List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za čelu leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravQtètnt v nunskih ulicah v tiskarno Karol MUr ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. ,, Rokopisi se ne vračajo.. Oznanila ae sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Ofenheim-ovo oprostenje pa avstrijsko
ministerstvo.
Končana je pravda, ki se je dve leti in še več motala, pred da je prišla meseca januarja t. 1. pred porotnike. Celih sedem tednov se ve, da s prenehljeji, sč je stvar obravnavala pri viši deželni sodniji na Du-naji. Pravda Ofenheim-ova je domačine in tujce, obrtnike in politike bo|j zanimala, kakor vse drugo. Vseh oči so bile obrnjene na izid vele važne pravde, ki je 27. februarja s tem končala, da so porotniki toženca v vseh točkah nekrivega spoznali in sicer deloma z veliko večino glasov, deloma celo enoglasno.
Zakaj pa je bila pravda šamana sebi velevažna in njeni izid še tem više? Ofenheim. je bil glavni vodja železnice Lvov-Černovič, kojo je on začel in dovršil. Komaj se je železnica odprla, slišale šo se od vseh strani pritožbe, da je železnica slabo dodelana, da se je rabil slabi material, da je nadzorovanje še slabeje. Potrdile so te in enake pritožbe velike nesreče, ki so se godile ravno na tej železnici v primeru z drugimi izvanredno pogostoma. — Ofenheim sam pa je med tem postal milijonar. Pred je premogel komaj nekatere tisuče, po tem se ceni njegovo premoženje na par milijonov. Sumilo je občinstvo sploh, da si je tako bogastvo v tako kratkem času pridobil le z nečastnim, krivičnim ravnanjem. — Vlada ni smela in ni zamogla k temu molčati. Že Schftffle, minister kup-
čijstva za časa Hohenwart-ovega minister-stva, je dove'j gradiva si preskrbel, da bi se zamoglo Ofenheimu na prste stopiti. Se sedanjo vlado razumel se je Ofenlieim v začetku še precej, tako da ga je minister kupčijstva Ban h a n s naprosil, naj bi tudi on pomagal v zloglasnem Cbabrus-ovem „GeschitftuM, s katerim so na čuden, pa ne še dovolj pojasnjen način ustavoverci posestva na Češkem kupovali, da bi zmagali pri volitvah v velikem posestvu. Ofenheim v to ni privolil.
Od tega časa sem, trdi Oienheim, sva si prišla z min. Banhans-om navskriž. Resnica, zdi se, je pa ta, da ministerstvo, oziroma B., ni smelo vreči stvari pod klop, da bi ne potrdilo sumničenja, češ da je ž njim v kaki zvezi. Ponudila se tudi je lepa priložnost ministru, da s tako pravdo občinstvu nekako zadostenje pripravi glede borsnega poloma in tako sedanji sistem o-praviči sumničenja, <)a je on kriv nesrečnega poloma. Zato pa je napel min. Banhans vse žile, da sodnija v roke dobi natančne dokaze Ofenheim-ovega ravnanja pri železnici. Vsa obravnava [kaže, da se je min. B., da celo ministerstvo, identifikovalo z drž. pravnikom kot tožnikom.
Obravnava pred sodnijo je odkrila zagrinjalo in pokazala korupcijo, sebičnost in podkupljivost liberalnih ustavoverskih krogov. Vsakemu je zdaj jasno, kaj hočejo oni liberalni ustavoverni matadorji, ki ne jenjajo povdarjati, naj si bo priložno ali jne, da oni imajo pred očmi in v srcu le blago-
je vrednejši, primernejši? Premislimo pomen besed, predstavimo si notranji položaj pobožno pri altarji stoječega duhovna — in odgovor ne bode težak. Po »Dona* poje Ratisbonski pevski zbor »Communio* po gregorjanskem koralu.
Takošna je toraj muzika pri veliki maši v Ratisboni.
Da je pa s temi vrsticami prav pomanjkli-vo popisana, spoznavamo sami; ali toliko so Č. g. Čitatelji spoznali, da tamošnja muzika liturgičnim pravilom popolnoma zadostuje, da se ne poje samo vse, kar se ima po cerkvenih pravilih peti, nego da v petji veje tudi cerkveni duh, da se tekst in muzika popolnoma strinjata.
Prej ko pretresemo drugo prašanje, bi morda ne bilo odoveč dvoje ugovorov odbiti, ktera bi gotovo kak č. čitatelj proti temu stavil. Veliko jih bo reklo: Tako opravilo z introjitom Allelujo itd. bi predolgo trpelo. — Nikakor nel Takošna maša, ka-koršno smo popisali, bila bi v treh četrtih končana; kajti prednost te muzike je ta, da nema onega nepotrebnega ponavljanja teksta, in da tako duliovnovo opravilo pn altarji neprimerno ne zadržuje.
Ali taka muzika, slišim druzega, mora
stanje svojih volilcev, ki pa pred vsem za to skrbijo, da postanejo opravniški svetovalci pri kaki železnici, banki, itd. Česar so Ofenheim-a tožili, večidel so mu vse dokazali, tudi ni tega tajil Of. — Of. in o-pravniški svetovalci so si prisvojevali dobiček in s tem obogateli, delničarji so pa obožali in drž. denarnica je dokladala.
