraja, ki razen hrvatskega ne znajo nobenega druzega jezika.
PolitiŠke gosposke pišejo v čisto hrvatskih okrajih nemški, pošiljajo nemške ukaze občinam, kakor da smo zunaj v „rajhu". Kde je tukaj enakopravnost našega jezika? Ali moramo mi Slovani v Istri tri jezike znati, da drugim opravke lajšamo?
Kaplan iz Zvoneče se je obrnol na okrajnega glavarja v Voloski s prošnjo, naj z njim vsaj v materinem njegovem jeziku občuje, ker nobenega druzega je-
EDINOST.
zika ne govori. Na to sta bila izdana dva dekreta, namreč od 18. oktobra 1881 in 16. februvarji 188;}, katera si dovoljujem zarad nju originalnosti tukaj prečitati.
Prvi dekret se glasi (bere):
„Ihr Ansuchen, mit Ibnen nur in eroatiseher Spracbe zu verk|hren, kann keine Beriicksichtigung finderf, weil Sie nacb Ibren Studien auch der deutscben machtig sein mussen, welche in Oester-reicb die Verkehrssprache zwischen lan-desfiirstlichen Beborden ist, wozu die Pfarr- als delegirten Standes-^Aerater (Ma-trikenfuhrer) gleichfalls zu zablen sind.
K. k. Bezirkshauptmannscbaft Vo-loska am 18. October 1881."
Povod k druzemu dekretu, ki je iz novejega časa, dala je okrožnica okrajnega glavarja v Voloski prav temu kuratu v Zvoneči, in ta je bil pisan v nemškem jeziku. Kurat je to okrožnico nazaj poslal in prosil, naj se mu vsaj priloži hrvatski prevod, ker nemškega jezika ne zna, in v vsem kraji ni Človeka, ki bi mu preskrbel prevod. Na to prošnjo je dobil ta le odgovor (bere):
„Dem hochwiirdigen Curatamte in Zvoneča mit dem Bemerken, dass die Seelforgeamter in Angelegenheiten der Matrikelfuhrung lediglicb als vom Staate delegirten Staatsamter funetioniren und hiemit als solebe als delegirte Organe der politi8cben Staats-Verwaltung aufzufassen sind. (Bortl reekts.) Die Sprache des in-ternen Verkebres der politisdien Staats-behorden aber ist ausschliesslich die deutscbe.
Ich sebe mich daher nicht veranlasst, Ibnen in eroatiseher Spracbe zu sciireiben.
K. k. Bezirksbauptmannschaft Voloska am 16. Februar 1883.
Jeltmar m. p."
Gospoda moja, iz teh dekretov se vidi, da je gospod okrajni glavar, ne brigaje se za zakonite določbe, čisto samooblastno nemški jezik kakor državni jezik uŽe davno uvedel, in sicer v takej obširnosti, da ga hoče raztegnoti celo na voditelje matrik. — Naravni nastopek tacega ukaza bi bil potem ta, da bi se morale matrike same in sicer v vsej tukajšnjej državnej
Eolovici v nemškem jeziku pisati. Kakov aut gout za gospoda poslanca grofa Wurmbranda i njegove somišljenike 1 (Živa veselost.) Gospodje bi lahko dali gospodu okrajnemu voditelju spričalo lepega vedenja; ali pa v enakej meri more gospod ministerski načelnik s tem zadovoljili biti, tO prepuščam njegovej razsodbi.
Pred desetemi leti — 29. aprila 1874
—	sem v tej visocej zbornici interpeliral zarad rabe slovanskega jeziku v uradni-jah in sodiščih. 15. februarja 1875 mi je bivši minister notranjih zadev baron Las-ser na to interpelacijo odgovoril. Nečem tukaj prečitati obeh teh ppisov, ali vsojam se vendar nekoliko opaziti o odgovoru, kateri se mi je dal.
Res je sicer, da so bili dani ukazi davkarijam in sodiščem glede rabe slovanskih jezikov v zunanjem občevanju z strankami, ali žalibog, tudi je resnično, da se davkarije, kakor tudi sodišča po teh razpisih in ukazih prav malokdaj, skoraj nikoli ne ravnajo.
V odgovoru na mojo interpelacijo se trdi, da pri politiškib, sodniških in deželnih gosposkah ni nobenih spotikljajev glede rabe slovanskih jezikov. Nu, to je po vsem neresnično, ker spotikljaji, reči mo»-am, dogajajo se skoraj vsak dan.
Prav tako neresnična je druga trditev, da se pri podeljevanju služb pri sodniških, politiškib in finančnih gosposkah ozir jemlje na razmere, kakoršne so v Istri, kder se govori več jezikov. Da temu ni tako, to prav jasno dokazuje to, da so pri največ, ali vsaj pri nekaterih politiŠkih gosposkah nastavljeni uradniki, ki slovanski jezik premalo znajo, ali v njem pismeno ne občujejo. Pogosti so primerljaji, da pri sodiščih še eden uradnik slovanskega jezika ne zna.
Saj se zdaj še v konkursib pri podeljevanju stopenj pri poštnih uradih znanje slovanskih jezikov na Primorskem ne zahteva. Se le nedavno se je pripetil primer-Ijaj, na kateri je moj prijatelj Nabergoj gospoda trgovinskega ministra opazil, in kateri tudi jasno resnico trditve dokazuje, da se zahteva le znanje italijanskega jezika, slovanski pa se še omenja ne, kakor bi v Istri ne bilo prav nič Slovanov. Tudi recepisi in druge tiskovine, ki se na* haj a jo pri poštni!) uradib, izdajajo se v italijanskem ali italijanskem in nemškem, ali ne v hrvatskem ali hrvatskem in nemškem jeziku, celo v tistih krajih ne, v katerih stanujejo sami Hrvati. V Istri se govori po 'nekem slovenski, po drugem delu hrvatski jezik. Ali popolnoma napačna je trditev, da tisti, ki znajo ta dva jezika — imenujeta se resnično Je narečji
—	ne umejo slovenskega ali hrvatskega pismenega jezika.
Ako bi ta trditev resnična bila, potem bi motala resnična biti tudi glede slovenskega jezika na Kranjskem, in srbsko-hr-vatskega jezika na Dalmatinskem. Saj se v teh deželah tudi v teh jezikih uradno občuje, pa ni nobenih zadržkov. To je tedi'j le pretveza, in da je ta ugovor po-
polnoma ničev, to dokazuje tudi zgodovinska resnica, da je bil na otoku Krku stoletja pod vlado Frangipanov hrvatski jezik z glagolitskimi pismenkami kakor izključljivi uradni jezik v rabi. In da se je to ura iovanje ne le pod beneškim gospostvom, ampak celo do početka sedanje avstrijske vlade ohranilo, to dokazujejo pisma, shranjena v arhivu okrajnega sodišča v Krku, v katerem je jako veliko notarskih spisov v glagolitskej pisavi.
