Naš cesar Fran Josip I. 1848 - 1908 . Povodom petdesetletnice in šestdesetletnice njegovega vladarstva spisal Tomo Zupan. Drugi in tretji popravljeni in pomnoženi natis. V Ljubljani, 1899 in 1908. Samozaložba. — Tiskala „Narodna tiskarna". Kar je tujega v tej knjižici, povzel je pisatelj iz delec: 1. Dr. J. E. Emmer. Unser Kaiser Franz Josef I. Wien & Teschen, 1879. 2. Jos. Ciperle. Cesar Franc Jožef L V Ljubljani, 1879. 3. Ivan Tomšič. Avgusta meseca 18. dan. Na Dunaji, 1880. 4. Alois v. Ndckler. Das Haus Habsburg. Wien, 1883. 5. Fr. Hubad. Franc Jožef I., cesar avstrijski. V Ljubljani, 1888. 6. Fr. Hubad. Franc Jožef L, cesar avstrijski. V Ljubljani, 1898. 7. Iz časniških poročil izza 1907. in 1908. leta. Pojasnovali so mu to in ono tudi prijatelji, n. pr. stotnik vit. Zitterer in drugi. Fran Josip I* y3/s^su. (s cT^* Vsebina. Stran I. Nadvojvoda Fran Karol, cesarju Fran Josipu oče, in nadvojvodinja Zofija, cesarjeva mati . . 5 II. Nadvojvoda Fran Josip otrok in mladenič ... 8 III. Nadvojvoda Fran Josip nastopi cesarovanje . . 12 IV. Vojska na Laškem in vstaja na Ogrskem ... 14 V. Napad na cesarja Fran Josipa.17 VI. Bavarska vojvodinja Elizabeta, cesarju Fran Josipu nevesta.17 VII. Cesar Fran Josip in cesarica Elizabeta na Štajar- skem, Koroškem in tri dni v Ljubljani ... 20 VIII. Prestolonaslednik Rudolf.22 IX. Nove vojske; po vojskah.23 X. Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zittcrcr iz 66. ogrsko-slovaškega polka.29 XI. Dunajska svetovna razstava.31 XII. Petindvajsetletnica cesarjevega vladarstva ... 32 XIII. Bosna in Hercegovina zasedeni.32 XIV. Srebrna poroka Njiju Veličanstev cesarja Fran Josipa in cesarice Elizabete.33 XV. Cesar Fran Josip v Celovci, v Gorici, v Pulji in ob petstoletnici v Trstu.33 XVI. Šeststoletnica na Štajarskem in na Kranjskem . . 41 XVII. Štiridesetletnica cesar Fran Josipovega vladarstva 42 Stran XVIII. Cesarjeviča Rudolfa smrt.42 XIX. Cesar Fran Josip, maršal Radecki in Andrej Hofer.45 XX. Cesar Fran Josip v Ljubljani po potresu ... 45 XXI. Cesar Fran Josip kristijan.48 XXII. Kako skrbi cesar Fran Josip vsestransko za svoje podložnike.52 XXIII. Cesar Fran Josip usmiljen in radodaren ... 53 XXIV. Kako živi cesar Fran Josip.55 XXV. Dunajska šolska mladina pred cesarjem Fran Josipom.60 XXVI. Cesarice Elizabete smrt in njen pokop ... 61 XXVII. Cesar Fran Josip 50 let vladar.67 XXVIII. Cesar Fran Josip 60 let vladar.67 C| a o o I. Nadvojvoda Fran Karol, cesarju Fran Josipu oče, in nadvojvodinja Zofija, cesar¬ jeva mati. če našega cesarja, nadvojvoda Fran Karol, 1 se je rodil 7. decembra 1802. Prejšnjemu m cesarju Ferdinandu I. je bil lasten brat. .cJ ]^ ac j j e podpiral siromake. Kjer je pre¬ bival le nekaj časa, povsod slave njegovo rado¬ darnost. - Nekega dne se pelje v „Prater“, naj- veče izprebajališče zunaj dunajskega mesta. Tu ugleda zatvorjeno gostilno. „Kako to, da je za¬ prta? “ — vpraša. Odposlani sluga se vrne s po¬ ročilom , da so posestniku radi 400 forintov dolga vse in tudi krčmo zapečatili. Nato nadvojvoda umolkne in ukaže, naj požene dalje. — Za nekaj dni se sopet vozi mimo one gostilne. „Glejte“, pravi pribočniku, „ima že odprto; sedaj se mu pa vnovo dobro godi." Vse je bilo namreč živo notri, gdstov vse polno, in veselo se je sukal med njimi krčmar. — Odkod ta izprememba? vprašaš, mladi bralec. Oče našega cesarja je uvidevši njega nesrečo gostilniku doposlal 400 forintov: naj poplača dolg in obrt nadaljuje. — Dobri ljudje imajo radi cvetice; zato so tudi nadvojvodu bile cvetke ljube, sosebno vijolice in vrtnice. Proda- 5 Nadvojvoda Fran Karol, cesarju Fran Josipu oče. Nadvojvodinja Zofija, cesarju Fran Josipu mati. je brezskrbno mogel izprehajati po gozdih in po livadah. Hojeval je ob takih prilikah večidel sam. -— Kadarkoli se je šetal ali vozil po Dunaji, od- zdravljal je koj naprej. Po največ je držal klobuk jalke so se kar gnetle krog njega, in vsak šopek jim je drago poplačal. Kot prijatelju narave in njenih krasot mu je bila prava slast, kadar se Nadvojvodi e Fran Josip obdaruje v Lakseuburgu vojaka-stražnika. . fljf smili nežnemu princu. K dedu stopi proseč, naj bi smel obdarovati reveža-vojaka. Cesar se vnuku nasmehne in mu da nekaj srebra, naj je po¬ dari zvestemu stražniku. Hitro teče do vojaka. Stražnik uravna puško k pozdravu, a denarja vzeti noče, ker ga ne sme. Hkrati pristopi ded, privzdigne vnučka, ki radostno izpusti denar vo¬ jaku v torbico za strelivo. „Sedaj pa ni več siromak“: sodi mladi nadvojvoda vzradoščen, da je učmil to dobro delo. Komaj pet let je bilo nadvojvodi, ko mu je 2. marcija 1.1835. umrl ta dobri ded, cesar Fran. Koj po cesarjevi smrti so skrbni stariši odločili Henrika grofa Bombelles za glavnega odgojitelja mlademu princu. Zasebni odgojevatelj pa mu je bil Ivan grof Coronini. Pri uku in pri igrah so mu tova¬ riše vali Marko in Karol Bombelles ter Fran Coro¬ nini. Pod bistvenim očetovim in materinim vplivom do izreje mladega princa je skrbel nad vse verni grof Bombelles, da se je odgoja izročila tudi le vernim učiteljem. Ti učitelji so vcepili srcu mla¬ dega princa vse one lepe lastnosti, ki ga dičijo sedaj kot vladarja. Bog ga je obdaroval z jasno glavo in najzanesljivejim spominjem. Dobro vemo, kako si osebnosti zapomni lahko. Časih več ne pozabi človeka, ki ga je videl le enkrat. Osobito zmožnost je imel za jezike. Vežbal se je v raznih človeških znanostih — ker cesarski otroci se ukvarjajo z resnobnimi uki bolj zgodaj in še vestneje nego sploh mladi ljudjč. Vsa odgoja jim gre na našem dvoru bolj na ostro, kot je to redom pri drugi mladini. Kdor bo mnogim gospod, naj se namreč poprej sam ubogati uči. Že 1. 