Vender so porotniki Ofenheim-a nekrivega spoznali. Kako to ? — Ofenheim in njegov zagovornik sta dokazala, da kar je on delal, delajo tudi drugi, da so delali in še delajo oni, ki so zasedali ali še zasedajo ministerski stol. Da, da! Giskra je kot minister potegnil 100 tisnč gold., Banhans pa 6 tisuč in še več. Zakaj ? — ker so bili ali opravniški svetovalci ali delničaiji. Tako daleč smo prišli tedaj v Avstriji !
K Ofenheim-ovi sreči pride na dan — kako? v Avstriji je vse mogoče — vest o nekem listu, kojega jc žl. Hein, predsednik više dež. sodnije in nekdanji minister, pisal predsedniku sodnije v Off. zadevi, bar. Wittmann-u in to ravno pri koncu obravnave, ko je preds. W. porotnikom povzemal dokaze vse obravnave. Vsled tega strašen krik v ustav, brosijanskih Ustih, da sodništvo ni prosto. Kakšnega zadržaja je listek žl. Hein-a, ni še pojasnjeno. Dovolj, ko so imeli porotniki, soditi, trdiU so enoglasno oni listi, da je žl. Hein ž njim upljivati nameraval na preds. Wittmann-a, naj Of.-a potare. Koliko je ta slučaj up-ljival na porotnike, ne smemo soditi; dovolj, oni so spoznali Ofenheima ne-
presneto dolgočasna in suha biti? Pomislimo pà, da je prvič med dolgočasnostjo in suhostjo, in drugič med ekscesivno veselostjo ati sentimentalnostjo po pravilih zdrave logike vendar še neka sredna pot. Kdor imenuje kompozicije polyphonnih mojstrov dolgočasne, aU takih nij slišal, ali jih nij čul v dobri predstavi. Tudi mi priznavamo, da za ono vrsto ljudij, ki se hočejo pri božji službi kratkočasiti, kteri se na kor spravijo, da bi prav »ungenirt* to Bkomedij ou vidili, ali kteri s »cvika rji* pevce fiksirajo, se na »nežuern* glasu, sladkem predna-šanji, ali pa na druzih »popolnostih* gospodične N. pasti hočejo; da za take vrste ljudi pri takošni muziki nij prostora v cerkvi — je jasno ko beli dan. Ali je morda cerkev gledališče? Ali bi se ne ustreglo »Bogu,* ako bi se taka zijala iz cerkve izgnalo ? — Ali, slišim kopet, t a-košna muzika bi tudi pobožnim ne u-gajala. Ponavljamo, namen cerkvene muzike nij razveseljevanje, nego prvič slavljenje, poveličevanje božjega veličastva, drugič vzbujenje, po* božnosti v ljudstvu ali kakor Nemec pravi: Er-bauung der Gemeiude. Da se ljudstvo z moderno muziko bolje razveseljuje — priznavamo, da se pa bolje povzdiguje, spodbuja tajimo. Po*
LISTEK.
0 cerkveni glasbi.
(Dalje).
Bene diet us je navadno kontrapunktičen stavek za 2, 3 glasove, prava molitev v podobi kruha pričujočega božjega veličastva, prost one mehkote in neslane sentimentalnosti, s katero se tukaj moderni tako odlikujejo. Pojdimo ko-nečno še k Agnus-u. Pri modemih je navadno »Dona nobis* od Agnusa ločen del, drugačnega muzikaličnega značaja. » Agnus* steče namreč prav otožno, navadno strašno melanholično, »Dona* pa ima bolj jasen in vesel obraz, da celo najveselejši, tako da bi človek mislil: komponist hoče poslušalcem sedaj h koncu še kaj »luštnega* zagosti! Das Amt ist aus, \vir zieh-en lustig zur Thur hinaus. Pri Ratisbonskih kompozicijah nema »Dona* od Agnusa različnega muzikaličnega značaja, nego oba sta, bi rekel, enega kroja, oba se vzdigujeta, kakor pobožna molitev ubozega Človeškega srca, katero, spoznajoč svojo nevrednost pred in po obhajilu odpuščanja grehov in zunanji pa notranji mir prosi. Vprašamo torej: kateri način skladanja
krivega. — Veliko veselje v vsem Izraelu in v vseh ustav, listih, ki so v ozki zvezi ! z raznimi banknimi, železniškimi, itd. vodji b in opravništvi. Ti se rugajo zdaj minister-stvu, Ofenheim-a pa kot zmagovalca povik-snjejo. Noben list pa se ne upa do J zdaj trditi, da je Of. prav in vestno ! ravnal.