(Dalje prihodnjičj
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	driavnotborskej seji 18. dne t. m. je naučni minister izjavil, da se je vsled znanih dogodeb na dunajskem vseučilišči zaukazala disciplinarna preiskava, katere izida pa še n9 more naznaniti. Naučna uprava je v tej zadevi svojo dolžnost storila. Šolska novela se lojalno izvršuje in je popolnoma ugodna dejanskim razmeram. Pri ustanovljanji nemških in čeških šol drže se gosposke strogo obstoječih zakonov in ukazov.
19. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu za naučno ministerstvo in zbornica je sprejela proračun za osrednjo upravo in bogočastje ter se začela razprava o visocih šolah. — Poslanec grof Wurm-brand je naglaŠal potrebo etnografične knjige o Avstriji; — poslanje Siiss je predlagal, naj se na češkem vseučilišči ustanovi posebna bogoslovska fakulteta.
V	seji 20. t. m. je zbornica sprejela postavke : visoke Sole in srednje šole, kakor jih je priporočil dotični odsek z resolucijami vred. Zastran resolucije o poduku na srednjih šolah v Gorici, Mariboru, Pazinu in Gelji sklicaval se je naučni minister na svoje izjave v proračunskem odseku. Rekel je, da se utrakvizem s tem še ne uvaja, če se na srednjej Soli drugi deželni jezik izreče obligatnim jezikom, to je le koriBtno in ugodno. Vlada ima dolžnost za omikasje jezika vsacega naroda skrbeti in mora tedaj skrbeti za pod-učevanje jezikov vseh narodov. Ako se v Ljubljani z slovenskim jezikom storjeni poskus pokaže ugoden, potem se lahko dalje seže ter se na resolucijo ozir jemlje. Pri dunajskem vseučilišči gre zavolj motenja reda za disciplinarno preiskavo, katero ima obravnati okademična gosposka-Konečno je poudarjal minister, da ima vlada najboljšo in pošteno voljo. V vče-rajšnjej seji je zahteval finančni minister, naj mu zbornica dovoli, da sme davke pobirati še za mesec april.
Poslanec Tilscher je izrekel Željo, naj bi se ustanovile posebne deželne komisije, ki bi vredile obrtniški poduk. Poslanec MikiŠuaje predlagal resolucijo glede usta. novitve Češke obrtniške Šole v Bernu, poslanec Poklukar glede strokovnaških Šol na Kranjskem za izdelovanje puškinih cevi in lesno obrt.
Zanimljiva je bila sinočna seja, v ka-terej se je končala obravnava proračuna za naučno ministerstvo. Poslanec Loren-zoni je tožil, da so italijanske knjige slabo sestavljene, Kovalskiseje pritoževal, da se morajo rusinski otroci učiti poljski. Naučni minister je pripoznal, da je potreba razmere v shodnjej Galiciji predrugačiti, italijanske knjige pa ukaže pregledati. — Glavni govornik RaiČ je branil slovenski jezik proti očitanju, da ga ljudstvo ne umeje,- on je vlado nagovarjal, naj učiteljišče v Mariboru tako vredi, da bo moglo odgojevati slovenske učitelje. On naglaša, da so se tri slovenska učilišča leta 1851 odpravila na graškem vseučilišči. Govornik je dalje predlegal resolucijo glede uvedenja slovenskega učnega jezika na mariborskem učiteljišči. — Glavni govornik Hackelberg se je upiral tirjatvam Slovencev ter jim očital, da se nagibajo k Hrvatom in sam Bog ve, Še kam. — Poslanec dr. Vošnjak zavrne tega govornika in potem se reši ves proračun nauč-nega ministerstva.
Minister Kullaj bo tudi to poletje po-potoval po Bosni in Hrcegovini, da pregleda ondotno upravo.
Vitanje dežele.
V	Belgradu se delajo velike priprave za sprejem cesarjeviča Rudolfa in visoke njegove soproge. Ministerski načelnik je imenoval komisijo 14 udov, ki se peča s to zadevo.
Iz Petroburga se poroča, da je bil general Gurko imenovan za vojnega ministra.
Zastran pridobitve Merva konstatira »Journal de St. Petersbourg«, da so se v angleškej gosposkej zbornici razgovori o tej zadevi mirno vršili. Minola je bojazen o napadu Indije. Nič se ne sme zgoditi, kar bi mej azijskimi ljudstvi vero obudilo, da vstane vojna mej obema državama, ki v Aziji delite oblast, vpliv in civilizatorno nalogo. Vse dogodbe spričujejo, da je to politika Anglije in Rusije v Aziji.
Moniteur de Rome je 20. t. m. razglasil okrožnico propagande na škofe in voditelje katoliških mlsijonov, v katerej se naznanjajo ustanovljene podružnice za sprejemanje volil in darov; te podružnice so se ustanovile: na Dunaji, v Monakovem, Parizu, Madridu, Lisaboni, v Aji, Malti, Londonu, Dublinu, Carigradu, v Belgiji, v Algeriji, v Sidneju in v Ameriki. — Zopet trdijo nekateri časniki, kar so uže mnogokrat, da papež hoče zapustiti Italijo.
V	italijanske) poslanskej sbornici je bil 19. t. m. izvoljen Goppino z 228 glasovi za načelnika, Cairoli je dobil 145 glasov. Ta volitev je stranke in ministerstvo zelo razburila i ni Še gotovo, Če Goppino prevzame načelništvo ali ne; tudi ni še določeno, ali ministerstvo Še ostaue ali odstopi.
V	italijanskej zkornici je 20. t. m. naznanil Depretis, da je ministerstvo odstopilo, da pa kralj o odstopu Se nič ci določil, ampak sklep si pridržal.
Švicarski zvezni svit je sklenol, da se imajo vsa dejanja, zarad katerih se prične preiskava zoper anarhiste, smatrati za navadna hudodelstva, ki spadajo pod kazensko kantonalno obravnavo. K temu je največ pripomogla avstrijska policija, ki se je večkrat obrnola na kantonske gosposke zarad hudodelstev, ki so se zgodila na Dunaji in drugod. Zvezni sklep naglaša v svojih poročilih na kantonske vlade, da je, neglede na kazensko pravo, ta sklep potreben za zvezno državo, ker je od njega odvisno notranje in zunanje varstvo zvezne države.
Francoska poslanska zbornica je z veliko večino sprejela ves zakon o ljudskih Šolah.
Iz Londona se poroča, da Osman Digma ni še obupal, daposlednjič zmaga; on nabira novo vojsko in bati se je, da se okliče sveta vojna.
