LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA,
Nro. 83.
u ^mim^mrmrm^,, m 1	!■ nT
Dunej 7. Kosaperjka
/"Asdravlenja uzheitfk gofpod doktor Shmiderer v' mefti Freiburg na Svabfkira je od fvitli-ga Zefarja prejgl to veliko slato fvetino. Prinz Kari mu jo je poflal fkus eniga generala; sa to, kgr je v' ti vojfki saftojn osdravlal zefarfke koj-ne, katerih je bilo zhes pol trgtji tavshent bolnih ; inu ranenih ; inu je sraven p?tkrat nevarno udarjen bil.
Josef Kaindel is Augfburga je najde! eno perpravo, sa fnatj*vo pfhenizo zhiftit; ker jena to dofti denarjov potroiil, fo mu nih zarfarfka
Svit-
Svitloft prfevizo tidglili, de fkus 10. Igt nobeden nefmg to nargdbo dglat, fvunaj fam on, debo„ de fkus prodajanje fvojiga snajdenja odfhkodo-van.
Poglavitni kvartgr je sadne dngve poprejfk-niga mgfeza is Gorize fpgt v' Lublano preftavlen.
Devgtnajfti dan Kimoviza je ujgti franzos-ki general la Fayette is grada Ollmiiz fpufhen, kgr je v'sap^ri bil; en zefarfki Stab-offizir ga je fpremil, inu je bil v' Hamburg prepelan, on, inu njega tovarflria.	'
Mgfto Debrezin na ogerfkim je veliko fko-do od ogna pretepglo. 16. Kimoviza je od tr^h popoldne notri do polnozhi gorglo, vgter ule-kel, ute na fejmi fo pogorgle, 600. hifh inu drugiga* Sama fhkoaa per utah fe fhteje na 50,000. fl.; drugo fhkodo ni nobeden zgnit v' ftani.
Lajhko.
General Kellermann je 4. Kimoviza perfhel V enim Komifarjam v'Turin k'fardinfkim Kralu, de bi rajtanje nargdil, kar je Kral shivesha inu j>izhe sa franzosko vojfko dajal. Kellermann fe je lg en teden v' Turini dershal; potlej je fhel zhes Mantovo k' generalu Bonaparte. Kellerma-nova armada je shg s' Bonapartovo sdrushena. Tu-rinfki poflanik je 13. Kim. vMajland perfhel, inu od zifalpinfkih visharjov gori uset bil,
V' Ge-
V Genovi fo franzosi popolnoma gofpodar« ji, kar je uni dan en nepokoj bil; ngkaj nepo-kojnih je shg uftrglenih, nekaj is deshele pogna-* nih. Genovesarjam zvenka permankuje, sa te fo fklenili 21, Kloftrov podrgsat, inu pajnove ras-biti, po tgm, kader bodo zhebgle ven ispras* nili.
General Berthier je v' Bengdkah, de novo nabranim |foldatam ufhefa viha, v'oroshji fku-fha, inu nekatere druge povcla generala Bona-parte dopolnuje.
Dofedajni franzoski minifter: per S. O. Pa-pcshi je preftavlen v* Florenz sa miniftra per
dvori Zefarjoviga brata Ferdinanda.
Franzojko.
Vfi fhefteri niiniftri fo vfak na fvoje kanz-lie pifma dali, kaj fe je 4. Rim. godilo , de je bilo trgba s' filo dglat, kgr pravio, de je ena fkrivna svgsa otgla republiko ispodnefti« Po Parisi fhe sdej love inu v' jgzho vodio, katgriin kol prav nesaupajo, de bi dofti svgfti bili.
Slafti fo nevotni taifti, katerim miflio le dva trgtja dgla nih dolga s' papirjam plazhat. Pravio, de na tako visho grgde deshela na kanfc „ Je to svgftobe nafhe uraahilo ? prafhajo dolsh-niki. Je to svgftobe nafhe saflushik? Je bilo eblubleno v' bolfhih zhalih vfe .plazhat; sdej fe nam trgtji dgl uterga, katgri bade komej sa eni-
ga
ga velal. Kaj bode s' tim papirjam , koliko bo vergel* kako bodemo dcshelnc laftfae sajn dobili?
V' mgfti Lille fe je glihanje na mir rasder-lo. Namgft trgh poprejfhnih franzoskih glihav-20V fo perfhli drugi trig. Treilhard eden tih prafha Lorda Malmesburi: imafh oblaft nam na-saj dati vfe, kar nam je Britania prozk vsgla ? Malmesburi rezhe: nimam oblafti zelo vfe nasaj oblubiti, temuzh Ig tako , de fi eden drugimu kej odjgnamo. Na to uni pravi: pojdi domu oblaft ifkat. Malmesburi je 18. dan Kimoviza pobral kopita, inu fe v' England nasaj podal. Franzoski moshje fo tudi domu v'Pariš mahali.
Na to fo Petgri visharji 20. dan Kimoviza en okliz na vfe franzose dali, de glihanje je ras-derto, inu fe treba k'vojfki perpravlat. Nako-nez tiga okliza je vfim foldatam ukasano , na fhgfti dan Kosaperfka fe per fojih regimentih i« nu armadah gotovo snajdit.
Na fhpanfki meji je polno nepravizhnih de-narjov, katgre nekatgri po fhpanfki podobi dg-lajo inu med lud dajejo.
Na ptuji tobak je dazia naloshena ; bode nef-la 10. millionov liber. Poprgd fo franzosi menili , de bodo bres vfe naklade, inu nifo na to miflili, de is nizh fe nizh ne fturi. Sdej je tudi ftempel sapovgdan na kupzhifke pifma, inu
na
na note sa musiko, katgfe fe natifnene ven dajejo. Tudi je prepovedano fozhivo inu turfhizo is deshele vositi.
Holland 19. Kimoviza.
Glihanje na perjasno sveso s' fhpanfkim Kra-lam je bilo donef v'sbiralifhi brano. Kral inti mi fe savgshemo v'prizhiozhi vojfki fkup der-shat, 'inu po vfi mozhi eden drugimu pomagat. Tudi fe po tgm dershat, kar je od obojih s' fran-zosmi sglihano bilo.
Batavia mgfto, inu otok Java v' jutrovi In-dii fo dobro provideni s' oroshjam, de fe nebo« jg britanzov, inu de bodo Hollendarjam svgfti oftali.
Zisalpinfka republika fe tudi hollendarjam dobra dgla, perporozhuje, inu profi v' bratov-fhino sapifana biti.
Na nafheh barkah je le nekej foldatov na fuho ven djanih, kateri fo fe puntali, na morji fjushit. Admiral im je ..pultil oroshje pobrat, i-nu ih v' varnoft prepelat. Kar je svgftih fo na barkah oftali.
Shvgdi/ko.
Pred malim Sh' Marniin je Kral pultil pov-fod oklizat , de bo Prinzefino Friderika Baden v' sakon usgl, katgra je evangelfke luterifke re, inu od ltare fvgdifke kralgve shlahte, Zhes
tri
tri dni fo bili oklizl v' zerkvah dershani, inu fo «d vefela na gradi ftrglali. Shkofiam je povele dano, de imajo sa perhodno kralizo v' zerkveneh molitvah fpomin fturiti, kakor je navada sa vfe od kralgve shlaht?.
Is kralgviga fgdalfha StokboIm^piHiejo 15-. Kimoviza: de general Armfeld, katgri je bil v' punti super rankiga Krala sapleden fmg v'potnjeh deshelah hodit, inu de ga ne bode fvedifka pra-viza tam ifkala. Grafina negova shena je bila pred Krala fpufhena, inu fpet v'miloft usgta. ,
Skvajz 12. Kimoviza*
Duhovni inu deshelfki grgdejo v" z§leh trumah is franzoskiga nasaj} kateri fo pred nenej letami ven isbeshali , Igtaf pa fpgt nasaj perder-li, v' treh dnevih rh je narmajn fheft tavshent fkusi mefto Basel fhlo, Vfi gredejo v'Konftanz-fo shaloftni, inu ifhejo pomozh per Prinzu Kon-de , katgriga bode Mofhkovitar v'fvoje deshele
gori tisel.
V' trgh tetdnavah bliso naflie meje fo franzosi premenili komendante, inu fo druge pofta-vili, katgri fo od lafhke Bonaparte armade. Hti-ninga tedej, Strafburg, inu Landau dobojo druge Poglavarje, katerim bol verjamejo ; de bodo svgfti.
Nemjhko.
Svifti Zefar je dva gofpoda isvolil, katgra
bodeta v' imgni nemfkiga rajha sa mir glihala.
Prin-
Prinzefina Friderika nevefta fvgdifkigaKra-la je fhla fkus Berlin j je bila od prajfovfkiga Krala zhaftito prejeta.
Lublana.
Soldatje fo po vafeh raskvarterani, inu fledni dan pomozh prejemajo na novinzih, inu drugih, katgri fe dobrovolno pod oroshje podajajo^, slafti je dofti od Hefov rafpufhenih pod zefar-fke regimente ftopilo. Perprava sa ftrgl, inu sa jgiti obilno perhaja; vfe fkasuje, kako mozhen je Efterajh.
Vezherej je dano general povile na vfe fol-date inu trume, de imajo fledno uro perprav-leni biti, per tim hipi odrinit, kamer koli bi fe im ukasalo. F. M. L. inu general kvartgrmafter Baron Mak je tudi vezherej is Duneja perfhal, kamer fe je pred defgt dngvi bil podal.
Stare r§zhi fo tudi nove tiftim, katerim fo ttesname. Satorej bodem popifoval, od kod krajnfki jesik inu satod pride, inu od nekida-hih zhafov šazhel:
Krajnzi fo en odraflik velikiga flovenfki-ga naroda , kateri sdej prebiva od tershafhkiga morja noter do smersliga morja v' Mofhkovii fkus 400. mil fhiroko, inu od pemfkiga noter do deshele Kamfhatka na konez mofhkovitarfki-ga zefarftva fhe zhes tavshent mil na dolgoft. Skorej vfe ludftva v' tim proftori fo flovenzi; to
ic
je krajnzi, flovenzi, hravatje, dalmatini, bos-njaki, flavonzi, flovaki, fem ter kje po turf-kira , inu ogerfkim ; ti fo ta kraj Donave. Na unirn kraji Donave pak fo Pgmzi, moravzi, polzi pomurjani, Itishizi, vandali, vendi, litavzi, Leti, inu ena neismirjena proftranoft mofhkovi-tarfkeh prebivalzov po Mofhkovii, Sgverii, inu na meji Tartarie. Ti vfi imajo fploh img , de fo Slovenzi, inu imajo jesik od ene fame matere , namrezh, flovgnfki jesik.
Od kod te hidftva pridejo, kaj fo nekidaj bile, nimajo sadofti ftarih popifavzov. Narbol ih jesik rasodgva, kaj inu od kod fo oni.
Slovenfki jesik je v'perveh ali koreninfkeh befedah nekaj podoben Armenfkimu inu Persi-fkimu. She bol fo fi med feboj podobni, grgg-fki, latinfki, ngmfki, inu flovenfki To po-kashe, de fo ti rodovi nekidaj v'narpervih zha-fih fkup rojeni notri v'fredi Asie. Pozhafi fo Gregi, latini, ngmzi inu i lovenzi fe ven is A-sie v' Europo fhirali, inu Armenze, inu Perfe v* Asii popuftili. Mati ih je odftavila, oni fo is sibeli uftali , inu govorit sazhgli.
Vmerli /o v' JLubhnt.
lo. dan Kosaperfka. Vifoko rojeni gofpod Sigmund Graf Lihten* berg, 71. 1. na novim tergi Nro. 340.
Nobeden ne fm? sela inu rgpe bres land^ « fhaftniga popotniga pifma svunaj deshele pelat} mu bode prozh usgto.