Kaj reče pa k temu avstrijsko mini-sterstvo? — Minister Banhaus je vzel — odpust, da si zdravlje in možgane okrepča v milejšem italijanskem podnebji. Od tistega dne, ko se je tako čudno zagovarjal pred sodnlgo, mu pojejo listi mrtvaško pesem kot ministru. Drugi čutijo udarec, ko-jega so, in i njimi ves sedanji sistem, dobili z Ofenheim-ovim ojjrostenjem. Stoli se pod njimi majajo. Zato sklicujejo ustav, p državne poslance k že davno zanemaijenim kenferencam, da jim ti pomagajo zgubljeno xaupanje nekaj zakrpati. Borsijanski listi, •pozabilši se v prvi naglici, da Of.-omovo oprostenje ni udarilo le ministerstvo, ampak celi sistem, od kterega živijo, tudi pri-poznavajo, da harmonijo (skupnost) mini-sterstva in drž. zbora ne sme se dalje rušiti, ter začenjajo, ministerstvu srčnost dajati, naj pogumnosti ne zgubi.
K nesreči pa so beli dan zagledali spisi Meyerjovi, dobro podučene osebe, ki razkriva vedenje in ravnanje zloglasnega Ben st-a kot ministra, očeta sedanjega sistema. O tem drugi pot.
I>Opisi«
fa Brd, 3. marca. Kamorkoli se človek po Sloveniji obrne, od povsod mu dohajajo le lužna sporočila. V veku napredka mi Slovenci hodimo rakovo pot, posebno od časa žalostnega mpora*v narodnem tabru. Mesto zidati Slove-nijo, jej je razpor glavni vogeljni kamen izpodkopal, mesto gledati in se truditi za občni blagor in obvejjavo narodne ravnopravnosti, se v razne sastope volijo možje, kterim ne teče slovenska krv po žilah, marveč le ptuja sokrovca. Možje, na kterih je slonelo upanje mile domovine, so nam v preteku enega leta v obilnem številu pomrli, ostali nam pa večidel'taki, kteri se pipajo le za (dvomljivo) Herostratovo slavo pojemajoče Slovenije. Vpije se po slogi, a ta beseda ne nahaja še pravega odmeva med trmastimi sinovi ene matere Slovenije. »Rajše naj gine narod in Slovenija, mi ne odstopimo nikakor od svojih
glejmo kake moče imajo Ratisbonske cerkve pri tej muziki. Pevski zbor v domu obstoji iz 14 mladenskih in morda iz 8—10 možkih glasov. Izmed zadnjih so nekateri plačani pevci, drugi pa rejenci tamošujega duhovskega semenišča, kateri dobivajo za petje štipendije.
Fantje pa so iz necega kapitelskega zavoda, kder se pod vodstvom necega duhovna, domačega glasovodje, 24 gymnazijalcev odgujuje. Oni učenci, kateri sodelujejo na koru, imajo ali prav ali poluprosta mesta v zavodu.
Takih semenišč, ki so muzikalni in učni zavodi, in jih vodijo duhovni, ima Ratisbona še dvoje in sicer oba pri dveh staroslavnih cerkvah, v kterih opravljajo petje.
_____ (Dalje.)
svobodnih (?) načel8, tak je odmev na klic po slogi v tabru slovenskih Brankovičev. Koga bi to trmasto vedenje znanih juuačičev v srce ne bodlo? Ako ne dospemo do zaželjene sloge v glavnem in potrebnem načelu, zastonj je ves naš napor, voz slovenskega napredka bo drl nazaj, mesto naprej, česar nas že kratka skušnja d\a-letnega razpora dovolj jasno uči. Polagoma bo nastala apatija do vsega, kar je domoljubom vzvišeno in sveto, trajajoča nesloga nas bo zazib-nila nazaj v dobo pred 1848.1. in čim dalje bo trajala nesloga, tim žalostnejše nasledke bo nosila za seboj, Reš da v boju se skušajo moči, ali v bratomornem boju se trosijo moči, ktere bi imeli obračati proti ptujčevi peti. Pač res smo mi Slovenci pravi nasledniki in potomci neslož-uih Svatoplukovih sinov, ki so pozabili na besede poslednje očetove oporoke. Kakor su bili tedaj Nemci in Madjari sovražniki velikega moravskega kraljestva in so po Svatoplukovi smrti skupno napadli njegove tri nesložne sinove in lepo slovansko kraljestvo razrušili, ter si je med seboj razdelili,, iste sovražnike ima Slovanstvo tudi še daudanašnji, ki čez-enj gospodujejo, pa le sebi na korist. Pač res uči stari pregovor resnico rekši, „da nesloga vse, dà največe reči pokvari8, med tim ko sè slogo rastejo celo male stvari. Tedaj pozor bračo ! Kakor ima biti letošnje leto odpustno ali sv. leto za vso kat. cerkev, ' tako naj bi se v 1875 letu prišlo do bratovske sloge in bilo res pravo odpustno leto za obe stranki in sinove ene in iste majke Slave! Trma naj gine, da se narod pedini, to naj bo zdaj naše geslo !