Kahire se pa poroča, da je občenje od Berberj i dalje pretrgano, Beduini so zasedli katarakt Sebu in občenje na Nilu pretrgali.
Po poročilih iz Pariza se je kitajska vlada poslednjih zmag francoske vojske v Tonkinu zelo prestrašila in Želi miru.
DOPISI.
IZ Malerlj.sko občine, 14. marcija.
Kako koristen je slovanskemu narodu v Istri hipotekami zavod v Poreču, kateri je v laikih rokah, če tudi stokrat njegov zvesti sluga Zupančič v »Slov. Narodu« poreče, da ni laški, to vć naš narod, — žal, da še premalo 1 »Slov. Narod«, ki se drži sicer strogo narodnega načela, zagovarja tukaj tako škodljivo sredstvo, od katerega naš narod ni in ne bo imel nobene koristi, ampak veliko škodo, — po sebno v narodnem obziru. Dokler bodo naši časniki tako netaktni, ne dosežemo narodne neodvisnosti! Ali o poreškem kreditnem zavodu več govoriti, bilo bi škoda; njegovo dobroto za naš okraj je označil temeljito iz gmotnega stališča g. Jenko lanskega leta na taboru v Brezovici; kedor se hoče natančneje o tem prepričati, naj vzame v roko 49. št. »Elinosti« od 20 junija lan. I.
Se par besedic o »Čestitljevem« zaupnem cenitelji in agentu omenjenega zavoda. Kako čast uživa isti v našej občini in tudi drugodi pri narodu in njega prijateljih, bode pač marsikoma znano.
Kakšna slavna dejanja mu jo morejo donaŠati, tega ne vem, — pač pa nasprotno 1 — Jako velika sreča, ali nesreča pa more biti za »matadorja« »Edinosti«, da ga zaničuje — veste kedo?! baŠ vodja »veljav
nih mož« in njegovi zvesti in nezvesti pijonirji!
Po zadosti naj bo, z vso ozbiljnostjo pravim, da pri tacih ljudeh nisem in tudi nt bom nikoli iekal in od njih pričakoval spoštovanja; — ker ga sami nemajo, zato ga naravski tudi drugim ne morejo datit Dobro sem vedel, kaj smem pričakovati od tacih »veljavnih mož«, zato sprejemam njih zaničevanje prav rad, brez najmanjšega kesanja, Če tudi je postni čas.
Kedor služi kot zvesti sin svojemu zapuščenemu narodu, ne more, ne sme od narodnih nasprotnikov druzega pričakovati, nego zaničevanja. V zadoščenje mu je hvaležnost in spoštovanje od strani nezapeljanega ljudstva (in tega j« dobrih 90°10!) ter mirna vest, da je storil, kar je bilo v njegovej moči v prospeh svojega naroda.
Iz Ljubljane, 15. marcija.
Tedaj pa je končan klasični odgovor znanega nepoznanca v podlistku »Slov. Nar.« — Končan na prav prijetno iznenađenje njegovih somišljenikov. Tužni pri-poznavajo, da mož nič ni odgovoril in merilo, da je odgovarjal na vse drugo, le na to ne, kar se mu je v prvej vrsti očitalo kot naglaven greh! To se ve, fnkt ni mogoče ovreči in zato je privlekel raznega gradiva, ki ne spada k stvari, v odgovor, da je vsaj imel nekaj pisati, češ, ut aliquid videatur.... Vendar smo z zanimanjem brali nesrečne te poskuse — kajti spoznali smo pisatelja zopet od nove strani. Poprej se nam je kazal kot jako nespretnega tolmača zgodovinskih dogodeb, sedaj pa kot nič manj okornega razlagatelja juri* dičnih naredeb. Na jako čuden način nam-več tolmači ministerski ukaz glede sprejemnega izpita za srednje šole. Ista naredba, pravi namreč, da mora učenec pri sprejemu izkazati znanje učnega jezika dotičnega zavoda — ergo smejo v Ljubljani terjati samo slovenski jezik pri izpitu v slovenske paralelke, ergo je oni velik krivičnik in bedak, ki se upa trditi, da se po zakonu mora zahtevati tudi
nemščina____A le počasi, učeni naš juristi
Ona naredba, ki je bila izdana Še tedaj, ko žalibog ni bilo še nič sledu slovenskih srednjih šol, ona naredba se v istini tako glasi. Noben poznejši ukaz je ni razveljavil, kar bi se pač bilo zgodilo, ko ne bi bila popolnoma jasna tudi za naše sedanje razmere. V Ljubljani imamo, kakor znano, slovenske paralelke na gimnaziji; a učni jezik tu ni polnoma slovensk — uže v prvem letu se rabi pri jednem predmetu nemški učni jezik. Pozneje se mu pridružijo še druge stroke, ki se predavajo z nemščino, na pr. matematika, zgodovina, grščina; naše sedanje »slovenske« paralelke imajo torej dva učna jezika in ker ministerska naredba zahteva pri izpitu znanje učnega jezika, terja ljubljansko ravnateljstvo tudi oba pri sprejemu, ker se slovenski učenci podužujejo na slovenskih oddelkih spodnie gimnazije v dveh učnih jezikih. Tako tolmačijo merodajni krogi imenovani vladni ukaz in pač jim mora pritrditi vsak jasno misleči človek. Ko bodemo imeli srednje Šole z jedino domačim učnim jezikom, tedaj se bode tudi jedini ta zahteval — a sedaj tacih šol nemamo; imena »slovenske paralelke« Se zaslužija ne, bolje bi Be jim reklo »utrakvistlčne«. Čitatelj toraj vidi, kako bistroumno razlaga podlistkar dotične paragrafe in s kako pravico očita prof. Su-kleju pristranost, ker se sklicuje na jasne naredbe in na sedaj obstoječe razmere utrakvističnih naših srednjih Šol.
G. podlistkar sklepa svoj odgovor z opominom, naj se ne kregamo za senco abderitskega osla, ter postavlja spodaj namesto podpisa: stat nominis umbra. No, mi smo v teui slučaju popolnoma njegovega mnenja; za to senco se res ni vredno prepirati, ta senca, ki zakriva pisatelja, — pa naj se podpisuje »Umbra«, ali »Volk« — nam je sedaj premagano stališče I
Domače in razne vesti.
Nadvojvoda Rajjner je prišel v Trst in je v sredo zjutraj inšpioiral kosamo domačih domobrancev pri Sv. Ivanu na Vrdelji.
■■odpore ranjenim vojakom In njibovlin obileljlm. Poddruž-nica podporne patrijotične zadruge za Trst in Istro objavlja v »Osserv. Triestino« od min. četrtka razpis podpornih daril za leto 1884. Do teh imajo pravico le ranjeni vojaki ali pa njih obitelji. Prošnje naj se vlagajo do konca meseca maja t. 1. pri mestnem magistratu v Trstu, adresirane na gosp. župana, kot predsednika zatožnega kuratorija.
