Strehe iz platnic debelega papirja.
Strehe pokrivati s platnicami debelega ali tako imenovanega popanega papirja (PappendeckeF) ni prazna reč, kakor morebiti marsikdo misli. Časnik dunajske kmetijske družbe, kteri nikoli ne lovi praznih muh, priporoča napravo takih streh in pravi, da nemške bukvice, ki jih je nedavnej na svetlo dal saksonski grajšak A. Schonberg pod naslovom: „Die Pappdaeher; Erfahrungen iiber Halt-barkeit und Werth, so wie Anleitung zur Anfertigung der-selben. Schonfelds Buchhandlung, Dresden" prav djansko ali praktično razlagajo napravo in koristnost takih streh.
Navadne platnice debelega ali popanega popirja pa niso same po sebi za pokrivanje streh pripravne, ampak namazane morajo biti s katranom iz premoga ali kamnenega oglja (^Steinkohlentheer), s kterim, na priliko, tudi morske ladije ali barke mažejo, da jim moča ne škoduje, in se v stacunah lahko dobiva.
Napravi si pa slehern gospodar prav lahko sam streho iz vsacega debelega aH popanega papirja ali kartona, da je papir le dovelj močan, terden in gost.
Katran, v kterem misliš platnice namakati, se mora, zavolj nesreče ognja, ker se rad vname, na prostem kraji, ne pa kje pod streho, v kaki ponvi ali pa v kakem vzidanem kotlu tako dolgo kuhati, dokler se popolnoma ne raztopi. Ta ponva ali kotel mora tako globok biti, da se platnice v raztopljeni katran lahko pokonci ena k drugi tako postavijo, da se ga popolnoma od vseh strani dobro navzamejo.
Eno uro je za to dosti; katran se mora v tem vedno pri malem ognji pustiti, da se polagoma kuha.
Potem se napojene platnice iz katrana ena za drugo poberejo in na kakošno dolgo mizo razpolože, ki je nekoliko na eno stran nagnjena, da se maz popolnoma in lože odteče. Če se pa mizi zadej kako sloniio napravi, se dajo platnice še lože in sicer pokonci postaviti, in če ima miza na drugi strani višji rob, in, kjer je najnižje, luknjo za odtok, se katran, ki se z namočenih platnic oceja, ne pogubuje, ampak v podstavljeno posodo steka.
Da se pa namočene platnice popolnoma posuše, se morajo tudi na prostem kraji razstaviti tako, da se najprej na eni strani do dobrega posuše, potlej pa na drugi. Ne smejo se pa platnice ena na drugo naložiti, dokler niso popolnoma suhe, sicer bi se ena druge prijele in težko bi jih bilo narazen spraviti.
Če se tako ravna, moreta dva delavca v malo dneh toliko platnic napraviti, da jih je za eno streho dovelj.
Naprava pokatranjenih platnic kakor tudi njih pribi-janje na streho ne potrebuje nobenega posebnega poduka ali kakošne poprejšne vaje; to delo ni na nobeno plat težko in ne tirja nobene posebne ročnosti. Vsak delavec ga lahko opravi.
Stroški, da se streha s takimi platnicami pokrije, so, skoraj bi djal, za 5. del manjši od une, ki je z opeko (ceglom} krita; zraven tega je pa taka streha silno lahka, tedaj se Judi vse podstrešje toliko cenejše napraviti da kar se tiče zidovja in lesovja.
Posebnega priporočila so pa na to vižo krite strehe tudi zato vredne, ker 6e jih moča ne prime; podstrešnice so suhe in čedne; vse, kar se v njih spravlja, je dobro shranjeno; srež se notranje plati teh streh ne prime kakor cegelnatih streh,  in zameti snega so  pod   njimi  nemogoči.
Če poslednjič še povemo, da najimenitniše asekuracije ne stavijo višje tarife za zavarovanje takih streh kakor za take, ki so s ceglom pokrite, je menda to najbolja priča, da tudi zavoljo ognja niso nevarniše kakor une s ceglom ali plošami krite.
Če bi si že naši gospodarji ne upali pokrivati hišnih streh s takimi platnicami, naj saj prevdarijo: ali bi ne bilo prav, da bi saj manje poslopja pokrivali ž njimi, ker imajo vse lastnosti dobre strehe, pa so verh tudi še cenejše.
Ali so pa tudi za terpež, to je edino vprašanje, o kterem v tem priporočilu ni nobenega govorjenja. Ker se pa tako na glas priporočajo, bi vendar utegnili misliti, da so, — pa to morejo le skušnje do dobrega poterditi. Ce bi tedaj kdo tako streho skusil, naj nam ob svojem času po 5)Novicaha pove, kako je ž njo zadovoljen.
List 1.