Še nekaj je, kar briški duhovščini srce teži, in po čemur hrepeni, odkar je svojega ljubljenega dekana č. g. M. Juvančiča zgubila. Sedež dotičnega dekana za Brda je bil dosihmal na skrajni meji dekanata v Ločniku, kar je v mnogih ozirih na pr. za razpošiljanje okrožnic in drugih uradnih dopisov jako neprilično in čas trati. Uže ranjki občeljubljeni, izgledno pobožni dekan, je moral v času nujnosti po dve okrožnici istega zapopadka razpošiljati, česar pa bi ne bilo treba, ako bi imele Brda v svojem znanem središču lastni dekanatski sedež, s čemur bi bilo vsim Brdom vstreženo. Mar bi se ne dalo — kajti zdaj je prilika za to, — kaj ena-cega v tem oziru storiti, kar se je pred šestimi leti na Bovškem zgodilo? Potrebo in korist tega, kar sem tu navedel, menim bode tudi naša merodajna višja cerkvena oblast ovidila, kajti v tem se je nek govorilo že pred leti, pase je do bolj shodnega časa odložilo. Ravno zdaj je pa najbolj priličen čas zopet na to misliti, in potem to tudi — vresničiti. V to ime Bog pomozi, in pa kdor ima oblast za to I
Eden v imenu mnogih.
Od gorenje Soče, 2. marca. »Proč so
uzori!8 tožil je državni pravdnik pri obravnavi Ofenheimove pravde na Dunaju. Res, zgubljajo se uzori ! Redkeji postajajo možje, ki se vnemajo, delajo i trudijo za blage, čiste, uzvišene, svete misli/ Marsikdo sicer na videz dela i se poti v lepo blago svrho, a pravi namen mu je le samopašnost. Samopašnost pa zapelje tako daleč, da kdor se jej uda, jej vse daruje. Telesne i dušne moči obrača le v to, da se bogati i u-živa; niso mu mar postave večne pravice, ne zmeni se za srečo ali nesrečo bljižnega — da le sebe okoristi«
Ofenheim, tožen, da je pri železnici dinge sleparil, a sebe bogatil s krivičnim mamonom, |
marsikaj še tajil ni, česar ga je dolžil državni pravdnik, ampak je le trdil i se izgovarjal, da tudi drugi delajo, kakor on, ter sebe okoristu-jejo, seveda na škodo druzih. Imenitne osebe so se imenovale, da po enacih potih, kakor on, iščejo i gromadijo tisuče na tisuče. Pa še se bode ua enak načiti raz c ve tavalo bogastvo, kajti imenovanega obtoženca je porotna sodnija spoznala nekrivega. Res! uzori se izgubljajo, i vest se zanemarja, ne posluša. Prebrisani i brezvestni ljudje bogate, a ljudstvo boža, da je groza! Pa ne samo po mestih, tudi po kmetih se širi brezvestnost, ter kaže enake nasledke, kakor v mestih i postave i paragrafi ne morejo temu okora.
Evo! prav zdajci ima slavna c. kr. gosposka v Tominu opravek s pritožbami zoper moža, ki je brezvestno delal dolg, ker je moral vedeti, da ga ne bo mogel plačati. Ker je imel lepo posestvo, dobro ime, i ker je dajal debele 0-bresti — veče nego so upniki želeli ; je prav lahko dobival na posodo. Strici i gospodarji, ki so od železnice prinesli kak desetak, ali tudi stotak, prav radi so ga »možu8 posodili, da ni ležal mrtev doma. Mož je napravil nad 20 tisuč goldinarjev dolga, a s kom ga če plačati, ker ga njegovo premoženje niti polovico ne pokrije. Oj ! koliko ljudi bo prišlo ob solde, katere so z žulavimi rokami trdo zaslužili ; i nihče jim ue more pomagati, tudi nobeden kazenski paragraf.
Tako se širi »napredek ljudskega blagostanja8. Brezvestni ljudje uživajo, ubogi težak pa zanje dela i se poti, zraven mu še marsikdaj manjka suhe polente ali nezabeljenega močnika. No, sedanji čas je res čas napredka! I kdaj bo boljše? Kolikor bolj se seje nejevera ter brezvestnost, toliko več bo tacega sadu. Da bi se pač vladam uže odprle oči, ter spoznale, da vsi kupi postav i neštevilni paragrafi ne morejo zabraniti brezvestne sleparije ter miserije — pač pa zapovedi božje!
Ogled.
Avstrija. — Na Dunaji je glasovita pravda Offenheim-ova končana in zatoženeč je nekriv spoznan od porotne sodnije. To dela sensacijo ne le v Avstriji, temveč daleč po širokem svetu. Mož, ki si je v primerno kratkem času lepo premoženje pridobil — mimo grede naj bo rečeno'— v času, ko je sleparija (schwindel) cvetela, sedel je na obtoženi klopi in sam minister Banhans, ki je bil nek povod dal tej preiskavi in pravdi, poklican je bil kot priča in zaslišan, pa kar sta Offenheim in njegov zagovornik trdila, da to, zarad česar je Off. \ zatožen, jih je veliko drugih tudi storilo, in morda minister sam, to je pouzro-čilo, da so porotniki zatoženca nekrivega spoznali, — Banhaus pa je dobil odpust za dva mesca, da si v južnih krajih zdravje zopet pridobi.
Po domače rečeno, dali so Banhausu brco, ko drugi ministri še životarijo, kajti moralo bi se jim očitati, da jih ni sram še ministrovati, ko je človek nekriv spoznan, kterega je hotel eden ministrov na vsak način spodkopati.
Juridično je Offenh. prost, moralično je obsojen, ravno tako tudi Banhans, celo ministerstvo, cel sistem sedanje vlade.
Ker je ministerstvo kupčijstva izpraz* njeno misli se na nasledka, med kandidati I imenuje se tudi Schwegel.
Držazni zbor je sklenil novo borzno postavo in še nekoliko drugih manjših postav, ki se množijo, kakor gobe po dežji. Govori se že nekaj časa, da bo državni zbor sklenjen 17. marca, pa Oifenheimova pravda in njen izid utegne prej potisniti ministre iz stolov, poslance iz lesenjače.
Na Ogrskem so dobili nove ministre. Predsednik je baron Wenckheim, drugi so: Koloman Tisza, Koloman Szell, Tomaž Pe-chy, baron Ludovik Simonyi, Bela Szende, Avgust Trefort, hrvaški minister grof Peter Pejačevič in Bela Perczel. S tem minister-stvom pa Ogri sami niso zadovoljni in verjetno je, da bo le začasno opravljalo službo, dokler se stvari toliko ne predrugačijo, da bodo v vsih krogih spoznali, da le s konservativno vlado zamore poverniti se zaupanje v obstanek Avstrije in pravo blagostanje narodov. Vse take poskušnje škodujejo veljavi Avstrije in od dne do dne zadržujejo spravo med narodi.
Zunanje države- Francoska. Republika je proglašena. Nihče pa ne veruje, da bo imela obstanek, kajti iz strahu pred bonapartisti združile so se stranke na levici in Orleanisti in tako je republika nastala. Mac Mahon ima zdaj svojo oblast nekako vredjeno, pa prej ali poslej se bo toliko ložeje vse na konservativno stran zasukalo in izrastla bo — monarhija.
Pruska. Da Bismark odstopi, to je zdaj nekako potihnilo. Več šuma dela papeževa bulla do nemških škofov. Pruski in Bismarkovi listi grozé zdaj, da ne bodo samo škofov in mašnikov strahovali, ampak tudi katoliške uradnike, ako se predrznejo papeževo mnenje o majevih postavah imeti, t. j. ako ostanejo vestni katoličani. Bismark gre na odpust, njegova vlada bo pa izdelala neko postavo, po kteri bi se vsako pismo, ktero bi škofje odposlati imeli papežu ali tudi med seboj, podvreči moralo državni censuri. Tudi zastran bulle „ de salute animarumtf gre govorica, da jo misli vlada ob veljavo dejati in potem bi škofje zgubili plačo, ktero dobivajo iz državne kaše. Vse je prav liberalno !
f Monsig. Martin Juvančič.
Komaj napravimo enemu nagrobnico, treba je koj že drugemu mrtvaški list napisati. Nemila smrt vgrabila nam je sopet moža, ki je bil prvi kinč Goriške nadškofije skozi tri desetletja. Martin Juvančič, komu se ni srce ugrelo, ko je izgovoril to ime, sosebno, če je imel kedaj priložnost, osebno moža spoznati. Kdor je ž njim govoril, očarala ga je njegova dostojnost, osupnila ga je njegova modrost in bistroumnost, u-čenost njegova temeljita gaje silila, mu se ukloniti, priljudnost njegova je srce z radostjo napolnila. Duhovščina se je srečna štela, če je imela priložnost ž njim občevati. Le z velikim spoštovanjem se mu je bližala ; vsak je trikrat premislil, kaj in kako bo govoril, če je želel, mu sc predstaviti. Pri drugih osebah bi se človek tako nizko ne uklonil, pri Martinu Juvančiču to storiti, bilo je vsakemu naravno. Njegova veličastna oseba in tiha dostojnost v obnašanji bili ste le malo zunanje znamenje notranje velikosti. Mož, jzdelo se je, je bil za kaj višega poklican, pa Bog je drugače hotel.
Bolehnost, s katero ga je Bog veliko let
obiskal, bila je zadržek, da mož ni zamogel sprejeti više časti, katero so nameravali mu nakloniti Njih ekscellencija, sedanji knezo nadškof Goriški. Dovolj, nadejamo se, da nismo indis-kretni, če rečemo, kar je dovolj znano’: da rajnki je zamogel šteti Njih ekscelleucijo in druge škofe med osebne prijatelje. Beseda rajnkega je veliko izdala. Preden da je spregovoril, je dobro pomislil ; kar je enkrat izrekel, je ostalo, kakor bi bilo zarisano v dokumentu.
Rojen je bil v Kanalu 4. nov. 1804, v duhovna posvečen 11. nov. 1827. Piva njegova služba je bila v Solkanu za malo časa, potem v Ločniku. Kot kaplan je bil poklican v centralno bogosl. semenišče za špirituala. Oni, ki so pod njim bogoslovje dovršili, ne morejo ga prehvaliti, in to po vsi pravici. Med tem je bil tudi začasni profesor. Iz semenišča je šel za dehanta v Kormin in od tamkej v Ločnik kjer je 27 let pastiroval. Po dolgem 71etnem bolehanji ga je Bog k sebi po klical 18. t. m. ob l/27 zvečer. Pogreb je bil po tem v nedeljo popoldne ob 3 urah. Sešlo se je 23 duhovnov; ljudstva pa iz domače in iz bližnjih far, tudi iz Gorice ne malo, je bilo toliko, da ga v Ločniku gotovo, nisi še vidil. — Sprevod je vodil mons. Jožef Tuni, stolni korar in dekan, ki je tudi na grobu prav primemo besedo o rajnkem spregovoril. Mons. Tuni je mož za to, da ljudstvu iz srca in do srca govori.
Martina Juvančiča ni več, ali njegov spomin ostane.
Nedeljski pogovori.
(Dalje.)
Jože. Vi g. učitelj, ste enkrat tudi nekaj govorili o rudninskem gnoji, kak gnoj pa je ta?
Učitelj. Pod tem gnojem razumevamo kamenja in skalovje, ki se nahaja po hribih, kakor apnenk, mavec, peščenik, sivnik itd. To kamenje je sestavljeno iz različnih tvarin, ki so dober gnoj, ako razpadejo, in jih potem imenujemo apno, gips, lapor itd.
J u r č e. Kako se pa to zamore zgoditi, da bi skalovje razpadlo in postalo rodovitna zemlja ?
Učitelj. Zdaj me poslušajte Jurče, in ako ne boste razumeli, me pa še enkrat prašajte. Naša zemlja obstoji iz skalovja, kakor jih povsod na gorah vidimo ; samo zunanji del zemlje je pokrit se zemljo, katero obdelujemo. Zemlja je različno sestavljena, in to zarad tega, ker je postala tudi iz različnega skalovja. Ako je bilo skalovje apnenk, postane zemlja apnena, če je pa skalovje, ki razpada, peščenik, postane zemlja peščena, iz granita postane zemlja zopet i-lovnata. Povedati vam pa moram, kako se to razpadanje godi. Gotovo ste že večkrat opazili, da kamenje ali skala, ako dolgo časa leži na zraku in dežji, porašeno je vse z mahom in pletenicami. Mah gre z nježnimi koreninami med majhne razpokljine v skalovje. Vsled tega se počne skalovje drobiti v prah, in ta prah služi ravno mahu za hrano. Po leti, ko pritiska vročina, se mah na skalovji posuši in počne gnjiti, kadar dobi zato potrebno mokroto. Vsled tega se napravi na skalovji neka črna zemlja, iz katere poženejo zopet nove rastljne, ki jih zaseje veter. Te rastljine segajo zopet s koreninami v razpokljine skalovja in tako zopet silijo skalovje, da se počne z novega drobiti in razpadati. In tako od leta do leta skalovje zmirom bolj razpada, zemlja, ali razpadem prah se pa množi.
Pa ne le samo korenine rastljin pouzroču-jejo razpadanje skalovja, ampak veliko tudi voda, prav posebno pa mraz. Pomislimo le, koliko dežja pade vsako leto po visokih hribih, in kako je tam po zimi mrzlo. Kedar dežuje, gre voda globoko po vsih luknicah, ki se nahajajo v ska-~ lovji, voda pa, ki iz skalovja odteka, izpira ska- \ lovje in odnaša v planjavo, na naše polje vsa \ razdrobljena dela, ki se na skalovji nahajajo.
Jurče. 'Kako je pa to, da voda skalovje razdrobi ?
Učitelj. To naj laglje Jurčfe sami poskusite. Denite čez zimo v kako ilovnato posodo vode, in pustite, da voda zmrzne. Kmalu bote zapazili, da vam bo počela posoda pokati, ako vam ne bo še popolnoma razpadla. Voda, kedar zmrzne, se namreč raztegne, in zatoraj posoda poči.
Jurče. To se mi je že večkrat zgodilo.
Učitelj. Vidite ravno tako dela voda v skalovji. V jeseni in Čez celo leto veliko vode vsled dežja pride v razpokljine skalovja. Cez zimo, kadar je velik mraz po hribih, vsa ta voda v skalovji zmrzne, počne se širiti in skalovje na vse strani gnati. Skalovje se počne drobiti in razpadati. Zatoraj se tudi tako priporoča, da naj se vsako jesen posebno ilovčasta zemlja dobro preorje, da čez zimo bolj zmrzne in potem bolj sprhne, ter postane bolj rahlja in rodovitna.
Povrnimo se pa zopet k nauku o gnoji.
Rekel sera vam že, da vsaka vrsta skalovja obstoji iz druge tvarine, ki je za rastljine posebno dobro gnojenje in hrana. Omeniti hočem, kateri rudninski gnoj je naj boljši in na kaki zemlji
naj se upotrebuje. Prvo v tej vrsti je apno.
*
To je posebno dober gnoj za taka zemljišča, kjer apna ali apnenka pomanjkuje. Posebno za mokro in ilovčasto zemljo je kaj sposobno, ker ga v tej zemlji primanjkuje. Za deteljo, lucerno, grašev in esparseto ga ni boljšega gnoja, kot je apno. V zemlji, ki je že sama po sebi apnena, se ne sme rabiti, ker tukaj bi lahko škodoval.
Jože. Kako se pa rabi apno ?
Učitelj. Vzame se navadno žgano apno, v malih kepicah spravi se na polje, in se pusti nekoliko časa, da razpade, potem se pa raztrosi po njivi. Naj boljše je, ako se 14 dni pred jesensko setvijo potrosi in podorje.
Jože. Koliko se ga potrebuje za eno oralo ?
Učite 1 j. To je različno po zemlji. Za rabijo zemljo ga ni treba toliko, kakor za težko ilovčasto. Drugi ravno tako važen gnoj je lapor. Razpade rad in ima tudi mnogo apna v sebi. Nahaja se ali v podobi kamenja ali pa tudi ilovnat po različnih hribih. Zboljšuje zemljo na dva načina, prvo zemljo gnoji, drugo pa zemljo zrahlja. Zatoraj se mora na ilovčasti zemlji rabiti le kremenčasti lapor, na kremeuikasti zemlji pa ilovčasti lapor. Pred zimo, v jeseni se spelje na polje, da dobro premrzne, ker tako premr-znjcni lapor hitro in dobro razpade.
(Konec tega oddelka prih.) j
Domače stvari.
( V (/oriški Čitalnici) razpoloženo je sledeče povabilo :	„Vsakemu je na tem ležeče, da sé
svojim zaslužkom sebe in svojo družino pošteno po svojem stanu preživi, prizadevaje si, če le mogoče vsaj nekaj prihraniti od svojih žuljev za bodočnost in za neprevideue nenavadne stroške.
Pa kako težko je, skoraj nemogoče v se-
danjih časih, da sploh je uže vsak zadovoljen, | da le ishaja se svojim zaslužkom, kajti ne le stanovanje, ampak tudi obleka, živež raste vedno v ceni. Rokodelec in kupčevalec pomagata si le zaradi tega, pa istemu, koji živi od svoje stalne plače, podvreči se mora vsakej ceni.
V mnogih mestih prišla so temu v okom posebna društva, koja se razveseljujejo najboljšega vspeha. Tudi pri nas, se je že snovalo enako društvo, pa zastonj. Nekim, spoznavši korist teh društev, se je posrečilo pozvediti razne podlage omenjenim društvom, koje bi znale biti koristne tudi za naše mesto. Na omenjeni način pridobljenih si skušnjah in z ozirom na okolj-ščine našega mesta, sostavili so po vsem tem pravila društvu, koje se bode imenovalo:
»Kontramno društvo za mesto Gorico."
*
Namen temu društvu bode, na podlagi posebnih pogòdeb, koje se bodo s prodajalci raznih vrst sklenile,, preskrbovati svojim udom po najnižeji ceni vsega, kar bodo potrebovali za živel itd. To društvo imelo bode ude in deležnike, prvi uživajoči vse pravice društva, plačevali bodo vstopnine 3 gld. in drugi brez volilne pravice in glasovanja v občnih zborih, pa le 1 gld. Drugo iu vsako leto dalje plačevali bodo prvi in drugi le polovico že omenjene ustopnine za go-spodarstvene stroške. Udje in udeležniki nakupovali si bodo vsaki mesec pri društvenemu de<-narničaiju za svoje potrebe mark, za katere bodo dobivali črez mesec, kar jim bode potrebnega pri istih prodajalcih, s kojemi se je društveni odbor pismeno pogodil. Kakor hitro se oglasi 100 u-dov in 50 deležnikov se bode društvo pričelo. Če "bi pa društvo nehalo, bode njegovo ostalo aktivno premoženje pripadlo zalogi ubogih dijakov goriške gimnazije in realke.
Vse drugo posnema se iz pridjanih pravil samih, koja so mi bila izročena, da jih razpolo-lim tudi v Čitalnici. Vabim tedaj vse p. n. ude, da bi ne prezirali pričujočih pravil, in da bi se jih na razpoloženi poli posebno v velikem številu za ude upisalo. Vstopnina odrajtavala se bode še le, ko bode društvo gotovo. Prej ko mogoče priložila se bodo pričujočim tudi slovenska pravila-.
Kakor smo pozvedili, izročena so bila pred-sedništvu čitalničnemu pravila tega društva, koja so priložena razglasu. Iz njih se posname, da društvo, ako se zadosti udov oglasi, ne bo brez dobrega uspeha, in znalo bi koristiti tudi neudom.
Danes več poročati v tem društvu, nam ni mogoče, vabimo tedaj le in v prvi vrsti čitalni-čaije, da naj se hitro za ude vpisujejo, da bode društvo prej svojo delo pričelo.
(Sveto leto) začne v nedeljo 7. t. m. Pre-vzvišeni nadškof so v ta namen do duhovščine izdali okrožnico. V stolni cerkvi je začetek popolatine s primerno pridigo in blagoslovom, na Travniku pri sv. Ignaciji predpoludne s primerno pridigo in sè slovesno veliko mašo pred izpostavljenim Najsvetejšim.
(Za spominek dr. Hrasta) daruje g. Fr. Koron, vikar v Vedijanu 2 gl.
(Umrl) je gosp. Andrej Kacin, župnik v Š ebrei j ah. R. I. P.
vinorejca mora tedaj biti, da obvaruje vino nevarnosti in da umeuže napadeno vino ozdraviti.
Zelo malo pa so naši vinorejci podučeni v kletarstvu in posebno malo vedo o boleznih vina. Neutrudljivemu preiskovanji strokovnjakov se je posrečilo v novejih časih, da denes uže vemo kaj zanesljivega o vinskih boleznih.
Naša kmetijska šola je več lepih in prav vspešnih poskušenj v tem storila, menim tedaj, da vstrežem vinorejcem, če jih o tem podučim. Zato vabim vljudno vse vinorejce, da se vdeležč poduka o vinskih boleznih, ki bo 14. 19. in 21. marca ob 10. uri predp. v deželni kmetijski šoli (pri mestnem vrtu).
V Gorici 1. marca 1875. F. PovŠe.
Poziv I
Bliža te gorkeji letni čas, v kterem bodo razne bolezni napadale naše vino. Skrb umnega
SPRIČEVALO
Znanstveno m n o n j e glede lekarničarja gospoda VILJELM-OVEGÀ protiartritičnega, protirevmatiČnega
ČAJA
za čiste n j e krvi.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z universalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantično zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. V en-dar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja iu na njo opirajoče se ljudsko občuo pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o VIIJelM»ovem čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri Vll|clBi-ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreninenih revmatičnih boleznih in gihtičnih napadih vzroči, da koža zopet delati iu popolnoma izhlapljati zamore. Posebno pri vsih revmatičnih in protin-skih bolezuih trupla, kterc spremlja mrzlica in vnetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečak se celo pri zastaranem telesnem zaprtji in he-moroidalnih boleznih se je imenovani Čaj vse lej kot najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEKOLINU meseca januarja 1874.
D. «Ran. Mulller
(L. S.)	medicinaini svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinst vonatanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s po narcjanjem ne daja zaslepiti.
Pravi VUjelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne to varne protiartritičnega, protirevmatiČnega čaja za čisten je hrvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljem, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljem-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani s«, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u
PRI SEITZ-U V GORICI
so prišle lani — pa prepozno—na svetlo bukve:!
Velika noè,
ali cerkvena opravila tega svetega časa j v latinskem in slovenskem jeziku, spravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.]
Sestavil
ANDREJ MARUŠIČ,
učit. verstva na c.k. gimn. v Gorici.
Na prodaj so pri založniku Seitz-uj v Gorici; — pri M. Gerber-ji, Gion-I tini-u, Kleinmayer-ji &Bamberg-u, Ler-her-ji in Ničman-u v Ljubljani; — pri C. Tandler v Novem mestu; — pri Leyrer-ji v Mariboru:— pri Ber-tschinger-ji & Klein-u, in pri Kleinmayer-ji v Celovcu. — Naročujejo sej lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih, ali pa naravnost pri žaložniku E. Seitz-uj v Gorici za poštno povzetje (Postnachn.)
Cena jim je mehko vezanim flj gld« 50	trdo vezanih cena
se ravna po tem, kakor so lepše in dražej ali pa manj lepo vezane.
Oznanilo.
Da se ne bodo delničarji izgovarjali, da jim ni bilo znano, kar je ravnateljstvo banke „ Slovenije- po pravilih v dunajskem in ljubljanskem uradnem časniku objavilo, priobčimo taisto tudi tukaj, da se sleherni delničar v pravem času škode varovati zamore, kajti -po preteku tega zadnjega obroka, zapadejo nedopla-čane delnice.___________
Erste allg. Versicherungsbank
»SLOVENIJA"
IN LAIBACH.
An die P T. Actionare der Bank
„Slovenija.u
Mit der Kundmachung vom 4. Janner 1875 wurde fiir diejenigen Actionàre, welche die erste Rate mit f. 15 pr. Actien-Interimsschein einge-zahlt haben, mit der zweiten am 20 Dezember 1874 fàlligen Zahlungsrate im gleichen Betrage aber iu* Riick-stande verblieben sind in Gemšssheit des §. 221. H. G. der zweite Termin zur Einzahlung bis zam 4 Februar 1875 bestimmt.
Da einige Actionftre diese Einzahlung noch nicht geleistet haben, so wird fiir die-selben in Gemàssheit des §. 221. H. G. mit Hinweisung auf die Folgen des §. 7 dcrSta-tuten hiemit der Schlusstermin zur Einzahlung der zweiten Rate bis zum
31.ten Miirz 1875
bestimmt.
Laibach am 7. Februar 1875.
Fiir den Verwaltungsrath der ersten allg. Versicherungsbank „Slovenija“
Die Direction.
1 _
Lastnik in izdaratelj: A. LAKNElt recte LUŽOVEC'. Odgovorni urednik: KAROL KOOIJANCIC. — Tiskar: MAILING v Gorici.