Tržaška prosta luka. Dunajski časopisi na/.nanjajo, da je ministerska komisija pod Bazant-om dospela v Mar-silijo in da še ta teden poj ie i v Genovo^ Ko se ta vrne na Dunaj, predlože se mi-nisterstvu preventivni troškovi za »popolnitev in zgradbo novih naprav v Trstu. Troškovi bodo znašali do 3,000.000 gld. Določi se tudi čas, v katerem se imaj>
edinost.
dela dovršiti. Ko bodo vsa potrebna dela dokončana, še le tačas odvzame se Trstu prosta luka.
•a)qoar«> na trgu pred Sl-
loš em. Društvo za olepšanje mesta napravi krasen vrt na prašnem in zapuščenem trgu pred SiloS-em. Dotični projekt je uŽe gotov, in te dni se je izročil magistratu v pretres in potrditev. V ta namen se je uže nabralo 5000 gld. — Nova lepa, ravna cesta, vzporednica kolodvoru imenovana «Corsia Miramar« dobi v kratkem nasade, ki se za nekoliko let spremeni v senčnati drevored. Tržaške novosti t
Nesreče. Pred »Chioizo« seje prevrnol »Tramw;iy-ev« voz. Na vozu sta sedela gospod in gospa. Poškodvala se nista, le nekoliko strahu prebila. — V pondelek je prišel pod voz od »Tramway-a« nek ubogi poulični pometač. K njegovej sreči, da je voznik še o pravem času konja ustavil in priJržal. — Iv. S., iz Sčedne je po stanu dninar. Mož ima 39 let, a za skakača več ni. Te dni je hotel skočiti z brega v ladjo, a skoči tako neukretno, da si obe nogi poŠkodva, vsled tega je moral iti v bolnišnico. — Prepeljali so v bolnišnico težaka C. J., iz Trsta. Dobili so na tlaku ležečega in močno iz glave kr-vačega in »non plus ultra« po vinu dišečega. V pijanosti je telebnol na trdi tlak in si glavo prebil na več krajih. On pravi, da je padel po stopnjicah svojega stanovanja.
Požarna kronika. Velik požar je nastal vtorek v magazinu žveplja v ulici »Ma-donna del Mare«. V tem se je nahajalo nakopičenega žveplja do 50.000 gld. vrednosti. — Srčnosti in vstranojnosti naših vatrogascev se je zahvaliti, da so veliko množino žveplja rešili in primeroma ogenj pogasili v kratkem čašu. Škoda se ceni na 5000 gld. — V četrtek po noči je nastal ogenj v javnej kuhinji štv. 990 v ulici »Stazione«. Vatrogasci so kmalu ogenj pogasili. Skoda znaša od 15 do 18 gld. Kako je nastal požar, ne ve se.
Veliko tenzacijo dela po Trstu dogodba, katero je prvi razglasil nek tukajšnji nemški list. Iz Trsta je nekdo poslal v Alek^andrijo in od tu namenjen v Kahiro sod Špirita. Ko je sod došel na adresata, odpre ga in najde v njem razkosano žensko truplo. Adresatu je bil sod poslan po osobi njemu povsem neznanej. Stvar preiskujejo, kakor se trdi. 01 druge strani pa se trdi, da je rsa ta stvar izmišljena.
Nezvesti ljubimec. Neka 21 letna krasna devojka priprostoga stanu, zaljubila se je v mladeniča, kateri jej je vedno in vsig-dar zagotavljal ljubezen; ali on se je obnašal zadnji čas čem dalje odurneji proti ubogej Marički, ki je slednjič sprevidela, da njej nezvesti ljubi drugo. V Četrtek ga je srečala na ulici, in mu očitala nezvestobo, ali ta jej srdit odgovori s pestjo. Maričko je nezvesti tako obdelal, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Pazite otroki Padel je po stopnicah iz druzega nadstropja deček £. Mengotti, teško se je pobil; zdravi se doma.
Nož in pretep. Pretepala sta se na lesnem trgu Matej Z., 19 letni mizar in Anton V., 20 letni težak. Mizar rani težaka v hrbet. Ranjenca so odvedli v bolnišnico, ranitelja pa tja gor, v ulico Tigor.
—	K. Juraj, 28 letni TrŽaČan, dninar po stanu, dobil je v metežu rano v trebuh.
—	H. Jožef, 17 letni likdrist, bivajoč v ulici «Tesa», pretepal se je, in dobil z nožem runo v čelo, tako, da se mu kost vidi. UŽe dalje časa nismo imeli prilike poročati o nožu, ali po pustu dozdevlje se, kakorj da bi bil ta stopil na dnevni red.
Na borsnem trgu je padel v pijanosti v sredo zvečer streŽaj J. G-., 64 letni mož. Prebil si je glavo. Zdravi se doma.
Policijsko in tatvine. Izročil se je satu policiji težak, ki je v pretepu, nastalem v krčmi »Pri rumenej hiši« v Barkoli, z britvijo ranil druzega pretepalca.
—	Straža je ustavila mladega pobalina,
f>o stanu vrvarja, ki je v pretepu, nasta-ein v žganjariji v ulici »Arcata«, z nožem ranil necega Al. A., katerega sedaj zdravijo v bolnišnici. — Straža je ustavila Iv. K. težaka, doma iz Kamnika. Ta je na trgu pred postajo na prodaj ponujal ko-lekov po 5, 10. 15 in 50 kr., katere, pravi da je našel na ulici. — Jožefa Dobar, doma iz Trbiža, morala je iti v bolnišnico, da si zdravi z nožem porezano glavo. Dobar igra na kitaro in s to si kruh služi. Spremljajo po krčmah itd. nek godec na gosli. Mej obema je nastal prepir, menda radi nabranih soldičev; ljuti Paganini zgrabi za nož in ubogo kitare muzo poreze na glavi. Paganinija so prijeli in odvedli v ječo, Študirat „kontrapunkt«. — V sredo so odpeljali sedet S. J. pomorščaka, ker je namerjaval v ne kej proda-jalnici otdati nič vredno tntko za zlat, vreden 20 frankov. — Tatje so prodrli na stanovanje necega zasebnika v ulici »Ca-puano« in mu odnesli kovčeg, v katerem je bilo gl. 240 v denarji in dve novi moški obleki. — Ustavili so težaka F. St., ker je na angleškem parniku kavo kradel. — Slepar je padel v mrežo. V sredo proti večeru je šla mirno svojim potem po ulici »Torrente« Liza K., žena necega kočijaža. Približa se jej nekdo, kažoč jej moŠnjiček, kateri je uprav tačas pobral od tal. Nago-
varjijo, če hoče ž njim deliti, ker v mo8-njičku je našel zlat cekin, in prosi, naj mu ga izmenja za Štiri gU. Žena pa pri sebi ni imela dovelj denarja; da mu eden gold. v papirju in raz prsta sname zlati prstan ter mu ga izroči. Ko domov pride, cekin, ki je bila le tutka, pokaže možu, kateri sleparijo spozna. Oba se zdaj napotita sleparji i.«kat, in ga dobita v ulici »Torrente«; žena ga pokaže javnej straži, ki ga zajme v mrežo in odpelje strest v kolegij v ulici »Tigor«.