1848. je moral stopiti nadvojvoda v resno živenje. — Začela se je namreč vojska na Laškem. Z Italijani se boreči avstrijski včjni je po¬ lo Maršal Josip grof Radecki veljeval oče grof Radecki. Tudi Fran Josipa so po¬ slali tje, naj se v pravi vojski soznani z vojsko. Ustrašil se ga je bil skrbni grof Radecki in mu dejal: ,,Cesarska visokost! Vaša nazočest mi dela le težav, ker kaka mi to odgovornost, ako Vas ulbti nesreča. Ko bi Vas pa ujel sovražnik, izgubljeni so vsi uspehi, koje si pridobi moja voj na. “ _ — V teh bojnih dneh sta se sprijaznila tu za vselej stari in mladi vojak: grof Radecki in princ Fran Josip. Vender je Radecki Boga hvalil, ko so nadvojvodo odpoklicali k njega starišem in k cesarju Ferdinandu v Innsbruck — zato, ker se mu je brez nesreče za državo izvršila ta opasna naloga. — V boji pri sv. Luciji, 6. majnika t. 1., pa se je prepričal Radecki, kak junak bo naš pri¬ hodnji vladar. III. Nadvojvoda Fran Josip nastopi cesarovanje. Leta 1848. ni vrelo le po Avstriji, ampak po vsej Evropi. Ljudstva so tirjala večih svoboščin. Lahi v Avstriji niso marali več za Avstrijo; Ogri j® . 12 13 „Z Bogom moja mladost!“ je vskliknil Fran Josip prevzemši vladarstvo. Da bi se premagale v državi vse težave, trebalo je „združenih moči“. — Zato je značilno cesar Fran Josipovo geslo, koje si je nadel 12. fe- bruarija 1849. 1. v besedah: „Viribus um'tis“ — po naše: „Združenimi močmi.“ IV. Vojska na Laškem in vstaja na Ogrskem. t V marciji 1. 1849. so Pijemontezi hoteli vlo¬ miti v Lombardijo. To po't je bilo, ko je nagovoril junakRadecki svoje vojake z besedami: ,,Se enkrat sledite svojemu sivemu vodiji. Boj bo kratek. a In res je ta vojska trpela le samo pet dni. Pri Novari je 23. marcija Radecki tako potolkel Pijemonteze, da bi bila ob nadaljevanji uničena vsa njihova vojna. Zato se sardinski kralj Karol Albert povodom teh neuspehov prestolu odpove, in njega sin, naslednik Viktor Emanuel, sklene mir z našim cesarjem. Ta bitka pri Novari je izmed najslavnejih, kar jih je izvojevala kedaj avstrijska vojska. „Vsak posa¬ meznik je bil junak“, tako je poročal o vojaštvu stari Radecki. Pri Novari in drugod se je te dni po¬ sebno odlikoval cesarjev stric nadvojvoda Albreht. Pri Novari seje proslavil tudi največi sloven¬ ski junak te dobe: v Branicj pri Vipavi 26. avgusta 1810 rojeni stotnik Andrej Čehovin. Vsled tu si pri¬ dobljenega Marije Terezije reda je postal bil baron. Prav ob enem bukne na Ogrskem vstaja. Ogri so se na vse kriplje trgali od Avstrije. Nič ni izdalo, da je vojakov polk za polkom hitel v to deželo. Zato poprosi cesar Fran Josip ruskega cesarja Nikolaja I. pomoči. Od ene strani Rusi in od druge strani Avstrijci pod generalom baronom 14 Haynau-om ter banom grofom Jelačič-em nepokojni Ogri so premagani. Toda ne le vojska se je potrudila za vla¬ darjev prestol. Tudi nevojaki so se v svojem domoljubji žrtvovali državnemu uspehu po vseh deželah. — Da bi odlikovati mogel vsakovrstnih zasluženj, ustanovi cesar 2. decembra 1849.1. Fran Josipov red in ‘križ za vojaške ter civilne zasluge. L. 1850. je prišel ne še 20 letni vladar prvo- krat v Ljubljano. Dival je tu od 10.—12. aprilja. Nadvojvoda Albreht. Andrej baron Čehovin. 17 Cesar Fran Josip kot ženin. Cesarica Elizabeta kot nevesta. Fran Josip s svojo sestričino vojvodinjo Elizabeto, hčerjo bavarskega vojvode Maksimilijana Josipa in vojvodinje Ludovike Vilhelmine. Rodila se je Elizabeta 24. decembra 1837. leta v gradu Possen- hofen, blizu monakovskega mesta. 21. aprilja se je pripeljala nevesta - vojvo¬ dinja v glavno mesto Gornje Avstrije, v Linec. 22. aprilja jo je dovedel parnik na Dunaj; izstopila je v gradu Schonbrunnu. 23. aprilja je bil slav¬ nostni vhod na dunajski cesarski dvor. 24. aprilja med 6. in 7. uro zvečer pa se je vršila poroka pri avguštincih na Dunaji. Poročil ji je dunajski knez- nadškof Josip Otmar vitez Rauscher. 25. aprilja se je tem povodom prekrasno razsvetlilo cesarsko mesto. — Dunajska mestna občina je tej radostni zgodbi v spominj obdarila 40 nevest, ki so se poro¬ čile takrat, vsako s 500 forinti. Vsa glavna in tudi manja mesta po kronovinah so praznovala ta srečni dan. VII. Cesar Fran Josip in cesarica Elizabeta na Stajarskem, Koroškem in tri dni v Ljubljani. v Leta 1856. ste potpvali Njiju Veličanstvi po Stajarskem in po Koroškem. V Ljubljani sta se hotela muditi cesar in cesarica tri dni. Bil je to 18., 19. in 20. november t. 1. S cela svetičen dan je bil 19. november 1856 v Ljubljani, ker je tu praznovala cesarica svoj god. Takrat smo se Slovenci prepričali dejansko, kako da so po pra¬ vici bili zveselili se svoje nove cesarice avstrijski rodovi. Veličastnost njene izredne osebe, lju- beznjivost v njenem vedenji in njena milina — vse to Ljubljančanom ni hotelo nič več iz spo¬ minja. — In kako se ti je ljubko znala zahvaliti, če si jo z „živela“ pozdravil memogredočo. V 20 Trg Postojiua. __-__ M treh dneh sta si vladarja do dobra ogledala lahko Ljubljano in njeno okolico. Iz Ljubljane ste šli cesarosti na Laško. Vrnivši se pa ste 10. marcija 1857 bivali od 9. — 11. ure v naši čudoviti postojinski jami. Kdor je bil takrat notri, imel je priliko po večkrat in čisto od blizu videti Njiju Veličanstvi. Cesarico so nosili v naslonjači; cesar pa je stopal tik za njo po teh podzemeljskih prostorih. To je bil drugi cesarjev dohod v Ljubljano in med zveste si Slovence. VIII. Prestolanaslednik Rudolf. 21. avgusta 1858 se je cesarski obitelji v gradu Laksenburg pri Dunaji rodil sin, Avstriji Princesinja Štefanija in prestolanaslednik Rudolf nevesta in ženin. 99 pa cesarjevič-prestolanaslednik. Krstili so ga za Rudolfa. To jutro na vse zgodaj so oznanjali to¬ povi po glavnih mestih ljudstvom veselo vest. — Dvajset in eden strel znači, da se je rodila ce¬ sarska hči; prestolanasledniku se ustreli sto in enkrat. Ko se je torej oglasil dvaindvajseti strel, ni bilo štetja več treba. Dušno in telesno zdrav je rastel dedni princ, uvežbal se v vseh vednostih ter bil starišem in ljudstvom ponos. Kot samostojen pisatelj je koj zgodaj zastavil vešče pero. 10. majnika 1881. leta opoludne seje v avgu- štinski cerkvi poročil z blago nevesto, princesinjo Štefanijo, ki je hči belgijskega kralja Leopolda II. in kraljice Marije Henrijete. Rodila se je 21. maj¬ nika 1864. leta v gradu Laeken ob Bruselj i. Iz¬ vršil je sv. dejanje kardinal-kneznadškof iz Prage Friderik Schwarzenberg. Prve voščilce ob tej radostni zgodbi je sprejel svoje učitelje. Za učitelji so na vrsto prišli še le dostojanstveniki duhovskega in svetnega stanu. Jako hvaležnega srca je bil Rudolf. IX. Nove vojske; po vojskah. Z letom 1859. je prišlo nad cesarja sopet hudih bridkosti. Sardinski kralj Viktor Emanuel se je zvezal s francoskim cesarjem Napoleonom III. zoper Avstrijo. Vsled nesrečne bitke pri Solferinu, kresov dan 24. junija t. L, je izgubila Avstrija krasno Lombardijo, ki jo je stala že toliko krvi. Takrat v tej vojski je bilo, ko se je ustopil cesar Fran Josip pred četo graničarjev rekoč: „Naprej junači; tudi meni je izgubiti ženo in otroke. 14 — Osoda vojska se nikoli poprej določiti ne more. Zato se govori pri bitkah le o „vojskini sreči 11 . Torej je smel trditi o sicer tu premaganih Avstrijcih M t'3 Ordonanca. Polkovnik Attems. Major Tormin Nadporočnik Stotnik Poročnik Major Još. Brechte!. Višiitka. Funk. Polkovni kapelan Nikolaj Cie deli sv. odvezo 2emu ter 4emu batalijonu litega, t.j. kranjskega, polka pešcev pred bitvo pri Kustoci, 24. junija 1.1866. okrog 7. ure zjutraj. Častnik iz generalnega štaba. 26 Spomenik 1 . 1866. padlim vojakom-pomorščakom — postavljen na Visu. 28 L. 1871. se je dozidala glavna tobačna tovarna v Ljubljani. X. Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zitterer iz 66. ogrsko-slovaškega polka. Zgodovinska slika na str. 24. in 25. ti kaže, kako tadanji polkovni kapelan Nikolaj Cie deli sv. odvezo 2. in 4. batalijonu 17. kranjskega polka pred bitko pri Kustoci. Polkovnika Aleksandra grofa Attems vidiš na holmci pri cipresah. Unstran pod holmcem je namreč ta trenutek 1. batalijon tega polka že v ognji. Prvi batalijon je bil danes v najhujši praski in je imel tudi največ izgube pred sovražnikom. Pod grofom Attems-om na belem konji v v hrib ja¬ hajoči častnik je major Rudolf Tormin. Četrtemu batalijonu poveljnik — je moral major Tormin koj- koj k polkovniku na hrib, da sta ogledovala, kje sovražnik stoji. Mečem salutujoči jezdec pred Torminom je major Funk, poveljnik 2. batalijona. Odkriti jahač, Funku na levi, je majorju Torminu adjutant: poročnik Adolf Višinka. Kčnjik, adju¬ tantu Višinki ob levi, je stotnik Brechtel, začasni poveljnik 4. batalijona. Stotniku Brechtel-u na levi, čako ob kolenu, je klečeči nadporočnik Još, za¬ časni poveljnik stotnik Brechtel-ovi kompaniji. Sredi slike je kapelan Nikolaj Cie. Njemu na desno je imenom ne več znani častnik-jezdec iz generalnega štaba; temu ob desni pa podčastnik na konji kot ordonanca. Vem, da te gine, mladi bralec, ta verski prizor iz domače vojaške zgodovine; za vse živenje je bival v spominji našim neustrašenim bojnikom. V vojski pri Kustoci se je odlikoval sedaj v Ljubljani kot umirovljen stotnik živeči Matija 29 vitez Zitterer, rojen 20. februarija 1827. 1. tudi v Ljubljani. Naloga je bila stotniku Haag-u iz 66. ogrsko- slovaškega polka, 3. batalijona, polastiti se važne Matija vitez Zitterer. pristave „Casa Cavalchina“ pod Kustoco. A pred pristavo pade Haag. Nadporočnik Zitterer skoči na njegovo mesto in jo drvi okrog 'j t 8. ure zjutraj s 30 kakimi 40—50 timi možmi proti pristavi. Že pred tem naskokom mu je bila prestreljena leva roka. A Zitterer bolesti noče čutiti — naprej hiti s hrabro četo in res pride na dvorišče. V hišo vlo- mivši pa podi sovražnika iz sobe v sobo. Oprasnejo ga sicer še druge kroglje nad levim očesom, na prsih, na desnem prstenci. A junaški nadporočnik toliko časa ne jenja, da pripre vse sovražnike gori pod streho in v dve sobi v hiši. To smrtno pe¬ hanje gori in doli je trajalo šest dolgih ur. Reši ga ob dveh popoludne v pomoč mu prihiteli po¬ ročnik Blaške, iz 48. polka, 3. batalijona, bivši mu učenec v vojaškem odgojišči Serravalle na Be¬ neškem. Na to se sovražnik — kakih 60 mož s stotnikom na čelu — Zittererju uda. Se le ob osmih zvečer tega dne je vojaška bčlnica „St. Spirito“ v Veroni Zitterer-ja med ranjence sprejela. — Za tako nenavadno hrabrost mu je podelil cesar red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in potem plemstvo avstrijskega viteštva priimkom „di Časa Cavalchina“. Pač zaslužena odlika za hrabrost, ki ga je stala skoraj ljubo živenje! XI. Dunajska svetovna razstava. Od 1. majnika do 2. novembra 1873 je bila otvorjena na Dunaji svetovna razstava. Bila je brezdvomno največa, kar se jih je uprizorilo do takrat. Tuji vladarji so prihajali prepričat se o avstrijskem napredku in sijajnost vseh teh dni je bila velika. Kdor je videl obe, prepričal se je na prvi mah, da je sosebno še gledč umetnostnega stala zelo nadkriljevala ta dunajska razstava ono v Parizu iz leta 1867. 31 XII. Petindvajsetletnica cesarjevega vladarstva. Sijaj dunajske svetovne razstave je prekosila slavnost 2. decembra 1873. leta, ko se je obhajal spominj cesarja Fran Josipa 25 letne vlade. Ra¬ dostno je praznovalo ta dan 36 milijonov duš na Avstrijskem in Ogrskem. Revežev niso nikjer poza¬ bili. — V Ljubljani je mestni srenjski odbor oblekel 40 ubogih šolskih otrok in ustanovil štiri dijaške štipendije po letnih 50 for. za učence na ljubljanski realki. Fran Josipove se imenujejo te ustanove, in oddaja je župan stolnega mesta Ljubljane. V lastnoročnem pismu se je zahvalil cesar narodom, ki goje do njega isto ljubezen ob hudih in ob veselih urah; zahvalil se je za dobrotvor- nost, ki so jo v lepi soglasnosti tem povodom pokazali v dejanji. V spominj tega dne je cesar ukazal kovati vojno svetinjo, namenjeno vsem onim, ki so se bojevali od leta 1848. sem za domovino. Vsi so jo prejeli; na dom se je poslala tem, ki niso slu¬ žili več vojakov. XIII. Bosna in Hercegovina zasedeni. L. 1878. se vname vojska med Rusijo in med Turčijo. Turška neusmiljenost je namreč primorala Bolgare, Bošnjake in Hercegovce, da so se uprli svojim krutim tlačiteljem. Rusija je prišla na pomoč. Povodom teh zgodeb so se zbrali poslanci evropskih velevlasti v Berolinu. Ker je še vedno trajal upor po Bosni in Hercegovini in je pribežalo na tisoče begunov na avstrijska tla, dal je berolinski shod Avstriji nalogo, naj zasede Bosno in Hercegovino, 32 napravi tam mir ter varuje kristijane. 19. avgusta si je osvojil podmaršal Filipovič Sarajevo, glavno bosansko mesto. — Vsi slovenski polki so sode¬ lovali v teh borbah na jugu in ni je skoraj slo¬ venske vasi, da bi ne bilo tam koga, ki je bil sam med onimi junaki. Velika sreča prihodnjemu razvitku naše države pa utegne še biti posest Bosne in Hercegovine. XIV. Srebrna poroka Njiju Veličanstev cesarja Fran Josipa in cesarice , Elizabete. Veseli god srebrne poroke našega cesarja in naše cesarice so hoteli avstrijski narodi dnč 24. aprilja 1879 praznovati sopet z velikimi ve¬ selicami. A izrekla sta presvetla slavljenca željo, naj se za svetičnosti določeni denar porazdeli raje med reveže. Ljudstva so ubogala, sosebno še, ker so to leto delale povodinje strašne škode. Tako je bila na Ogrskem prodrla reka Tisa jezove in popla¬ vila vse veliko segedinsko mesto. Sam cesar je 17. marcija došel v to unesrečeno mesto in je delil tam obilih podpor —• dušno onemogle pa je zaup¬ ljivo besedo dvignil do samozavestnega pogleda v milejo prihodnost. XV. Cesar Fran Josip v Celovci, v Gorici, v Pulji in ob petstoletnici v Trstu. Leta 1382. je Trst pripadel Avstriji. Zato je 1. 1882. namenil se praznovati to svojo zvezo z Avstrijo. Povodom te zgodbe je hotel cesar osebno obiskati svoje Primorje. 33 s 34 Krška cerkev na Koroškem, kjer je pokopana koroška grofinja, blažena nema. Glavni trg v Gorici: Travnik. Mesto Pulj. Mesto Trst. 38 Mesto Maribor. Blejsko jezero , XVI. Šeststoletnica na Štajarskem in na Kranjskem. Praded prejasne naše cesarske rodbine, Rudolf Habsburški, je sklical koncem 1282. 1. državni zbor v Avgsburg na Bavarsko in je 27. decembra t. 1. izročil svojima sinovoma Al¬ brehtu in Rudolfu Avstrijo, Štajarsko, Kranjsko in Koroško. S tem je bilo ustanovljeno vladarstvo Habsburžanov na Avstrijskem. Albrehtu so de¬ želni stanovi kranjski, koroški in štajarski dne 11. julija 1283. 1. prisegli vdanost in zvestobo. Postal je tako prvi habsburški knez v avstrijskih dednih deželah. Okrog tega jedra so se zbirale potem dežela za deželo. Tekom stoletij je nastalo iz njih sedanje avstrijsko cesarstvo, prištevano najmogočnejšim državam vseh časov. I. julija 1883 se je napotil naš cesar z Du¬ naja v Gradec. Iz Gradca je šel čez Radgono v Maribor. — Takrat se je odkril tu v njega nazo- česti Tegetthoffov spomenik. Od tod se je odpeljal skozi Slovensko Bistrico v Ptuj, v Slatino in v Celje. II. julija 1883. 1. je minulo prav 600 let, odkar smo Slovenci prišli pod Habsburžane. In uprav 11. julija t. 1. — po dnevih natančno za 600 let — je prihitel cesar Fran Josip iz šta- jarskih pokrajin v Ljubljano. — Prepričal se je ob tej priliki sam, kako vdan mu je slovenski ljud. Nobeden rimskih zmagovalcev ni izkušal svoj čas večega slavja, kot se je bilo priredilo te dneve našemu cesarju. Kjer je hodil med nami, prepričal se je povsod, da brez skrbi sme sled¬ njemu izmed bivalcev k sladkemu odmoru po¬ ložiti glavo v naročaj. Ogledal si je na Kranjskem 41 42 Cesaričinja Štefanija, Cesaricu Elizabeta zabeta. Ponižno Božji uredbi se klanjajoč prosi Vsemogočega, naj bi mu podelil kreposti za na- daljno vestno izpolnovanje težkih vladarskih dolž¬ nosti. Z užaljenima visocima roditeljema je vda¬ nostno sočuvstvovalo ob tem prezgodnjem grobu vse naše cesarstvo. XIX. Cesar Fran Josip, maršal Radeč ki in Andrej Hofer. 24. aprilja 1892. 1. je razkril cesar sam mar¬ šalu Radeckemu velečastni spomenik, ki se mu je postavil na Dunaji. Dne 28. septembra 1.1893. pa je storil to isto ob Andrej Hofer-jevem spomeniku na Iselu, hribu blizu Innsbrucka na Tirolskem. — K tej slavnosti so privreli zvesti Tirolci od vseh strani, pokazati hoteč, da še danes bije v njihovih prsih Andrej Hofer-jev avstrijski čut. — Andrej Hofer je bil priprost krčmar, a je 1. 1809. junaško ubranil svojo domovino pred Francozi in Bavarci. — Jet¬ nika so ga ustrelili Francozje v Mantovi. XX. Cesar Fran Jo sip v Ljubljani po potresu. V noči od Velike nedelje na Veliki ponedeljek od 14. do 15. aprilja 1895. 1. je prišla nad glavno mesto slovenskih pokrajin, nad belo Ljubljano, grozna nesreča. Najskrivnostneja vseh naravinih sil je hotela v smrt zagrebsti to mesto. Zemlja se je namreč stresala, da že stoletja na Kranjskem ne tako hudo. Vsaka cerkev, vsako poslopje, vsaka najmanja hišica je trpela. Na stotine bi- 45 Radeckegn spomenik na Dutmji. vališč je postalo stanovanju nerabnih. Komaj izve strašno novico naš cesar, že pošlje za prve potrebe 10.000 forintov, cesarica pa 5.000 forintov. A ne le obdarovati, tudi videti je hotel cesar Ljubljano. 23 dni po usodni noči, 7. majnika t. L, se pripelje v Ljubljano. Ni bil sprejet danes zvo- nenjem zvonov in gromenjem topov, pač pa je bil toliko iskreneje na tihem v srcih pozdravljen kot vladar-samaritan. Ko je hodil med podprtimi poslopji iz cerkev v hiše, iz šotorišč pod milim nebom v železniški vagon — sedaj posameznikom bivališče — trdil je v enomer: „Ljubljani se mora pomagati". — In istina je 'postala ta cesarjeva beseda. Dunajski državni zbor je veliko odločil mestu in okolici, znatnih podpor je došlo iz države, sosebno še iz stolnega dunajskega mesta; pomagale so celo tuje dežele. Ljubljana se kmalu dvigne iz razvalin lepša od prej — a tudi cesarski spomenik, ki se postavi sredi obnovljene Ljubljane, bo poznim rodovom priča, kako dober jej je v hudih dneh bil cesar Fran Josip. Tako se je vršil četrti cesarjev dohod v Ljubljano. XXI. Cesar Fran Josip kristijan. Leta 1857. je naš cesar kot romar prišel v Marijino Selo, največo Marijino božjo pot na Avstrijskem. — L. 1869. pa se je podal na daljše potovanje v jutro ve kraje in je 9. novembra vstopil v mesto našega odrešenja, v Jeruzalem. Bili so ob tej priliki v slovesnem zboru nazoči konzuli vseh narodov in ljudje raznih ver: judje, mohamedani, grki. A pričo vseh je jeruzalemski kralj — kar je naš cesar — ob Davidovih vratih šel s konja, Kuhinja pod milim nebom in delitev jedil ob ljubljanskem potresu. 4 pokleknil in poljubil zemljo, porošeno kedaj z Izve- ličarjevo krvijo. Ginjeni so bili s cesarjem vsi pričujo v či, ktere si bodi vere in kterega si bodi rodu! Škof Brako mu je podal križ, ki gaje poljubil klečeči vladar solznimi očmi. Od teh vrat pa do cerkve Božjega groba je šel cesar peš in odkrit. V Ratisbonovi cerkvi je še steber tistega oboka, s kterega je Pilat Jezusa kazal ljudem. Tu ob tem stebru je pokleknil cesar, verskih čutov prevzet. Navzočemu izpreobrnjencu Ratisbonu, nunam in sirotam je v molitev priporočal sebe in cesarico. — Kadar je cesar veliki teden na Dunaji doma, umiva veliki četrtek po šegi katoliških vladarjev dva¬ najsterim starčekom noge — kakor je naš Odre¬ šenik noge umival veliki četrtek svojim apostolom. — Sv. Rešnjega Telesa'dan pa stopa prvi za balda¬ hinom, pod kojim nosi dunajski nadškof presveto Rešnje Telo. Gorečo svečo v roči hodi ves čas za procesijo, Dunaju in vsem svojim podložnikom takim činom pričajoč svojo trdno vero v resnično nazočest Boga-človeka v najsvetejšem zakra¬ mentu. — Kjerkoli ostaja na potovanjih po noči, povsod hoče v svoji sobi-spalnici imeti vsaj eno sveto podobo. V svojem lovskem dvorci v Eisenerzu na Štajarskem ima tisto sveto razpelo, koje mu je bil daroval papež Pij IX. — Z veliko pobožnostjo prejema večkrat v letu zakramenta sv. pokore in presvetega Rešnjega Telesa. — Vsako nedeljo in vsak praznik se udeležuje sv. maše, večidel ob 11. uri. Če je na potovanji, naroči si jo posebej ob kakem zgodnejem času. 50 Ljubljana, stolno mesto kranjske kronovine. ol 4* XXII. Kako skrbi cesar Fran Josip vsestransko za svoje podložnike. Komaj je splošnje znano, da se pač nikjer tako odlično ne časte učenjaki, kakor prav za cesarja Fran Josipa na Avstrijskem. Podeljuje se jim plemstvo, kličejo se v najviše državne službe. Po smrti pa se jim stavijo dragoceni spomeniki. Izmed Slovanov sta bila pozvana v gosposko zbornico velikana v včdi: zgodopisec češke dežele dr. Fran Palacky in Slovenec dr. Fran vitez Miklošič. Pisateljem se delč podpore; take podpore je bil deležen prvi sedanji slovenski pesnik Simon Gre¬ gorčič. Več vseučilišč se je otvčrilo v d6bi nje¬ govega vladarstva. Zagrebško je med njimi. — Krasni spomeniki po mestih: Radeckega v Pragi in na Dunaji, cesarja Maksa v Trstu, ban Josip Jelačičev v Zagrebu, admiral Viljem Tegetthoffov v Pulji — ti in mnogi drugi bodo še stoletja spo¬ minjali cesarja Fran Josipa, umetnostim milega vla¬ darja. — In koliko veličastnih Božjih hramov se je dvignilo ob cesar Fran Josipovem žezlu! — Tudi večega mesta v Avstriji ni, da bi se za cesar Fran Josipove vlade ne bilo sozidalo v njem kako izgledno državno poslopje. Vsa glavna mesta po kronovinah so se silno pov.ečala ta čas in so lepša postala. Kaj je bil sam Dunaj ob nastopu in kaj je po dokončanih petdesetih letih Fran Josipove vlade? L. 1848. je bilo na Dunaji nekoliko nad 400.000 bivalcev; danes jih je eden ter eno tret¬ jino milijona. Tak je sedaj cesarjev „ljubi“ Dunaj, — kakor ga tako rad nazivlje. — Prišteva se naša cesarska stolica Dunaj najlepšim in največim mestom na svetu. 52 XXIII. Cesar Fran Josip usmiljen in radodaren. Leta 1849. je izpregledal naš cesar vse kazni vstajnikom na Laškem in istotako je 1. 1850. ukazal izpustiti iz ječ vse ogrske in sedmograške vstaše, ki so se bili uprli avstrijski oblasti. Pri ženitovanji, ob rojstvu cesarskih otrok, pri kronanji za ogrskega kralja, ob srebrni po¬ roki, ob štiridesetletnici vladarstva — vselej je bilo pomiloščenih na stotine jetnikov. L. 1870. pride Stariča Marija Fuchsova iz Knittelfelda na Stajarskem prosit do cesarja za svojega sina. Bil jej je edina podpora, a pri vojakih. Na vsaki stopnjici je morala počivati. Cesar hiteč do zaslišanj jo sam doide na stop- njicah. Približa se jej ter jej reče, naj povč koj tu, kaj bi rada. Stara ženica začne razkladati, kako slabo se jej godi, odkar je moral sin med vojake. Verno jo posluša vladar, sam sprejme prošnjo iz njenih rok, pelje jo v dvorano in po¬ sadi v bliščeč se naslonjač z besedo: „Le nekoliko potrpite, mamka, pa pridete na vrsto.“ Ob teh be¬ sedah odide. Bojazljivo se je ozirala revica po bogato opravljeni ^gospodi, ki je bila tudi name¬ njena do cesarja. Se ni minila ura, kar stopi čvrst bojnik v sobano. Mati se zavzame ter se oklene vojaka-sinu. — Cesar ga je bil namreč poklicati veleval. Ker je bil res edin sin, oprosti ga voja¬ ščine in pošlje samega naznanit materi to radostno novico. Večkrat gre cesar izprehajat se v priprosti obleki, da ga ne spoznajo. Ob takih prilikah se mu mnogokaj pripeti: sedaj kaj resnobnega, sedaj pa tudi kaj smešnega vmes. Leta 1872. ob bivanji v 53 Innsbrucku gre neko jutro zgodaj na izprehod. Ko pride memo stare koče tik gozda, začuje iz nje žalosten jok. Stopi bliže. V hlevu ihtita stari go¬ spodar in stara gospodinja. To noč jima je bila namreč poginila edina krava. „Kaj bo, kaj bo z nama?“ — tarna kočar. ,,Dolga imava že tako dosti, sedaj naji bodo pognali iz hiše. Kaj bo, kaj bo?“ — toži starka. Cesar ju izkuša tolažiti in vpraša, koliko da imata škode. „Sto goldinarjev je bila kravica vredna" — odgovori starec. „Če je temu tako“, pravi cesar, „dam vama denarja, da si kupita drugo. “ Začujena pogledata tujca pri teh besedah. Nista vedela, ali bi verjela ali ne. — Cesar se jima nasmehne in ukaže starčeku, naj pride v bližnji grad Trautmannsdorf, kjer mu iz¬ plača graščak 100 forintov. A kočarju to ni bilo s cela po volji. Bati se je jel: kaj, ko bi si gospod premislil ta čas. Popraska se za ušesi in meni: „Ali bi ne mogel dobiti takoj denarja?“ Cesar pa ni imel toliko pri sebi. Zato se ponudi kmetič, da pojde kar sam z neznanim gospodom po denar. — Ko pred gradom kočar vidi, kako spoštljivo da pozdravlja njegovega spremljevalca vsa gospoda, jame se mu dozdevati, da ne hodi z navadnim go¬ spodom. V tej zadregi se odkrije, vrti klobuk v roči in ni v stanu ziniti ne besede. — Cesar^pa veleva, naj se nezaupnežu odšteje 100 forintov. Čisto novi so bili. Prijaznim „z Bogom“ ga potem z grada odslovi. Svoj čas je bival cesar v gradu Gčdelov, ki so mu ga bili podarili Ogri. Necega dnč se pelje na izprehod. Na poti naleti na kmeta, ki s svojo živino kar ne more premakniti voza naprej. Dosti hudo se usaja nad živinčeti. Cesar ukaže, naj se izprežejo njega konji. Voz se je možu tako spravil dalje. — Kmet pa misli, kako bi se cesarju za- hvalil. Ugane jo. Drugi dan prinese v grad čutaro vina svojega pridelka. — Lahko si mislite, mladi bralci, kako je obveselila ta kmetova preprostost našega cesarja, in koliko mu je obrodila dobro¬ hotnega smehu. Ubogim in raznim zavodom deli cesar ve¬ likih svčt. Svoj porččni dan je daroval revežem 200.000, cesarica pa 50.000 forintov. Iz svojega lastnega denarja podpira cerkve, šole in dobrodelne zavode in naprave. Časniki nam poročajo o tem do mala vsacega dne. — V nobeni državi na svetu nimajo sedaj vladarja, ki bi delil toliko de¬ narnih podpor. Visok državnik je pravil pisatelju teh vrstic, da cesar mnogokrat daruje večo svoto, nego mu jo predlagajo za svet vprašani njegovi uradniki. — A koliko grenkih solz pa še vrh tega osuščva cesarjeva desnica tako, da zato ne ve niti njegova levica. -- Naš cesar ima mehko srce; na obrazu si mu to bral, da si ga videl le enkrat. XXIV. Kako živi cesar Fran Josip. Po leti vstaja naš cesar zjutraj ob štirih; po zimi ob petih. Malo Dunajčanov je še takrat po konci. Ob preprostem zajutrku pregleda časnike. Ob šestih jarnejo prihajati razni dostojanstveniki svojimi poročili. To trpi blizu do desetih, ker cesar pretehta vsako stvar natančno in popravi spise dostikrat lastnoročno. Ponedeljek in četrtek so navadno splošnja zaslišanja. Kdorkoli izmed podložnikov namreč želi, vsak more do cesarja — le oglasiti se mu je pri najvišem dvornem uradu. Tudi je vsakdo čisto sam s cesarjem v sobi. Tako lahko kot pri nas se do svojega vladarja ne pride nikjer pri nikakem drugem dvoru. — Zato Frančiškanska cerkev in njen^lizje ob ljubljanskem potresu 58 Cesar Fran Josip kot lovec. sarjevič Rudolf, prihajal je pogostokrat poslušat, kaj zna njegov sin. Edino razvedrijo je cesarju lov. Pri Miirzstegu in Eisenerz-u na Stajarskem ima svoja lovišča. Cesar je tako dober strelec, da se mu čudijo naj- izborneji lovci. Po dokončanem lovu se ogleduje nastreljena divjačina. Cesar se razgovarja prav prijazno s strelci; šale — kakor jih znajo lovci — ga sila uveselč. Zjutraj še na lovu — je pa mnogokrat ob 10. že na Dunaji v svoji pisarni, ali pa zaslišuje podanike v avdijencah. Našemu cesarju konec dneva nikoli ni treba žalovaje vsklikniti s cesarjem Titom: „Eden dan sem izgubil“ — ker tudi minute ne izgubi. — Mladina! Ukloni se pred tako deloljubivostjo in v dejansko živenje ponesi seboj navodilo v be¬ sedah: ,Jaz tudi po cesarjevem izgledu!“ XXV. Dunajska šolska mladina pred cesarjem Fran Josipom. Kresov dan, 24. junija 1898, je praznovala dunajska šolska mladina slavnost cesarjeve pet¬ desetletnice tako-le: V najlepšem vremenu je šlo memo cesarja blizu 82.000 ljudskošolskih učencev in učenek. Navdušeni so ti otroci pozdravljali vladarja. In kar so otroci izrazovali cesarju, to isto so čutili njihovi stariši, kojih je bilo tudi tisoče navzočih. Nagovoru dunajskega župana, dr. Lueger-a, je odgovoril cesar, da se še nikdar ni tako rad odzval kakemu povabilu, kakor temu današnjemu k slavnosti dunajskih otrok. Učitelje je cesar bodril ob tej priliki, naj se oklenejo z vso vnemo svojega svetega poklica pri mladini. Zahvaljeval 60 & . g se je vsem pričujočim zastopnikom ljubega mu Dunaja, sosebno učiteljem in starišem teh otrok. Konečno se je zahvalil še otrokom za njihovo vdanost do njega in je pohvalil njihove napredke Dunajska šolska mladina pred cesarjem. v šoli. Županu je tudi dejal, da je bilo to nekaj izredno lepega in njemu v veliko tolažbo po mnogih britkostih, ki mu grenčživenjeprav letošnje leto. — Dunajski mladini in Dunajčanom pa ne izgine ta mili dan nikdar iz spominja. XXVI. Cesarice Elizabete smrt in njen pokop. Od časa, ko je izšla prva izdaja tej knjižici pa do sedanje druge — kaka izprememba v zlato- vladarjevem živenji! m Culo se je, da se je cesar v naprej bal tega svojega jubilejnega leta. Govorili so vsesploh o cesaričini bolehavosti bojazljivim pristavkom: naj bi uprav slavnostni dnevi krog 2. decembra t. 1. ne dovedli kakega žalovanja v cesarsko rodovino. 2. julija pa so se jeli prvokrat zglasovati ob opas- nosti cesaričine bolezni. Vsi živci so jej bili namreč razdraženi tako, da ni očesa zatisnila več tednov. Mučil jo je ob enem strah in otožnostno umišlje- vanje. Bolehala je torej telesno in tudi dušno. In res, smrt je potrkala še pred 2. decembrom na vrata cesarske dunajske palače. Kar po hišini materi je posegla. — Cesarice Elizabete danes ni več! — Ni pa umrla na bolniški postelji; ni umrla, da bi jo bili svojci ljubo mogli postreči; ni umrla pri dragcih doma; umrla je daleč daleč od doma¬ čega ognjišča: v tujini. L. 1897. je bila opravila mati-cesarica vernih duš dan ob Rudolfovi krsti na Dunaji svojih srčnih molitev. Koj potem je odpotovala v Pariz, kjer je ob zdravniški oskrbi radi velikih bolečin v nogi ostala do 18. decembra t. 1. Na to je bila po raznih evropskih kopališčih; a brezuspešno. Pozneje je bivala zelo zelo bolehna v Lainzu, cesarskem gradu blizu Dunaja. Konec julija 1898 pa je šla v Nauheim, kopališče na Nemškem. Nekoliko pozdravljena se poda od tod na švi¬ carska tla v Teritet ob genčvskem jezeru. — Pač vsako leto jo je gnalo v to krasno deželo, med to sveže gorovje, v ta slikoviti svčt. Kako je pri¬ jalo švicarsko vonjavo planmje svojimi bistrimi jezčri in vodami cesaričini res pesniški naravi! V avgustu in prve septembrove dneve t. 1. je bila v švicarskem kopališči de Caux. — 9. septembra, petek, se je prepeljala od tu čez jezero v Genevo. 62 Na genevskega jezera obrežji, Montblanc imeno¬ vanem, stoji veliko gostišče, zvano Beau-Rivage. Sem se je nastanila. Malo ur je bila namenjena ostati; le da si nekaj nakupi. Svojemu visokemu dostojanstvu vprek je namreč tako rada in tako pogostoma kupovala kar sama. Vse spremstvo je pustila v de Caux. Edina grofica Sztaray, Ogrinja rodom, in eden sluga sta jo sem spremljala. Koj saboto, 10. septembra, popoludne se je namenila iz Geneve sopet v de Caux nazaj. Iz hotela Beau-Rivage gre peš ob 2 eh 40 minut do ladijinega pristanišča, oddaljenega le štiri minute. Lep hod jej je bil po pristanu ob jezerskih va¬ lovih in celo polagoma seta visoka gospa uži¬ vajoč to čudovito Božje stvarjenje. Opomniti jo mora grofica spremljevalka, da hitreje —• ker se radi parnika že mudi. — Kar skoči kot tiger nad plen izza drevesa ob poti mlad človek. Pod solnč- nik se jej sklone pogledat — je li prava. — Da, cesarica! — In pasti mora — ker je cesarica! — Zab6de jej nabrušeno trivoglato pilo v prsi na levo stran. Po bliskovo je izvršil ta čin. Hitro zbeži. Cesarica omahne. Grofica Sztaray jo ujame v roke. A takoj se uravna in se niti ne ozre. Peš stopa do ladije naprej, čemur se vse v čudi še danes. Grofica jo je opirala le malo. Se le na parniku se zgrudi v nezavesti. A sopet se zravna in zavpraša: „Kaj pa se je vender zgodilo z menoj ?“ To so bile cesaričine zadnje besede. — Med tem je parnik že odhajal. A kapitan, prošen, zaobrne in nezavedno cesarico dovedejo nazaj v hotel. Po stopnjicah gori jo na rokah nese ge- nevski trgovec Deyset. V sobo št. 34 jo položč. Klicani duhovnik jej je dal sv. odvezo. Koj, ko so jo zravnali na postelj, izdihne. Ko je zdravnik dr. Golay naznanil cesaričino smrt, pokleknilo je 63 obližje in molilo za njeno dušo. Bilo je nekoliko pred popoludanjo 3. uro. Nečlovek-morilec Luigi Luccheni je anarhist. Ujeli so ga koj po tem strašnem dejanji. Obsodili so ga v dosmrtno ječo, ker Švica nima smrtne kazni. Cesarica Elizabeta, malo pred smrtjo. V tem njenem zadnjem bivališči so jo dejali na mrtvaški oder. Ležala je v odprti kovinski rakvi. Čez to rakev je bila še druga iz temnega lesd. Oblekli so jo v črno odelo, tako kot se je od Rudolfove smrti vedno nosila. V sklenjenih rokah je držala bel križ in rožni venec. Zvrstoma po dve usmiljenki ste molili ob njenem mrtvaškem odru. Vsa oprava je bila uravnana sicer po umrle 64 65 o %% . : . rrr .. gariae — Elizabeta cesarica Avstriji in kraljica Ogrski/ 4 17. septembra, sabotni dan, pa se je položilo nje truplo v kapucinske cerkve rakev na Dunaji. Ob štirih popoludne je bil pogrebnim slovesnostim začetek. Ne posebno svetična cerkev pri kapu¬ cinih na Dunaji ni še videla tako sijajne skupine noter došlih vladarjev ali pa njihovih odposlancev iz vesoljne Evrope. Brezdvombeno se tudi v to „naselbino cesarskih mrtvih 44 — v kojih številu je sedaj cesarica 127 ta — ni še položil mrtvec ob tolikih solzah. A tudi nobenega tu pokopanih osoda ni še tako ginljiva bila. Cesar je med sve¬ timi obredi, posebno ob liberi, nektere krati za- plakal glasnč. — Prihitelo je do pogreba nad 60 nadškofov in škofov, na čelu jim dunajski kar¬ dinal dr. Anton Gruscha — ki je pokopaval — in kardinal, ogrski knez-primas Klavdij Vaszary iz Ostrogona. Tu počiva sedaj do trombinega klica umor¬ jena cesarica, po cesarskega soproga besedi svojim nhrodom „najplemenitejša izmed žena; srce, ki ni poznalo nikakega sovraštva ter bilo samo za dobro. 44 Molčeč tolažnik tu vun iz grobišča je vi¬ soka pokojnica vsakemu, ki je tudi delal le dobro — a udobil si zato preganjanja in smrtnih ran — akopram ne z bodalom. Tu sredi cesarskega mesta čaka mučenica na cesarskem prestolu častitega obujenja. Če se sme uporabiti sploh za kakega umrlfka posvečeno izrazovanje, izrecimo: Tu v veliki dru¬ žini svojcev-umrlih počiva, ljubljenemu sinu Ru¬ dolfu pridružena, prava „mater dolorosa — ža¬ lostna mati 44 : cesarica Eliza. 66 XXVII. Cesar Fran Josip 50 let vladar. 2. decembra 1848 so ižročili še ne 191etnemu mladeniču v Olomucu na Moravskem usodno vladarsko nalogo. — 2. decembra 1898 je poteklo torej 50 let, odkar nosi Fran Josip zlato, a zato pač težko cesarsko žezlo. Sijalo mu je ta čas veliko srečnih solnčnih dni; a več je bilo burnih, viharnih ur; najžalostneja pa tretja popoludanja, saboto, 10. septembra 1898. 1. — Toda ne en trenotek ni omahnil v tej polustoletni dobi oni, ki je prvi v državi in mora zato časih biti zadnji vsem. — Kadar ga ni mogla okrepiti človeška tolažilna beseda, ohrabril ga je pogled do Vse- vladarja v nebo. XXVIII. Cesar Fran Josip 60 let vladar. 2. decembra 1908 bo 60 let, odkar je Fran Josip zasedel cesarski prestol. Od petdesetletnice do sedaj je s prirojeno vnemo skrbel za blagor svojih narodov in svojega cesarstva. Nobeno desetletje njegovega cesarovanja tudi zanj ni bilo mirneje, nego 2. decembra 1898 pričeto, ko je izvršil petdesetletnico, pa do letos končanih njegovih 60 vladarskih let. Najznačilnejši čin za njegovo mišljenje je v tem zadnjem desetletju avstrijskim državljanom poverjena splošna volilna pravica. Vsled nje je omogočil, da tudi najnižji slojevi izmed ljudstva pošiljajo svoje zastopnike v dunajski državni zbor ter tem načinom vplivajo na postavodajstvo vesoljnega cesarstva. Njegovo nad mero trdno zdravje se je pa vendar le v zimi 1907/8 precej zrahljalo. Napori na vojaških vajah in pota v nekatera večja mesta 67 68 69 njihovih pestrobojnih sedanjih narodnih oblekah in pa v onih izza starodavnih let. Upamo, da se tudi povodom tega jubileja dvigne v Slovencih ves ta zaklad ter se naš narod zopet jame oblačiti tako značilno, kakor so se naši pradedje in naše pradedinje. Vladarskih šestdesetletnic — kakor jo je mila Previdnost naklonila našemu cesarju —- na¬ vaja le redkokatero dosedanja človeška zgodovina; izmed Habsburžanov se je vsodila edinemu Franu Josipu. Kakor nevpognjen slop se dviga pred našimi očmi bisernovladarjeva ljuba oseba — podoba moža, ki je z najstrožjo vestnostjo čas svojega živenja žrtvoval svoji dolžnosti, brez strastnosti pravičen bil vsakemu: bodisi vele- rojencu, bodisi siromaku. Niti najusodneja nesreča ga nikoli ni nagnila niti na desno, niti na levo — šel je vselej ravno pot naprej. Zaštitniku miru, cesarju Franu Josipu, glasno priznavajo danes vsi vladarji prvenstvo med seboj. In ti, mladina? Nemogočega nočeš prositi Boga za cesarja. — A ta prošnja ti pa zakipi do višav: Podeli milo nebo cesarju in nam za novih 10 let še njegovo 701etnico. Vse za Boga, cesarja in domovino! 70