Petarda. Petarda o katerej smo poročali v zadnjem listu, ki se je razpo-Čila v vrtcu pred poslopjem c. k. namestnika in Maron-ovim kijoskom, ni bila sama. Imela je svojo tovaršico. Straža je drugi dan preiskala mesto zločinstva in v bližnjem grmu dobila drugo petardo prvej slično. Toda ta se ni nžgala. Menda gotovo zločinec, ki je prvo 7.aŽgal in položil, nI imel časa se z drugo muditi, ter je raje prej pete odnesel. Se to moramo opaziti, da imajo časopisi na Laškem vse polno telegramov o teh petardah, ki izrazujejo vedi si ga Bog kakov čuti?
Kdor hoče iti v Turčijo, kakor naznanja ukrep otomanske policije, mora imeti svoje listine lepo v redu, pregledane in potrjene po turškem konsulu ali po-verjeneku pri narodu, h katerem pripada izseljenec, ali potovalec itd.
Ureditev lokne policije. Naznanjajo iz Beča, da je trgovinski minister objavil nov zakon, glede policije v pomorskih lukah.
Sv. Jožefa praznik v Rlc-manjab. Na ta praznik so Ricmanje vsako leto polne tujcev: a letos je obiskovalcev Število bilo veliko veče, nego druga leta. — Iz vseh krajev našli smo tam mngo znancev; dosti gostov iz Trsta pa je pribavil izlet pevskega zbora delal, podpornega društva. — Pevci so kaj lepo peli; narod ni mogel prehvaliti izvrstnega petja blizo 50 mladih izurjenih pevcev pod vodstvom g. Steleta razveseljevalo nas je do noči; napitnica za napitnico se je vršila ; veselje je bilo obče in nekaljeno. Pohvaliti moramo Ricmanjce zaradi dobre postrežbe ; a brežanka in berzamin prekosila sta vse nade.
(Soriške novosti. Minoli pondelek je bilo leto, kar nas je zapustil in se preselil v večnost nepozabljivi pokne-ženi vrhovni škof Andrej Golmayr. — Grofinja Cbambord je obiskala vtorek zjutraj cerkev na Kostanjevici, v katerej počiva nje mož Henrik V. — Delželni odsek je dovolil gospodom prof. poljedelske šole, da smejo predavati g. učit. z dežele. Tečaj se odpre v jeseni, v času Šolskih počitnic.
—	Goričani se hvalijo z lepim, krasnim vremenom. — Dr. A. Luzzatto je dal na svitlo zdravstveno poročilo goriške občine za leto 1883. — Konjske dirke bodo imeli v Gorici na tretji velikonočni praznik. Vršile se bodo po drevoredu mej postajo i mestom, a ne na »Campagnuzzi«, kakor so mislili, ker StandrŽci so se temu uprli.
—	Javni vrt se vedno lepSa. Te dni so vsadili krasno mirto, dar necega gospoda, ki neče imenovan biti.
Dopolnilne volitve v mestni sebor Ljubljanski bodo za III. razred v 21. aprila, za II. razred v 22. aprila, za I. razred v 24. aprila.
\ nadszornidtvo asa meščansko premoženje V Ljubljani izvoljeni so na 6 let ti-le gospodje: Vaso Pe-tričič, Gašpar Ahčin, Srečko Nolli, Gašpar Jemc, Jožef Ribič in Andrej Zakrajšek.
Uementi. Kakor smo zvedeli iz gotovega vira. gosp. baron Winkler, ko je bil zadnjič v Trstu, ni niti obiskal našega škofa, toliko manj se je torej mogel ž njim pogovarjati o prib. škofih. Dotična vest v «Soči» se torej ne naslanja na prave vire.
Vabilo. Vsi g g. odborniki, namestnik», pregledov alci računov in nadzorniki vabljeni so v odborovo sejo, katera bode v saboto, dne 22. t. m. točno ob 8 uri zvečer. Pri tej seji se konstituira odbor in se razdele razni društveni posli. Pred-sedništvo del. podpornega društva.
Vabilo. Na veselico katero priredi pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarja« v nedeljo dne 23. marcija 1884 v zgorenjej dvorani gostilne pri »Zelenem hribu« (Monte verde) z sledečim sporedom: 1. E Rihar, »Slovan« poje moški zbor. 2. Reminescence iz opere »Lucrezia Borgia« in »Lucia de Lamermoor«, svira na citro g. Preveč. 3. pl. Zaje, »Kolo«, moški zbor. 4. Turkov »Najlepši zaklad«, dekla-muje gospica Muhova 5. pl. Zaje »Nočni stražari«, moški zbor. 6.F. J. Tance, »Izgubljeni cvet« četverospev pojo gospe Nu-čičeva in Modrova in gospodični Muhova in Umekova.7. Ivan Dolinar« Bridkost peka«, govori g. Dobčmk zbor. 8. Hajdrih, »Morje Adrijansko« moški zbor. 9. pl. Zaje, »U boj!«, moški zbor. 10. Prosta zabava. Začetek točno ob pol 4 uii popoludne. — Ustopnina 20 kr. Udje brez službe so prosti ustopnine, a morajo se javiti za ustopnice od 9. do 11. ure zjutraj v delal-skem podpornem društvu, Corsia Stadion št. 11.
HOFFA, c. kr. pridvornega liferanta skoraj vseh evropskih vladarjev, c. kr, svetnika itd. na Dunaju, Graben, Briiunerstrasse 8, p6tem fta-letnice njegovega poštovanja in uprav tako dolgo obstoječe njega iznajdbe, iziŠel nek hi-storično-medicinski spomenski list, previden z spomensko tablico, na katerej so zabilježeni najznameniteji zgodovinski podatki Avstro-ogrske, s koledarjem za leto 1884., 1 svetovno uro, in zapisnikom svetovno važnih dat, kateri na željo izumitelja, g. IVANA HOFFA, razpošilja se gratis in franko vsem, ki pa zahtevajo. — V tem se nahajajo zabilježene mnogoštevilne svedočbe zdravnikov in zani-majoćega se občinstva, kakor tudi poročila o zdravilnih uspehih pri boleznih v prsih in želodcu, poleg specifičnih boleznih na krvi (ble-doba, pomanjkanje krvi, zlata žila itd.) in list utegne biti za vsacega bolnega dokaz vrednostne prisvojine.	D. R.
Brezplačni spomenski list. Po zdravstvenej inicijativi je od svetovnoznanega Izumitelja hrano-zdraviltih izdelkov iz sladi, g. IVANA
Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta.
(Dalje.)
Tudi ni krivda Trsta, da naši najboljši mornarji morajo tekati dela na Angleškim in v Ameriki in da se oni, ki ostanejo doma, slabo žive z ribarjenjem.
V ostalem so še drugi uzroki, zarad katerih je svetovna trgovina vzela svojo pot skoz Anglijo^ Portugalsko In Holan-dijo ter zapustila Benetke, Genovo, in ti uzroki so nova pomorska pota in nove dežele, katere sta našla Vasco de Gama in Krištof Kolumbij; ali predor ožine pri Suec-u je vse zopet popravil na korist Trsta, da se je le znal precej izkoristiti nov položaj. Ali povsod drugod so se hitro brigali, da napravljajo potrebnih zvez do morja, le pri nas se toliko obotavljajo, da bi zdaljšali Rudolfovo železnico za še samih 150 kilometrov, da bi potem segala do morja. Neuman-Spallart tudi graja našo trgovsko marino; ali on ne pomisli, da kder ni kaj izvažati, ni tudi dosti uvažati, da je treba torej poprej velike obrtnije, trgovine in sploh aktivnosti v notranjih deželah, potem se bode uže, tudi razvijala domaČa trgovska marina. Najlepši izgled v tem obziru nam daje severna Amerika; tam imajo ne le domače, temuč tudi tuje ladje vedno zadosti blaga za izvoz in uvoz; kaj tacega bi se pa godilo tudi v Trstu, daje trgovina bolj razvita. Naše pomorstvo peša zato, ker so sploh naše Primorske dežele zanemarjene; pred leti je bilo avstrijsko pomorstvo uže prav dobro razvito, mi imamo les, delo po ceni in izvrstne pomorščake, a premalo obrtnije in preslabo razvito trgovino; da se pa zadnja ne razvija po potrebi, temu so uzrok v prvej vrsti slabe prometne zveze po kopnem.
Gosp. Neumann hoče tudi Trst braniti z nemškim mečem; to je malo preveč; avstrijska ljudstva sama ga bodo najboljše branila in žalostno bo za Avstrijo, ko bi te dežele moral kedaj braniti nemški meč. »Die Waoht am Rhein naj le poj6 tam na Renu, a le tam ; pa ne na Donavi, najmanj pa na Adriji; za nas ni tista pesem.
Gotovo je torej, da je mnogo tožeb proti Trstu neopravičenih, a še bolj neopravičeno je to, da manj ali več učeni gospodje, kadar koli govore o Trstu in nasvetujejo sredstva za pomoč temu mestu, pozabljajo na dežele, ki leže za Trstom.
Jako omejene pojme o trgovini imaio oni, ki mislijo, da ja zadosti, da se le mnogo blaga skozi Trst uvaža in izvaža in da to vse lebko vlada preskrbi s tem, da ukaže, da vsa pota peljajo v Trst. Borne pojme o trgovini ima oni, kateri ne pozna, da trgovina išče vedno le najkrajše in najcenejše poti in da podlaga trgovine je dobra obrtnija, katera daje mnogo blaga za izvoz, na drugej strani pa tako prebivalstvo, katero dosti služi in more torej trošiti, kar zopet prouzročuje živahnejši uvoz. Za Trstom je Kras in za Krasom so dežele, v katerih ljudje trpe glada ter iščejo dela drugod, ako se celo ne izsele v Bosno ali v Ameriko. Zdaj pa pišejo o Trstu in železnicah, a nobeden teh pisateljev se ne spominja, da za Trstom leži lepa, a zanemarjena dežela, katere Trst tudi neobhodno potrebuje, ako hoče sploh napredovati.
Kadar so nekateri gospodje kde skupaj pri političnih pogovorih, bodisi v Trstu ali v Gorici, radostno si napivajo in govore o Trstu in Gorici, kakor o sestrah, a komaj so zopet doma, vse je pozabljeno, in gospodje tržaški od skrajne ital. stranke ne privoščijo Gorici, ne privoščijo krasnej soškej dolini, kder je izvrstna vodna moč bistre »Soče« in so tudi vsi drugi pogoji za krepko obrtni jo, ti gospodje ne privoščijo goriškej deželici tako potrebne železnice skoz soško dolino. — Spoznali so sicer, da se morajo tržaški trgovci bolj poprijeti obrtnije, da tako povzdignejo uvoz in izvoz; a dosedaj hočejo vse te velike fabrike zidati le v Trstu, kder bo gonilna moč draga, kder sploh manjkajo tudi pogoji, zdravilski, socijalni itd.; le na soško dolino, ki je tako blizu Trsta, kder je gosto in krepko, pošteno prebi-
valstvo, le na dolino, ki je kakor nalašč ustvarjena za obrtnijo, nočejo misliti naši pisatelji in tržaški politikarji.
Vsak, kedor ni vd«4ežjn pri bilanci mesta TrBta torej dobro razvidi, da ima predelska železnica svojo veliko prednost, in to prednost je tudi dokazal Semrad v svojemu poročilu od leta 1872. — A leta 1875 se je Še projekt predelske železnice popravil in so se zmanjšale strmine mej Trbižem — Predilom in Predilom-Bovcera (i—40) ter se je tudi črta skrajšala s tem, da se je na strani pustila koritniška do lina. Mnogi neprijatelji se ne bodo sicer nikoli sprijaznoli s predelsko zeleznico *}; toda trgovska zbornica tržaška, ki je v tem obziru bolj kompetentna, kakor pa neka tržaška svojat, je o i prvega začetka potezala Be za to črto in jej je še vedno zvesta. Od sedanje vlada pa je pričakovati, da bode izvršila ta projekt v korist Trsta na blagor zanemarjene goriške dežele; vsaj si je sedanja vlada zapisala na svoj prapor: »Porazumenj-a in enakopravnost vseh narodnosti«, katero geslo je tudi v tem obziru na pravem mestu, kajti nobena stvar ne pomaga toliko v pora-zumenje, nego dobri gmotni napredek.
(Konec prihodnjič.)
Tržao porodilo.
Kupčija v obče miruje.
Kava prav mlahova kupčija po zdatno znižanih cenab. Prodalo se je zadnji dni 300 vreč kave. Rio po for. 57-69.—, 300 vreč Santos po for. 57—G4.—
Sladkor. Stalna mlahovost, cene jako Šibke. Denes stane sladkor v vrečah for. 26-29.—.
Olje — cene trdne, a kupčija nezdatna. Fino namizno stane for. 6S—85.—, jedilno for. 44-48.—.
Sadje. Pomeranče, limoni for. 3—6.—f mandlji for. 80 do 90.—, fige v vencih fr. 13 do 14.—, rožiči for. 4'[2 do 0lfa, opaša fr. 13 do 15.—, cvebe navadne for. 13 do 16—, Eleme fr. 18 do 30.—, Sultmina fr. 20 do 30.-.
Petrolje v slabem obrajtu; denes velja for. 9.50 do 9.60; tendenca za Se niži ceno.
DomaČi pridelki, fižol rudeč for. 10'f, do 11.—, bohinec f. ll'[t do 12.—, beli fr. IO'i, do 11.—, zeleni dolgi fr. 11.—, man-dolon fr. 111 [a» kanarin fr. 12'f,. koks fr. 12*|. do 13 —, mešani fr. 8 do 91!,, maslo 86 do 98.—.
Žito. Pšenica ruska fr. 10.25, koruza levantinska fr. 6.90.
Les, še precej dobra kupčija po trdnih cenab.
Seno, dobro konjsko for. 1.10 do 1.60.
Borano poročilo.
Državni papirji so zadnje dni nekoliko trpeli vsled poročil iz Dunaja, da se tam oddaja nova ogerska zlata renta le po 77'|4°[?; kurzi so v obče nekoliko ni|ji postali.
UunajKk« borsa
dne 2f. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr
Enotni drž. dolg v srebru 80	• 95 >
Zlata renta......101	»70 1
95	> 35 >
845	» — 1
Kreditne delnice .... 323	- 60 .
London 10 lir sterlin . . 121	» 40
Napoleon.......9	» 6
C. kr. cekini......5	■ 60
100 državnih mark ... 59	» 20 1
5®/« avst. renta . . . Delnice narodne banke
Št. 155.
Razglas.
*) »L' Indlpendente« je prav zdaj zopet začel ropotati proti nj«j na vso moč. Pis.
Naznanja se, da v Nabrelinskih semnjih (dno 5. aprila, 17. septembra in 27. oktobra vsacega leta) bode zraven vsakovrstnega blaga tudi živina (voli,krave, konji itd.) na prodaj. živina bode letos vsako občinske pristojbine (takse) prosta.
Vabi se torej 8. g. prodajalce i a kupce živine bližnjih m daljnih krajev se mnogobrojno udeležiti uže prihodnjega semnja 5. aprila t. 1.
Županstvo v Nabrežini.
Ndbrelina, 16. marca 1884.
Caharija,
2—1	župan.
Le 3 goldinarje !
300 ducatov preprog v divnih turških, Škotskih in krasnobojnih uzorcih, dolge 2 metra, široke lllg meter, morajo sa koj otdati in stane komad le 3 gld., carine in pristojbine franko, proti pošiljatvi ali pov-zetnlci. Posteljne ograniče par 2 gld.
AUoiriominerreUI, Draždane,
Prekupcem jako priporočljivo.
EDINOST.
Nr. 141.
Razpis natečaja
za službo učiteljico ženskih rožnih del pri Šolah v Boljuncu, BorŠtu i Ric-manjah uz nagrado letnih 60 for.
Natecateljice imajo dokazati predpisano usposobljenje i poslati svoje proSnje podpisanemu u roku štirih tednov.
C. kr. Okrajni Šolski svet
A'oper, 0. marcija 1884.
Bosizio.
Nr. 139.
Razglas.
Prihodnji mesečni semenj v Sežani 12. aprila, ki pride ravno velike sobote dan, prenese se na soboto pred cvetno nedeljo t. j. 5. aprila.
Županstvo.
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEv Ptuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domaČih pridelkov.
Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž. ajda, horu\a, oves, Ink (čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veltajnJ, pottelmo pa izvrsten./io/ vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.	4—20
A. JURCA
veliki trgovec v PTUJI* (Pettm ni 1 SUlbahn, Steiermark).
i
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Ljubljani.
Velikolet ozdravljam razne bolezni edino le z V. šo
t Francoza esenca« iu to z najboljšim vspehom. Prosim vas šo za 12 steklenic. Trs*, meseca septembra 1883.
Dr, Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša »Francova esenca* oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajaj o Je bolezni. Izrekam Vam kakor lz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan P u/16.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje župnij ane od marsikftke bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882, Anton Vlassich, župnik-kanonlk.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Francove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augusthaler, montčr v tovarni za stroje g. Korosi v (?racici. •
»Francova esenca» je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in tre buhu, kre, božjast, trebušno in prehajalne mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr.
IG-12
MT Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 a. v. iz dohre volne;
■ 8 — a. v. iz boljše volne;
» 10 — a, v. iz line volne;
i) 12 40 a. v. iz dokaj fine volne.
Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po* vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, Sesalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKY,
tovarnična zaloga v Brnu.
OC ustanovljena 1. 1806.
Tzorce brezplačno Uzorne pole za gospode krojače nefranki ano. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroče. vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naroČila se vrše le na zaupanje , Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno Izpolniti in ge je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam proujiroča mnogo težkoč.
Dopisnice se primajo v teh le jezicih : v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—7)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč ln ni treba mnogih bn-sedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(4)
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofolelti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis in O, B. Faraboschi. ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
EJksport
pravcatih Tyrnavskih(Nagy-Szombateljskih)
pršutov le pri gospodu
karolug.takAtsu
v Tymavi (N.-Szombat). (4—G)
GROFA II. ATTEMSOVA
semeno - kulturna postaja
pri sv. Petru poleg Gradca, Štirsko.
Prava štirska rudeča detelja, travna semena, rastlinje za pičo (klajo), štirska rž in oves, itd.
Visoka lega — v Alpah — in skrbno obdelovanje zagotavljajo našemu semenskemu posestvu jako dobri uspeh, katerega si je zadobilo po mnogih deželah. Vse dežele z večjo toploto, in to je skoraj vsa osrednja Evropa, naravno gravitirajo proti naŠej planinske] deželi glede potrebe semena za setev. Štlrofca ru-de5a detelja, štirska repa, štirsko zelje, štirska rž, stlrski oves, itd. itd. so vže ždavna od vsega sveta pripoznane specijalitete. Mi opa-zarjamo sedaj tudi nadalje na naše
travno seme rpn
in povsod so je sponeslo tudi tukaj nabrano mo^Iviio semo, kder se je to poskusilo. — Mi priporočamo tedaj vsem kmetovalcem naše pridelke.
Zapisnike razpošiljamo na zahtev franko.
BTD. Zavod prodaja izjemno
Sle proti porabnej vrednosti,saj
to se pravi, zaračuni se nahajajočo kalilno moč in čistost in ti fl;m*aiitfli-a.
Mi radi štujemo tudi sodbo sleherne korektno delajoče semeno-kontroine postaje. — Mi sami strogo pazimo na vsak kraj, — V zavod se sprejemajo tudi učenci. (3—3)
Jednokratno prepričanje ne škoduje!!!
Najstarša dunajska en gros-.ksportna zaloga
Ignacija Herzog-a et Comp.
DUNAJ, I., Ruprechtsplatz 5, DUNAJ
razpošilja se, dokler je šn kaj blaga v zalogi, po povzetnici, 1485 komadov brnskega sukna za mladoletje in poletje, in sicer moiko obleko iz volne, sestoječo iz suknje, hlač in telovnika, iz tkane, čiste, jako fine volne gff zn S	OO kr. "VŠ
katero je nekoč stalo tri krat toliko. — Slehern z malo naročbo se lahko prepriča, da je bil na vsak način realno in izvanredno solidno postrežen, in baš, da prej še nikoli tako. — Dotično sukno za oblako so more dobiti v najnovejših barvah najbolja vrste, kakor: sivo, rujavo, modro, žolto in črno, kakor tudi v temnih bojah. Pri naročbah, prosimo za označenje boje. — Tako tudi razpošiljamo
angleška ogrinjala za na pot
dokaj dolga, velika in široka v vseh bojah, iz čiste, same volne & 3 gld. SO kr. komad, na dalje ;
Perilo za gospode,	polfte-
zanc, se in brezi ovratnika d '1 j?ld. SO Iti*, komad.
Sirtino>-cf"iir>p V8e dvakrat podvojeno, aimng-srajce, francosko, šivane, lino
gladke ali nabrane a JI gld. SO kar. arvane robače, krćton ali oksford gl. 1.— »	» frunc. ali oksford » 1.80
Hlače, močno platno......a —.75
»	platno......n l.—
Srajce za gospe iz močnega platna od
60 kr. do. ... o 1.50 » » » » Sifona se švic.člpka-
njem ali nagubam! » 1,— » » ■ » uprav fine od gld.
1.50 do . . . . » 5,-, » » » >» platna od gl. 2 do » 5.— Ženske hlače » » čipkane od
75 kr. do...... . . . » 3 _
Raznovrstno otročjo obleko od 1 do
12 leta, od gl. 1 do.....» 5,—
PonoČne suknje za gospe od g. 2do » 8.— Velika zaloga raznovrstnih manifaktur. En gros-naročnikom velik rabat. — Bale se sprejemajo in zaračunajo po najnižej ceni. Uzorci se ne razpošiljajo, ali vsak, kdor naroči ima pravico, če mu ne ugaja dotično blago, zamenjati ga. (2- 4)
Brez te varstvene znamke. postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "Tpo
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po vdih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo la^a če se rabi, pa mine no-, . „ , ., , volnem trganje, kar doka--	zuje obilno zahval Zahteva
"naj se samo acvetu zoper (Varstv. znamka.; trganje po dr Maliču* s zraven stoječim znamenj enem; 1 steklenica SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči so k i in siropi.	20—3
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline 1 stekl. 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi sniradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogijice, c. kr. priv.,
ne Brnele bi se v nijdnem gospodinjstvu poprešati in so se uže tisočkrat sija no osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽonm želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše re takoj
v lekar-iTi pri „samorogu««
Jul. pl. Trnk<5czy-ja na iiMvsliitMik tr»u v Ljubljani.
i i i
i
h
t
ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele raoike obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld, ostanek.
L. fiilorch v Brnu
tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati.
3000 ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po 3 for. 80.
L. SUtrcb, tvorničar v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—11 se zamenjati.
Proti kaSlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemogloHti, suš ci, neprebavljivosti, skazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sludni izleček-ozdravilni ol, sladna cokolata, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljo n pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovih ozdravilnlh užitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahodnjo Evropo 12,800, in na vzhod njo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočern, o katerih ni bilo upania' da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim živenje in'
zdravje povrnoli.
Ozdravilna poročila
iz Avstrijskega Primorja.
Na izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. Hoffovega sladnega izlecka, dvorni oskrbovalec skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. komisij ni svćtnlk, posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan HoflT v Beču, 1., Graben,
Braunerstrasse št. 8, tovarna: Grabenhof, Briiunerstrasse št. 2.
Vaše Blagorodstvo!	^ ' ^ aPr'la 1833.
Jaz sem primoran izreči, Vašej Blngorodnosti, mojo srčno in cloboko-cuteco zahvalo za dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uže jedno leto na bronhijalnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, iu vsa lekarska sredstva za ponehanje kašija in krvnega toka, so se po najviše skuaala uspešnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izlečno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takove nedosegljivo slado-prsne sladčice, zdatno mije jenjul kašelj, in je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 53 skljtiic VaSega slado-izlečnega zdravstvenega 61a (birej, 5 zabojčkov slado-sladčic in 5 kil slado-čokolate 1. sorte. Še jedenkrat izrekam mrtjo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš udani
Ffance U»»t, pri c. k. pomorskem vodstvu.
Gorica, 2. aprila 1883.
Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas da ml koj pošljete drugih 10 sklenic koncentriranega izlečka iz sladi.
Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dabrowski, c k. stotnik. Gorica.
Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj
prostega ljudstva
niso še nijednemu tečnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdravilnim sred slvom, slado-izlečnemu zdravilnemu pivu, koncentriram mu izlečku iz sladi, slado - idravilnej čokolati in prsnim slado - sladčicam. Od tu izvirajo izvenredna prednost iu 5gkratno odlikovanje po dvornih liferautlh, če6tue diplome
in prve 2uslužne kolujne. Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljemi., nemški cesar : «Vaš dobri izleček iz sladi.« Franc Jožef I., avstrijski cesar: «liad Vas odlikujem«. Kralj saskl: «Blagodejen kraljici materi«. Kralj danski: «Občutil na zdravje uplivajočo moč». Veliki vojvod Men leiiburg-Šverinski:
uMoje priznanje«.
Slanina Hoffovi izdelki iz sladi v deželi iz Beča: Slado-izleč^k-zdravilno pivo. S zabojem in sklenlcami: 0 sklenic pl. 3.82, 13 sklenic gl 7 20 28 sklenic gl 14.60, 58 sklenic gl. 2D.10, '/» kila čokolate iz sladi 1. gl. 2 40' II. gl. 1 G0, III. gl. 1. (Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek G0 kr' (tudi l/» in '/4 zavitku). Pripravljena redilna moka iz sludi za otroke gl. 1 — Koncentrirani izleček iz sladi 50 kr. iu tudi po 30 kr. — Popolna slado-koneli
stane 80 kr.	1 J
Pod 2 Ne «10 razpošilja.	12—6
i m
Lastnik, druUvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednic: AVGUST BREMIG
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu