GLAS
gM-Vn - Si. 33 - CENA 80 SIT
Kranj, petek, 29. aprila 1994
Prvomajska srečanja
Kranj, 29. aprila - Ob 1.
T^k, mednarodnem prazni-de/a, sindikati prirejajo lunina srečanja. Kranjčani
jfoi'ovi/j že na predvečer mznika, V soboto, 30. apri-1» b° ob 20. uri kresovanje.
iede/y'o, i. moja, pa se bo t uri začelo prazno-E2'?' V programu bodo
l iovaii p°i<*e Bibič>zor-
* Predin, Romana Krajn-Qn « ansambel Agropop. V 1?[° od 17■ do 24. ure in v
I 5°od 7- d°18-ure bo
.»radi prazničnega pohoda Jo$t za promet zaprta
"<a hvornik - Jošt.
tdiSrednie Prvomajske prir-Mborf dru&e m Gorenjskem K 1° Prav tako na tradicio-$>sel Priz°riščih. Jeseničani JJpdo zbrali ob 11. uri na *flVBa*' Triičani ob isti uri miljah pri Tržiču, Škof-,tQanl.na Križni gori in fČ0vl)ičani ob 14. uri na ,^c«- • D.Ž.
Državni zbor določil referendumska območja
Dobili bomo nad 300 občin
Referendumi za ustanovitev novih občin bodo v nedeljo, 29. maja.
Ljubljana, 29. aprila - Danes bi morala biti po sklepu državnega zbora v Uradnem listu objavljen Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Referendumi bodo v nedeljo, 29. maja. Po objavi predloga odloka o referendumskih območij je prejela vladna služba za lokalno samoupravo nad 200 ugovorov, od katerih jih je večino državni zbor sprejel. Čeprav po končani nočni seji državnega zbora nihče ni natančno vedel, koliko bo v Sloveniji referendumskih območij, je mogoče zanesljivo trditi, da bo po novem Slovenija razdeljena na blizu 350 občin. Po referendumih se
mogoče lahko kaj spremeni, saj se bodo za posamezna sporna naselja ali njegove dele izidi glasovanja ugotavljali posebej, se število občin ne bo bistveno zmanjšalo. Prav na majhne občine še posebej opozarja finančno ministrstvo, saj bodo majhne občine težko preživele brez izdatne državne pomoči. Politično odločanje je državnemu zboru očital tudi nekdanji minister za okolje Miha Jazbinšek in poslal poslancem odprto pismo. Kot smo uspeli zvedeti včeraj, je bilo največ ugovorov v kranjski, nekaj pa tudi v škofjeloški občini. Kaj je bilo sklenjeno za ti dve občini, bo znano po izidu Uradnega lista, vendar vsaj za
škofjeloško občino lahko trdimo, da referendumskih območij ne bo sedem, ampak manj, štiri ali pet. Iz jeseniške, radovljiške in tržiške občine pa ni bilo ugovorov. Tako bo tržiška občina še naprej ostala enotna občina. V radovljiški občini bo sedem referendumskih območij, v jeseniški pa pet ob tem, da je bila za Rateče potrebna dodatna ocena, katera merila za občino Rateče izpolnjujejo in katera ne.
Ko bodo ugotovljeni izidi referendumov in rešena zelo verjetna razhajanja v posameznih primerih, bo državni zbor sprejel (predvidoma junija) zakon o ustanovitvi občin. • J.Košnjek
Uredništvo
Ustavni spor
Bodo posestva lastninila zemljo?
Neuradno je slišati (in prebrati), da je Ustavno sodišče Slovenije že sprejelo sklep, po katerem se bo tudi zemlja družbenih posestev lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Na ustavnem sodišču zatrjujejo, da še ni nič dokončno sklenjeno.
Če bo sodišče razsodilo v prid družbenim kmetijskim podjetjem, se bodo ta podjetja lahko lastninila kot vsa ostala in bodo med drugim olastninila tudi zemljišča, ki bi jim ostala po končani denacionalizaciji. Morebitna razveljavitev petega člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij bi povzročila tudi popravke zakonov o denacionalizaciji, o zadrugah in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. • C. Zaplotnik
Ljubljana - Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij morajo podjetja pred ugotovitvijo družbenega kapitala izločiti iz sredstev podjetja kmetijska zemljišča in gozdove in jih kot lastnino republike oz. občin prenesti v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oz. občin. Pet družbenih kmetijskih podjetij je zaradi takšne zakonske določbe, ki jo razumejo kot podržavljenje, sprožilo ustavni spor.
belili
h  U1 priznanja inovatorjem
:e nam obeta bogata inovacijska letina?
)r%sl? apri*a " ^a Predzadnji dan 19. sejma malega gospodarstva, koopreacij in podjetništva na ^v^jj^^sejinu v Kranju je bil danes dan inovatorjev s posvetom o položaju in perspektivah
dejavnosti, zaključili pa so ga s podelitvijo priznanj.
inovacijske Mik u> ki ie hii Aa\ o~J~,i
f ih pW<: bil del spremi *ga      edltev 19. sejrm
J°krat izzvenel bolj v0 P" 0rganizatorji: gospodarske de
ieti
n°str?e.. Ministrstvo
okviru
i,,N£P0'larsi™
bsr>„* 1'l
venije so pre-
%0n?! konjem
'vel
so raz-sejmu v
4ivL.do njihov* a]* 'da s? }e Tokrat so podelili inovatorjem 18 priznanj: 4 zlata, 3 srebrna in 11 Km naPredeW d^avnost* le bronastih. Zlata so prejeli Slavko Medimurec (prejetje tudi še dve ta.nenjeni ei^JL- ,membno  bronasti priznanji) iz Grosupljega (na sliki) za napravo za merjenje
udarnih vrtljivih momentov; Marko Ogrič iz Sp. Idrije za varnostni podajalnik) David Kranjc iz Kobarida za postopek obnavljanja jedilnega pribora in posode iz nerjavečega jekla in Peter Kunstelj iz Trbovelj za samozaporne klešče. Med dobitniki priznanj so bili tudi Gorenjci: Anka Črnec in Andrej Korošec Biokor Škojja Loka za naravna čistila za zobe in roke, Bricelj iz 3BM z Jesenic za hišno telefonsko centralo ter Tone Zupan iz Kranja za stojala za štampiljke in električno napravo za toplotno rezanje.
kvalitetnih, da so jih predstavili tudi v tujini. V nasprotju s splošnim mnenjem o neinven-tivnosti Slovencev, je ta izbor v tujini požel veliko priznanj in celo zavidanj, da tako mala država zmore take dosežke. Tisti, ki so uspeli pripraviti prototipe zrele za proizvodnjo, so dobili tudi veliko naročil (18 izdelkov se že proizvaja), kar v štirih primerih pa je bila prodana proizvodna licenca. Letošnji začetek razstavljanja inovacij ocenjujejo kot zelo obetajoč, posebno pohvalo pa zaslužijo tudi predstavljeni dosežki mladih raziskovalcev. • Š. Žargi, foto: J. Pelko
Gorenjska ^Banka
VAŠI ZAKLADI NA VARNEM
\ ŠEFIH HRASILSICE-GLOBI V KRANJ
KRANJ JE IZREDNO ŽIV - Tako ocenjuje letošnja in tudi trenutna dogajanja v sedanji kranjski občini predsednik IS Peter Orehar. Pri mostu čez Kokro (na sliki), je prišlo do zastoja, zaradi katerega bo most zgrajen najmanj dva meseca kasneje. Več o letošnjih načrtih in programih v občini na 3. strani • A. Ž. - Foto: J. Pelko
ČISTILI TUDI VOJAKI - V JP Komunala Kranj so z očiščevalno akcijo, ki je bila konec minulega tedna na območju mestnih in primestnih krajevnih skupnosti v Kranju, zadovoljni. Odpejali so skoraj 1000 kubičnih metrov različnih odpadkov, veliko odpadnega materiala pa sta odpeljala tudi Surovina in Dinos. V začetku tega tedna pa so se v očiščevalno akcijo vključili tudi vojaki iz kranjske vojašnice. Čistili so v kanjonu Kokre, na Pungartu, okrog vojašnice in skupaj s krajani in turističnimi delavci tudi na Kokrici. - A. Ž. - Foto: J. Pelko
movaC tudi drugačne . Jh 23 P.a se v teh V ^LniPraŠanje
S
fes*
je bilo
2o Sejmih Prik*za-iU »novacij.28 tako
ZASTAVLJALNICA
PAHTN&F*. VftiE&tErV ZAUPANJI A. |<ow##r*» a-.** KrmnJ* trni.s 3*11 256^
SDSS odbor Kanj vabi na pogovor z dr. METOM PUČNIKOM, ki bo v četrtek, dne 5.5.1994, ob 20. uri v restavraciji hotela CREINA v Kranju.
^^!iZ°TarPBterCo,nar' togost
^gjSgg vprašanja.      Vljudno vabljeni!
486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno! T»i./Fa»; 064/ 12 10 40
Ob
1 .
■•maju
prazniku dela
ČESTITAMO
ZDRUŽENA LISTA
GORENJSKE
Podpis po skoraj enem letu pogajanj
Plače v gospodarstvu določene
Izhodiščna plača v gospodarstvu bo 35.828 tolarjev bruto, v ponedeljek podpisani tarifni del splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo pa bo veljal od 1. aprila dalje.
Ljubljana, 25. aprila - Pogajanja so se vlekla skoraj eno leto, zato je bil ponedeljkov podpis tarifnega dela h kolektivni pogodbi pomemben. Najprej so pogodbo podpisali predstavniki delodajalcev (zastopajo jih Gospodarska zbornica. Obrtna zbornica in Združenje delodajalcev) in predstavniki šestih sindikatov, nato pa so oboji z vlado podpisali še dogovor
Premier in sindikalisti zadovoljni
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je bil po podpisu sporazuma zelo zadovoljen. Po njegovem smo prvič v zgodovini slovenske države postavili temelje socialnemu sporazumu, saj je bil podpisan njegov najzahtevnejši del. Zadovoljni so bili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, ki nekaj časa niso sprejemali osnov za tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi. Ker so bile upoštevane zahteve, da se v podjetjih, kjer dobro gospodarijo, raven plač ne sme zmanjševati, da ostane sistem kolektivnih pogodb po dejavnostih, da je možen arbitražni postopek in da bo ustanovljen ekonomskosocialni svet, ie predsednik Z,veze svobodnih sindikatov Dušan Semolič podpisal tarifno prilogo.
o politiki plač. Podpisani papirji so kompromis, vendar sprejemljiv za vse partnerje. Izhodiščna bruto plača v gospodarstvu bo 35.828 tolarjev. Delodajalci bodo lahko povprečno plačo povišali za stopnjo inflacije med lanskim junijem in letošnjim marcem. Plače v gospodarstvu se bodo usklajevale vsake tri mesece, vendar le v primeru, če bo rast drobnoprodajnih cen dosegla tri odstotke. Prva uskladitev naj bi bila po ugotovljeni inflaciji za april, maj in junij. Podpisniki so se tudi dogovorili, da bodo ustanovili ekonomsko socialni svet, ki bo pomagal usmerjati ekonomsko in socialno politiko. • J.Košnjek
STRANKARSKE NOVICE
Liberalna demokracija Slovenije
Brez naglice
Ljubljana, 25. aprila - Za hitrico pri dogovarjanju o novi vladni koaliciji ni razlogov, menijo v Liberalni demokraciji Slovenije. Po konferenci Slovenskih krščanskih demokratov v Zagorju, kjer je bila večina za sodelovanje z Liberalno demokracijo in za vztrajanje v vladni koaliciji, se bodo prihodnji teden nadaljevala dogovarjanja med LDS in SKD, prav tako pa se bosta prihodnji teden sestali vodstvi Liberalne demokracije in Združene liste. Liberalni demokraciji se zdi malo verjetna možnost sodelovanja Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke v vladi, saj bi bil to hud premik na desno, k radikalizmu. • J.K.
Slovenski krščanski demokrati
Predsednik države jim odgovarja
Ljubljana, 29. aprila - Slovenski krščanski demokrati so javno pozvali predsednika republike Milana Kučana, naj ponovno pojasni ozadje ocen, izrečenih v Novi Gorici. Milan Kučan je na poziv odgovoril in med drugim zapisal, da je državnemu zboru natančno pojasnil svoja stališča in predložil magnetogram novogoriškega pogovora, tako da se lahko vidi vsebina izgovorjenega. V Novi Gorici in tudi pred državnim zborom sem opozoril na škodljive delitve Slovencev in v tem smislu je govorila tudi konferenca SKD. Kdor pa noče razumeti sporočila o nevarnosti delitev med Slovenci in
fmčakuje odgovor, ki naj služi kot opravičilo za njegovo astno ravnanje, ta z mojimi odgovori ni in ne bo zadovoljen, je zapisal predsednik Milan Kučan. • J.K.
Gorenjski odbori Slovenske nacionalne stranke
Proti pretiranemu drobljenju občin
Radovljica, 21. aprila - Na izredni seji predsedstva gorenjskih območnih odborov, ki je bila v Radovljici, so sprejeli izjavo za javnost, v kateri zavračajo pretirano drobljenje občin in s tem povzročanje nemoči proti centralizmu. Pozivanje nekaterih lokalnih veljakov "krajevna skupnost občina" je kot Bakuninov poziv k vsesplošni destruktivnosti. Izrečena je bila kritika transfinitni politiki slovenskega vodilnega aparata, ki želi doseči resignacijo lastnega ljudstva. Dejavni živi človek te dežele naj bi postal stvar oziroma predmet izkoriščanja, manipulacije in indoktrinacije. Zaradi apokrifnih pojasnil ministrstva za finance se le-temu predlaga več opazovanja pojavov in procesov lastne duševnosti (beri notranjosti). Obravnavana je bila tudi načrtovana gradnja visokogorskega smučišča na Vrtaški
Elanini v Mojstrani, ki bi bilo del kranjskogorskega smučars-ega središča. Narejena naj bi bila tudi proga za smuk. Ker bi bil poseg v okolje minimalen, SNS poziva vodstvo Triglavskega narodnega parka, da krajanom pri tem ne bi metalo polen pod noge, saj bi novo smučišče zagotovilo nova delovna mesta. Zaradi poraznega stanja hotela Triglav v Mojstrani naj odstopi turistični prvak Slovenije, gospod dr. Rožič, ne nazadnje tudi za poduk drugim primerom, so zapisali v izjavi, ki jo je za svetovalno službo Slovenske nacionalne stranke podpisal Majo Jože Markelj. • J.K.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Slovenija bo razdeljena na okrog 350 občin
Referendumi o novih občinah 29. m
Državni zbor je prejel 203 ugovore na predlog odloka o določitvi referendumskih obnio^ jih večino sprejel, finančno ministrstvo pa že sedaj opozarja, da bodo majhne občine, ten F ob tolikem številu ne bo malo, brez izdatne državne pomoči težko preživele.
Ljubljana, 29. aprila - Na
pretirano drobljenje sedanjih občin in ustanavljanje majhnih občin je z odprtim pismom opozoril nekdanji minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek. Menil je, da je odlok zloraba reforme lokalne samouprave za trenutne ideološke in politične cilje. Drobljenje uničuje temelje lokalne samouprave, državni zbor pa je pozval, naj
{>onovno prouči merila za ob-ikovanje občin. Blizu 150 je bilo predlogov za delitev naselij med več občin. Vladna služba za lokalno samoupravo jih je večinoma ocenila kot utemeljene, prav tako pa tudi komisija za lokalno samoupravo. Državni zbor je sprejel njen predlog, da se bo glasovanje na referendumu izvedlo tako, da bo mogoče ugotavljati izide glasovanja tudi za posamezne dele naselja. Referendumsko vpra-
šanje se bo glasilo: ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina. Po opravljenih referendumih bo državni zbor konec junija sprejemal zakon o ustanovitvi občin. Do te faze bo še čas za določene popravke. Državni zbor je v ponedeljek in torek tudi odločil, da bodo na spornih območjih mogoča alternativna vprašanja o ustanovitvi občin.
Kako je na Gorenjskem
Iz radovljiške občine po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana ni
bilo ugovorov na predlog odloka o določitvi referendumskih. Tako bo sedem referendumskih območij: Bohinj, Bled, Gorje, Lesce, Begunje, Radovljica in Kropa. V jeseniški občini bo pet referendumskih območij, je povedala sekretar-
Predsednik odgovarja upokojencem
Uslišani protesti
Ljubljana, 26. aprila - Iz kabineta predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so sporočili, da dobivajo zadnje čase veliko pisem glede sistema izplačevanja pokojnin. Na pogovoru s predsednikom vlade je delegacija upokojencev zahtevala, da se pokojnine obravnavajo enako kot plače ne pa kot druga denarna nadomestila (porodniški dopust, boleznina nad 30 dni, invalidnine). Premier je s temi pripombami soglašal in predlagal, da se tak predlog umakne iz interventnega zakona, kar je vlada tudi storila. Pokojnine se bodo tako spet usklajevale z rastjo plač, ne pa z rastjo življenjskih stroškov. Aprila je bUo tako usklajevanje že opravljeno. To je bilo mogoče storiti tudi zato, ker je bil podpisan dogovor o letošnji politiki plač med vlado, sindikati in delodajalci. Dogovor vsebuje tudi eskalacijsko lestvico, ki rast plač zadržuje za rastjo drobnoprodajnih cen. Lestvica je postavljena tako, da bodo ob pričakovani 13-odstotni rasti drobnoprodajnih cen plače porasle za okrog 8 odstotkov. Ob tem pa vlada ponovno poudarja, da brez omejevanja rasti plač ne bo stabilne gospodarske rasti. Na osnovi odločitve vlade bodo upokojenci še naprej delili usodo zaposlenih in tako prispevali k uspešnemu razvoju Slovenije. V parlamentarni proceduri pa je tudi že predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki tudi predvideva usklajeno rast plač in pokojnin, pravi v sporočilu vlada. • J.K.
Dr. Ciril Ribičič, predsednik driavnozborske komisije za lokalno samoupravo. Poslanci so sprejeli predlog te komisije, da bo v vseh primerih, kjer vlada in komisija nista podprli ugovorov s terena, omogočeno ugotavljanje referendumskih izidov tudi za posamezna naselja oziroma dele referendumskega območja.
ka občinske skupščine Slavka BreIih.To so: Rateče - Planica, Kranjska Gora, Dovje - Moj-
strana, Žirovnica in Jj. mesto. Jeseniška obciig ugodila prošnji vladne «> , za lokalno samoupravoj posreduje oceno, katera lla za ustanovitev občine' čani izpolnjujejo in katefi»i Tudi tržiški občini ne bo J memb. Kot nam je v j povedala Nika Perko, »J prejeli potrditev držav zbora, da bo sedanja J*J občina eno referendum«* *2 močje tako, kot je bilo E, j gano. V škofjeloški oMM bilo prvotno Predv'de dem referendumskih pW{ po novem pa jih zna bih pj; celo štiri, je povedal * Milko Okorn. Vse bo )K ko bodo odlok o referen^, kih območjih objavljen/ adnemi listu. Nejasnosti P sedaj vendarle manj. v nah so se odločili, da t h Gorenji vasi, v Soncii *jj opredelili za občino 2*^3 za priključitev k šk°fg občini pa so se °d'°ia.i Suhi, v Gostečah, na v* Pungartu. Včeraj še nis°. ^ povedati, kam je drfav%Sl; uvrstil Davčo in kam " in Reteče. • J.Košnje*
h Kranja največ ugovorov
Kot smo uspeli zvedeti, je največ ugovorov na Pfitt^ odloka o določitvi referendumskih območij šlo na zbor iz kranjske občine. V skoraj nobeni občini f&K,
zadovoljni z določitvijo referendumskega območja. &a ^ je odločil državni zbor, včeraj na kranjski občini ^ uspeli zvedeti ,Ji> Tako kot za druge bomo tudi za kranjsko občino oof\ , referendumska oomočja takoj, ko bodo objavi)6 j Uradnem listu.
ŽELIMO
PRIJETNE
TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81
Državni zbor sprejel letošnji program dela Družbe za avtoceste Republike Slovenije
Za začetek osem gradbišč
Državni zbor je sprejel zakon o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za izgradnjo odseka hitre ceste Pesnica - Šentilj in predlog zakona o najetju posojila pri isti banki za prenovo obstoječih magistralnih cest
Eredora na Trojanah, "* , lagovica - Vransko. yZjk
letošnjih gradbenih^Jjjlf,
janih del tolarjev.
Ljubljana, 29. aprila - Državni zbor je bil prisiljen s sprejemom teh zakonov pohiteti, sicer bi zgubili eno gradbeno sezono, prav tako pa tudi denar, ki nam je bil kot posojilo že odobren. Poslanci so izločili iz letošnjega programa avtocestni odsek Malence - Šentjakob, nekaj pomislekov pa je bilo na pro-
f;ram sam, ki naj ne bi bil egalen, saj o trasah avtocest državni zbor ni glasoval.
Tujina bo izdatno pomagala pri gradnji naših avtocest. Evropska banka za obnovo in razvoj bo dala za odsek Pesnica - Šentilj 32,7 milijona dolarjev. Za to posojilo, ki ga je najela Družba za graditev avtocest, daje poroštvo Republika Slovenija. Posojilo bomo vračali 15 let, moratorij na vračanje glavnice pa je štiri leta. Začetek odplačevanja je april leta 1988.
Za modernizacijo obstoječih magistralnih cest pa daje EBRD 30 milijonov dolarjev.
S pomočjo tega denarja bi do konca leta 199/ obnovili odseke Počehova - Lendava, Slovenska Bistrica - Ptuj in Črnuče -Domžale.
Letošnji program gradnje avtocest po novem obsega osem gradbišč, ker je odsek Malence - Šentjakob izpadel. V programu tako ostaja začetek gradnje naslednjih odsekov: Šentilj - Pesnica, Hoče - Arja vas, Arja vas - Vransko, Zado-brova - Tomačevo, Čebulovica -Divača, Divača - Dane, Dane -Fernetiči in Selo - Šempeter. To bo začetek gradnje skoraj 65 kilometrov novih štiripasovnih avtocest in 46,9 kilometra dodatnih dveh pasov na že zgrajenih dvopasovnih avtocestah.
Konec letošnjega leta je predviden tudi začetek gradnje
je poslancem dejal, sprejemanjem pr°8. ker je treba takoj pogodbe z izvajalci so bile takoj tudi P°°P'8se* tudi sicer bi bila gradce zgubljena, z njo pa tuo J. Košnjek
"ti*
Prometni minister naj odstopi
Nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov P . 1 ometne infrastrukture protestira zoper način, kak , ■ državnem zboru na izredni seji sprejet Program graditev avtocest v letu 1994. Neodgovorno je sprejemati na izredni seji in brez predhodno sprejeta na£'"pf«f'
lih. Vlada ponavlja nap.4*^
prometne infrastrukture protestira zoper način, ^ izredni seji sprejet Program dela letu 1994. Neodgovorno je tak M seji in brez programa gradnje cest v Sloveniji.
oblasti, zanje pa bomo plačevali vsi. Zaradi zavajanja v^m na izredni seji in vse slovenske javnosti naj prometni ta Umek odstopi. Nevladni odbor terja tudi ugotavljanj ^C) nosti ministra za okolje Pavla Gantarja, ki je dal v y^ lokacijski načrt za vzhodno avtocesto. Prav tako nt v 1 obsegu varovana kmetijska zemlja. uBot * <
Slovenski krščanski demokrati pa s presenečenjem da je bil odsek Malence - Šentjakob izločen » programa, čeprav bi ta odsek prevzel velik del proto* vzhodne ljubljanske obvoznice je nujen, saj je st0P.n^a pfl^f velika. Prav tako pa je četrtino vrednosti pripravljen r ^ Ljubljana. Zato naj se državni zbor ponovno odloC tega odseka v program. • J.K.
^■::mmmu glas
Ustanovitelj m izdajatelj.
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsakdanodi do ^^Jcn^ izhaja ob torkihin gethh. N^^-^a^ dm^. ja^lh^ naročnikiunajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM- Ogl**
_ Ivan Bizjak / Direktor In f^rZgioWli Vilma Stanovnik, Marija Volčja*.y> 4^L/ tje DELO - TČR, Tisk tasoptf?vJJ^ tfgjl ur dnevno na avtomatskem oazi sw
KRANJ
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80 00 SIT.
49
IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV
Seja občinske skupščine Škof j a Loka
Pri odpadkih moramo biti dosledni
^oljarici predlagajo, da naj se komunalni odpadki še naprej odlagajo v Dragi.
na°^a .j0^"1     aP"'a * Ni bilo težko uganiti, da bo največ razprave 'oka"""     J" škofjeloške občinske skupščine ob poročilu o iskanju a r 5.V *a lako imenovani center za ravnanje s komunalnimi odpadki. S3* pijancev, ki so proti z" ' doinL   .atl Popise, se je pri
zbirališču odpadkov 1 vrg Joftđje
"»daljuje v Dragi. P<5 izločilnem kriteriju prepustnosti tal, ta lokacija P« mnenju strokovnjakov ne pride v poštev.
Mnogo nesporazumov je med •judmi, na seji pa se je pokazalo, da tudi med občinskimi poslanci, verjetno povzročila uporaba za-P'etenih poimenovanj samih Postopkov in načina iskanja lokala novo odlagališče odpadkov, N nismo prepričani, da tudi po leJ seji in vseh (velikokrat nesretnih) pojasnjevanjih večina « razume, zakaj pravzaprav gre. Mn°gi so namreč prepričani, da 50 v tej tako imenovani
Prnif>u*' "ucuuvoiii II. fazi VesI za iskanje lokacije no-pojd .K°munalnega odlagališča že Podr^"e možne lokacije in ne le izlcJn J-l* ki P° osnovnih šestih kS, x stenjih take lokacije
oadvS i!?' Kot Je na eni strani *tavh u udeležba na preti /I1 " Postopka po vsej obči-kom? 4Seh Preostavitvah je bilo aJ 46 udeležencev) kazala na
nezanimanje, pa se na drugi strani potrjuje slutnja pripravljal-cev, da bo v konkretnostih prevladovalo načelo "Samo ne v moji bližini!". Poslanci iz Poljanske doline trdijo, da je njihovo okolje že s posledicami rudnika urana v Žirovskem vrhu dovolj prizadeto, medtem ko so na Selšk em prepričani, da je ni lokacije, ki bi bila od naselij dovolj oddaljena (predvidoma 500 metrov) ali pa da ne bi ogrožala vodnih zajetij.
V odgovorih je prevladovalo opozorilo, da gre le za območja možnih lokacij, ki se bodo s posebnimi kriteriji (prostorsko -okoljevarstvenimi, sociološkimi in ekonomskimi) še natančno proučili in ocenili (pripravljen je poseben način točkovanja, ki naj
Že na samem začetku seje pa je prišlo do zapleta s potrjevan-jemzapisnlka. Predsednik izvršnega sveta je namreč vložil zahtevo, da se zapisnik popravi in dopolni z ugotovitvijo, da mu na zadnji seji pred glasovanjem o poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov za lansko leto (ki ni bil sprejet) ni bila dana možnost pojasnil, čeprav Je bil poročevalec, pa tudi sicer ima v imenu izvršnega sveta pravico in dolžnost sodelovanja v delu občinske skupščine. Kljub temu daje Župan bil pripravljen na vse predlagane popravke, ob tem pa opozarjal, da ne ustrezajo dogodkom na zadnji seji, zapisnik ob minimalni sklepčnosti ni bil potrjen, niti ni bilo dogovorjeno, kako naj se dileme o poteku te seje razčistijo. Morda tiči odgovor za to nedorečenost v tem, da se namerava župan posloviti predčasno, saj je odločno izjavil, da mu po njegovem prepričanju tudi državni zbor ne more podaljševati mandata.
bi dal lestvico najprimernejših možnih lokacij), ter opozorilo, da odlagališče v Dragi v prihodnosti ne pride v poštev. Slednje je utemeljeno na doslednem upoštevanju kriterija o nepropustnosti tal, kar je osnovni kriterij pravilnika Evropske skupnosti, in če smo se nanj sklicevali pri upiranju proti odlaganju odpadkov v opuščeni RUŽV, kaže biti tudi
Eri odlaganju komunalnih odpadov dosleden. Nekaj resnih pomislekov so imeli tudi poslanci
LDS, ki so prepričani, da bi morali počakati na državni načrt mreže komunalnih odlagališč, ali bolje mreže za predelavo odpadkov, saj je opozorilo na to, koliko bo vse skupaj stalo, vse premalo slišati. Na koncu je mnenje, da se ne kaže zanašati na druge, le prevladalo, nismo pa povsem prepričani, ali je modro, da se s tem tudi za ceno preglasovanja tako hiti. Poročilo je bilo sprejeto z večino glasov. • Š. Žargi
Zasedanja tržiške skupščine
proračunske rezerve povečini razdeljene
klanci so upoštevali štiri dopolnila k predlogu letošnjega proračuna.
*tx>i
aprila - Zaradi praznika so običajno sredino zasedanje
premalo izterjanih kazni. Brez rave so sprejeli le poročila delovnih teles SO Tržič.
t)e|u°v taiste občinske skupščine opravili že v ponedeljek. V prvem razora1
"»iv x    ne seJe so obravnavali več poročil, v drugem delu pa so stalnih
let0/. P°z°rnosti namenili planu Sklada stavbnih zemljišč in p-pi««««;«
d°briUeniU okenskemu proračunu. Kot zaenkrat kažejo številke, rreidganjt:
<niiijQnS()l milijonov tolarjev odhodkov ne bo moč pokriti brez 27 denarnih obveznosti
,l0v tolarjev posojila za komunalne investicije.
lanskem delu n tržiških
več
0r°Čila foren; ',a., c .
poslal ' in trziškin sluŽD so nanj,"? Vzen zares in ob njih inu.,?1.. vrsto pripomb. Upravo
°Pozo MJskih služb Gorenjske so pri u ?u °a neučinkovitost zlasti inšpeu .^»stični, cestni in tržni ^Pekci ' Vodnogospodarski in-nad»Sj1 Pa predlagali temeljitejši ja "J odpadnih voda od Ljubel-neicg. zdol. Terjali so odpravo Ptoble Že dolgo nerešenih L^oKe V' ^ zajemajo tudi ne-bodo 0ne pbrtne dejavnosti, sicer c*jskih s?užb nnanciranje inšpek-
80 'SS pravobranilki Gorenjske ^dstavili konkreten primer
nedovoljenega prilaščanja zemljišča v Podljubeliu in zahtevali preverjanje pravilnosti postopka za določanje posestne meje. Obenem so opisali možne zlorabe pri določanju funkcionalnih zemljišč k stanovanjskim blokom.
Od komandirja Policijske postaje Tržič so zeleh več izvedeti o zagotavljanju varnosti v cestnem prometu, urejanju parkiranja vozil v mestu in nadzoru razširjanja mamil. Tržiški sodnici za prekrške so predlagali, da bi čimveč denarnih kazni pobrali že v samem postopku, vseeno pa bodo opozorili tudi Republiško upravo za javne prihodke na
Letošnji plan Sklada stavbnih zemljišč in predlog proračuna so obravnavali hkrati zaradi nujnosti usklajevanja obveznosti po že sklenjenih pogodbah za cesti Podljubelj - Lajb in Popovo. Plan sklada, ki načrtuje blizu 49,5 milijona tolarjev prihodkov so potrdili s pogojem, da bodo med odhodki 1,6 milijona tolarjev namenili za obravnavani cesti. Skladu so postavili zahtevo, da poskrbi za čimprejšnjo izterjavo neplačanih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, morebitne presežke v prihodkih pa naj usmeri v proračunsko financirane dejavnosti.
Letošnji tržiški proračun nam-
reč ne zmore pokriti dobrih 591 milijonov načrtovanih odhodkov, če ne bodo najeli 27 milijonov
Eosojila za investicije v posodo-itev kriške ceste. Tudi nekaj več kot 8 milijonov tekoče proračunske rezerve so povečini razdelili že ob sprejemu proračuna za točne določene namene: poldrugi milijon za cesti v Podljubelj u in Popovem (upoštevali so dopolnila obeh KS) in 3,6 milijona tolarjev za šolstvo, ki mora do jeseni urediti in opremiti skupno 5 novih oddelkov na šolah v Tržiču, Križah in Lomu. Sprejeliso še dopolnilo Zbornice obrti in podjetništva v Tržiču, naj proračun zajame v enaki višini prihodke od prodaje prostorov zbornice in odhodke za pospeševanje drobnega gospodarstva.
Poslanci so med drugim potrdili odlok za uskladitev akta o ustanovitvi Zavoda za kulturo in izobraževanje v Tržiču, predlog za podelitev letošnjih plaket mesta Tržič in predlog, da se za
forenjskega delegata v svetu zgodovinskega arhiva Ljubljana imenuje kustos v tržiškem muzeju Janez Šter. Imenovah so tudi 8-člansko volilno komisijo referendumskega območja. • S.S.
Čas mladosti, ki zasluži spomin
Davča, 26. aprila ■ Dober teden je tega, ko se je v Davči pri hiši Prezljevih, po domače pri SoStarju, zbrala skoraj tretjina udeležencev prve pokrajinske konference Zveze slovenske mladine za Gorenjsko, ki je bila pri tej hiši pred 50 leti. Na hišo so sklenili vzidati spominsko ploščo.
Na pobudo Franceta Kavčiča iz Škofje Loke, ki je pred 50 leti kot sekretar mladine na Gorenjskem organiziral prvo konferenco, so na podlagi dokumentacije in fotografije med 37 tedanjimi udeleženci uspeli prepoznati še 19 danes živih delegatov iz vseh gorenjskih okrožij od Jesenic do Kamnika. Na srečanje v spomin na 12. in 13. april 1944, ko so se v tedaj svobodni Davči potrjevala ideja iz Bele krajine, da je potrebno utrjevati organiziranost mlade slovenske države na vseh ravneh, je prišlo 10 udeležencev, ki so kljub kislemu vremenu v izredno dobrem razpoloženju obiskali domačijo Prezljevih. Tam so jih zelo lepo sprejeli in začelo se je obujanje spominov na čase, ko so zastopali približno 4000 mladih partizanov ter vsaj še enkrat toliko mladih sodelavcev za NOB. To so bih časi, ko je okupator izvajal mobilizacije v nemško vojsko, mladi politični delavci pa so mnoge tedaj uspeli preusmeriti v partizane, hitro naraščanje partizanskih enot pa je zahtevalo tudi dodatne napore pri njihovem oskrbovanju. Sklenili so, da naj bi na sicer opuščeni hiši, kjer so bivali pred 50 leti, vzidali spominsko ploščo (lastniki se s tem strinjajo). Da bi dali možnost tudi tistim, ki se tokratnega srečanja niso mogli udeležiti, so se dogovorili, da podobno srečanje organizirajo tudi prihodnje leto, hkrati pa naj bi bil to tudi prispevek k temu, da se ti časi, na katere bi morah biti Slovenci ponosni, danes pa se skušajo na razne načine razvrednotiti, ne pozabijo. • S. Ž.
Čestitamo vam
ob 1. maju - prazniku dela
kfajevna samouprava v kranjski občini odlično deluje
Odnosi med krajam niso zastrupljeni
kranj«t t?ar' Predsednik K sedanje kranjske občine se ne boji za uresničevanje lokalne samouprave na območju sedanje občine, kajti J^Ke KS vedo, kaj hočejo, se znajo organizirati, delajo z ljudmi...
ajevne * i Pn'a " "Kar zadeva kranjsko lokalno samoupravo, so v?nju |„l , Pnosti že v skupnosti. Zato mislim, da pri uresniče-n'k<»krsn'h samouPrave na območju sedanje kranjske občine ni Pr0gran) " razlogov za zaskrbljenost." Uresničevanje letošnjih ^IjiSč Z< denarJem i2 občinskega proračuna in Sklada stavbnih pa je prav tako obetavno in hkrati dokaj realno.
„ Kako hi
n<"ncmh°' opredelili letošnjo n«rja u0" Proračunskega de-
""/eno predsedniku IS
"V marca letos sprejetem občinskem proračunu v celoti gledano ni sprememb. Zagotavlja delovanje upravnih organov, otroškega varstva,, osnovnega šolstva, kulture in športa. Man-
Ll0tICOPv     I11113' °kr°g 15 Od
>ticijVsj. P« odpade na 5$ obj,ek?ftV2drževan e družbe-
L f °spod SKVanje P°sPe§evan-
Kako pravzaprav letos kaže z bazenom, knjižnico, skakalnico?
"Z letošnjim denarjem iz občinskega proračuna, želja pa ie tudi za republiškimi sredstvi, bi radi dokončali bazen v tako imenovani kopalni fazi. Seveda pa si želimo, da bi bil objekt uvrščen v slovenski športni prostor, s čimer bi bazen dobil tekmovalno namembnost, čemur je bil podrejen tudi projektni cilj.
Še vedno računamo na objekt nekdanjega Doma JLA, da bi ga preuredili za potrebe kulture (knjižnica). Kandidiramo pa tudi za sredstva za športno srenjo z izgradnjo 90-metrske skakalnice s Šmarjetne gore. Investitor je Smučarska zveza Slovenije (če bo ob sprejetju republiškega proračuna dobila predviden denar zanjo), Kranj pa bi zagotovil tretjino denarja, vendar pa je treba urediti še dokumetacijo.
Morda je treba omeniti še obnavljanje prve faze strehe na osnovni šoli Jakoba Aljaža. Pri družbenih objektih v občini pa s
Uspeh, ki ga ne gre sprt' gledati glede na dosedanje delo, je, da ob lanski suši v Kranju oziroma v občini ni bilo praktično nobenih večjih težav tako glede količinske kot kvalitetne oskrbe s pitno vodo.
sofinanciranjem proračun omogoča   obnavljanje objektov skupne rabe v krajevnih skupnostih."
Na področju gospodarske infrastrukture sta letos v ospredju najbrž kanalizacija in plinifikacija.
"Predvsem s sredstvi Sklada stavbnih zemljišč naj bi bila letos končana izgradnja kanalizacije na desnem bregu Kokre. Kar pa zadeva plinifikacijo in široko potrošnjo, je nekaj problemov pri individualnih priključkih zaradi rentabilnosti in racionalnosti, saj ponekod že imajo kotlovnice na tekoče alitrdo gorivo. Mehanizma oziroma "prisile" za prehod na plin ni, zato so aktualne ta trenutek kotlovnice v dosedanjih družbenih objektih. Država bi za naprej morala z ugodnimi pogoji spodbujati priključevanje na plin, ali pa morda z občinsko politiko
poskrbeti za ugodne kredite."
"Kaj pa promet in napovedani zastoj pri mostu?
"Projekt obnove regionalne ceste se nadaljuje. Mislim, da v republiškem proračunu investicija ni ogrožena. Objavljen je že razpis za najugodnejšega ponudnika za izvajanje del. Kar pa zadeva most, Kranjčani že vedo, da jo je zagodel teren. Kranjska labora ni trdna skala, ampak muhast teren. Za nas v tem trenutku to ni presenečenje. Mislim, da zaradi pretiranega varčevanja pri geoloških raziskavah, niso bile razjasnjene tovrstne okoliščine. Res pa ie, da je labora teren, ko še tako skrbne in natančne geološke raziskave ne zagotavljajo 100-odstotno natančne in prave slike.
To so nekateri glavni projekti. Prav zdaj pa se zaključuje tudi natečaj za sofinanciranje vlaganj v komunalno infrastrukturo v KŠ v občini, kjer pa se kaže podobna dinamika kot lani."
Lahko pričakujemo kaj več, recimo, tudi pri iskanju tople vode v Kranju?
"Poleg letošnjega rednega, operativnega dela v zvezi z nekaterimi razvojnimi načrti razmišljamo tudi o geoloških vrtinah, da bi ugotovili, ali Kranj ima toplo
vodo ali ne. Če jo ima in če bi nam ah našim naslednikom to uspelo, bi bil to zanimiv vir energije za oskrbo s toplo vodo in tudi za obratovanje bazena. Sicer pa bodo naša prizadevanja tudi letos usmerjena v urejanje urbanističnih podlag za bodoče novo podjetništvo."
Bo letošnje delo kaj "obremenjevalo" prilagajanje lokalni samoupravi*
"Nedvomno bo zdaj tako imenovanim rutinskim nalogam treba dodati tovrstno delo. Vrstni red opravil in postopkov sicer še ni moč napovedati, ker še ne vemo, kako se bodo občani odločili. Vendar pa bo do reforme prišlo, ne glede na to, ali občina ostane prostorsko samo ena, ali pa bo razdeljena na več občin. Slednje se bo najbrž tudi v Kranju zgodilo. Pomembna pri takšni ali drugačni odločitvi pa bo vsekakor razmejitev vsebine. To ne bo majhen zalogaj, ampak zahteven projekt, ki ga bo treba letos in prihodnje leto izpeljati."
Pa morda zaradi sedanjih priprav na novo lokalno samoupravo kaj "trpi" redno delo ali uresničevanje načrtovanih letošnjih programov po krajevnih skupnostih?
Glede letošnjih nalog in dela Peter Orehar pravi, dajete samo rednih nalog veliko, ki pa jih povprečen Kranjčan ne opazi, dokler se ne zgodi, da nekaj nt opravljeno. "Naše delo je Še najbolj podobno delu gospodinje. Dokler je normalno, je vse v redu. Ko pa nekaj ni narejeno, smo potem vsi presenečeni, da se je to lanko sploh zgodilo«
"Ne bi rekel. Če primerjam samo programe vzdrževanja ob-
{ektov skupne rabe, se jih je od 46 krajevnih skupnosti prijavilo 33. Podobna sUka je pri sedanjem natečaju za komunalno infrastrukturo. Sicer pa po moji oceni in prepričanju krajevna samouprava v kranjski občini odlično deluje. Ne bojim se za uresničevanje lokalne samouprave, saj kranjske KS vedo, kaj hočejo, znajo se organizirati in delajo z ljudmi. Sedanje KS so že v skupnosti. Tudi odnosi med krajani zaradi razprav o lokalni samoupravi niso "zastrupljeni". Skratka.kar se tega tiče: kapo dol, saj Kranj izredno živ. • A. Žalar
Madež
Med dvema pregovoroma: "Najboljša obramba je napad" in "Kdor molči, desetim odgovori" je tenkočuten rez, kjer je za instinktivni prestop potrebno največkrat miselno razpoloženje ali pa obvladanje. Takšna ali drugačna odločitev pa ima svoj enkratni pravi odgovor.
Poznam predsednika, ki ga je v pričo številnih, ki ga poznajo, nekdo grdo oblatil. Čeprav ni bilo težko izluščiti iz nastopa pač drugačno, recimo politično pripadnost in prepričanje, bi izjave in trditve težko uvrstili v področje demokratičnega političnega opredeljevanja in nenazadnje nastopanja. Prej bi ga lahko opredelili za nameren udarec s ciljem "osebnostne onesposobitve". To tembolj, ker je potem naslednji dan nastopajoči pismeno pojasnil, da njegove trditve prejšnjega dne v nekaterih delih niso preverjene.
Posmeh ali še en udarec? Nenazadnje niti ni toliko pomembno. Pomemben je bil pač vtis, ki so ga lahko sprejeli ali ne, tisti, ki so ga prejšnji dan slišali In reakcija? Napad, vendar z molkom. Zakaj? Zaradi priznavanja nekaterih trditev? Zaradi nevarnosti, da bi se na ta način res kaj razkrilo? Ne. Zgolj zaradi poznavanja govornika, ki ga nenazadnje tudi vsi, ki so ga slišali, poznajo. S tem pa madež, kakršen je bil tudi osnovni namen, dobiva tudi drugo plat, ki se sveti v bumerang sprevrženi neprijetni popularnosti za govornika oziroma naslednji dan pisca o nepreverjenih trditvah. • A. Žalar
PROSLAVA IN PRAPOR OB DNEVU UPORA ■ Zveza borcev in krajevna skupnost v Čirčah v kranjski občini sta v sredo pripravna proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju in ob tej priložnosti je organizacija Zveze borcev razvila tudi prapor. Po nagovoru predsednika KS Janeza Kerta in predsednika ZB Cirče Jožeta Bohinca so v programu nastopih oktet Klas iz Predoselj, recitatorji, duo Struna in citrarka Špela Kert. Prapor je na proslavi med Zdravljico razvil najstarejši član ZB Cirče (in naš dopisnik) Ivan Petrič, ki ga je izročil praporščaku Sreču Mesariču. - A. Ž.
PREDPRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE MED PRAZNIKI - Mošnje je krajevna skupnost in hkrati vas, ki je pred 49 leti pogorela, domačini pa so bili izseljeni in se pred 50 leti vrnili. Odkar so krajevna skupnost, prvo nedeljo po 1. maju praznujejo. Tudi letos bo tako in na praznovanje se v teh prazničnih in predprazničnih dneh že pripravljajo. Letos pa proslavljajo v Mošnjah tudi 45-letnico Društva Svoboda, 846-letnico cerkve sv. Andreja, 100-letnico sedanje šole, 300-letnico cerkve sv. Janeza Nepomuka v Spodnjem Otoku, kjer zvonijo vsak dan ob 11. uri namesto opoldne in 60-letnico, ko je bda posajena Upa, pod katero je zaznamek. O Mošnjah bomo več pisah v Gorenjskem glasu v torek po 1. maju. • A. Ž.
PTT podjetje Slovenije - PE PTT Kranj
Konec 1995. vsako gospodinjstvo telefon
o    i ti .. hli0
V preteklih letih je bilo na Gorenjskem zgrajenih in obnovljenih več pošt, konec minulega leta pa ne «» vu več nobenega zaselka brez telefonskega priključka. - Gorenjci premalo telefoniramo.
Kranj, 28. aprila - Kaže, da smo Gorenjci na vseh področjih varčni; celo pri telefoniranju podatki kažejo, da nas drugod po Sloveniji, kar zadeva dolžino pogovorov, prekašajo. Ta ugotovitev pa bi bila lahko tudi iztočnica predstavitvi na novinarski konferenci, ki jo je konec minulega tedna sklical pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije v poslovni enoti PTT Kranj Marjan Volk s sodelavci o problematiki na področju telekomunikacij in pošte. Ob tem, ko na področju poštnega omrežja in dejavnosti kljub pričakovani že drugi reorganizaciji v PTT podjetju načrtujejo na Gorenjskem letos več posodobitev pošt in novogradenj, je program na področju telekomunikacij ovrednoten kar na 1,3 milijarde tolarjev. Med dejavnostmi poslovne enote PTT Kranj pa letos načrtujejo tudi precejšen poudarek tržno usmerjeni poslovni politiki in različnim (marketinškim) storitvam ter dopolnilnim dejavnostim na poštah oziroma storitvam na področju telefoniranja.
povečanje telefonskih Bohinjsko Jezero ter mont**» Ličkov. Tako naj bi že  Bohiniski Bistrici ter razširi..,
Lanska reorganizacija 1. oktobra oziroma združitev prejšnjih PTT podjetij v enovito javno PTT podjetje Slovenije z devetimi poslovnimi enotami v Sloveniji ni dokončna. Nekako sredi leta lahko pričakujemo nadaljnjo reorganizacijo, ko naj bi nastali dve novi ločeni podjetji: Podjetje za poštne storitve ter Podjetje za telekomunikacijske storitve. Ne glede na to pa trenutno na Gorenjskem, kjer je 51 sodobno opremljenih pošt s štirimi poštnimi zbiralnicami, že posodabljajo pošti v Kropi in Ratečah, načrtujejo pa jo tudi v Žirovnici in v Kranjski Gori. Pripravljajo pa v Poslovni enoti PTT Kranj tudi izgradnjo novih pošt na Primskovem, v Stražišču in v Begunjah.
Izreden in kvaliteten razvoj pa je bil v minulih letih napravljen na Gorenjskem na področju sodobne, digitalne tehnologije telekomunikacij. Odkar je bila 1988. leta vključena v omrežje prva digitalna telefonska centrala na Gornejskem v Naklem, ima danes že 40 odstotkov (skoraj 30.000) digitalno elektronsko tehnologijo. V primerjavi s Slovenijo pa je zavidljiva tudi pokritost s telefonskimi priključki. Od konca minulega leta ni več zaselka, ki ne bi Imel telefonskega prikl-
1'učka. Trenutno je na Gorenjskem 30 telefonov na 100 prebivalcev, v 55 telefonskih centralah pa skoraj 73.000 telefonskih priključkov. Že letos naj bi s tako imenovanimi optičnimi kabli digitalizirali "poti" do vseh vozliščmh central, celotno omrežje pa nameravajo digitalizirati do leta 2000.
V Slamnikih nad Bohinjsko Belo Je domačija, ki ima telefonski priključek, nima pa še elektrike. Po številu telefonov na 100 prebivalcev je danes Gorenjska med srednje razvitimi v Evropi in se lahko primerja z Grčijo in Portugalsko. Že letos naj bi se število priključkov s 73.000 povečalo na 76.000 in s predvidenimi novimi vključitvami bi se število telefonskihpriključkov povečalo na 31 na 100 prebivalcev.
"Vsakemu uporabniku želimo zagotoviti hiter in kvaliteten prenos najrazličnejših sporočil. Zato strategija nadaljnjega razvoja poleg zagotavljanja širše ponudbe in
Eovečane kvalitete telekomuni-acijskega prometa predvideva-
Marjan Volk "Več kot 80 odstotkov priključkov v okvari usposobimo v enem dnevu. Gradimo celovit tehnološki nadzor nad delovanjem sredstev. Že zdaj so pod takšnim nadzorom vse vozliščne centrale. Naš cilj pa je, da v bližnji prihodnosti z nadzornim sistemom pokrijemo celotno omrežno skupino."
tudi
Eriključkov. taKo naj onec prihodnjega leta vsako gospodinjstvo na Gorenjskem imelo telefonski priključek," je na novinarksi konferenci napovedal pomočnik direktorja PTT podjetja Slovenije Marjan Volk. Tako je tudi program za letos
Za 3.658 priključkov v digitalni tehniki naj bi se razširila glavna telefonska centrala v Kranju. Nabavljene bodo nove centrale za Kokrico in Preddvor, povečane pa na Visokem in na Drulovki ter Planini
načrtovanih investicij precej obsežen. V kranjski občini so med
pomembnejšimi investicijami predvidene povečave telefonskih omrežij v Vodovodnem stolpu, Partizanski cesti, na južnem in severnem delu Primskovega, na območju Naklega, Strahinja in Žej. S tem bo lahko vključenih prek 500 novih naročnikov
V tržiški obvčini bo najpomembnejša letošnja investicija dograditev telefonskega omrežja Lom in Tržič na mestnem področju, vkjučenih pa bo 260 novih naročnikov. Sicer pa je predvidena tudi nova centrala v Podlju-belju, telefonska centrala v Tržiču pa bo razširjena za 240 priključkov. Škofja Loka bo dobila novo digitalno telefonsko centralo in optično povezavo s Kranjem ter
na ta način kvalitetnejše storitv* | Nova digitalna vozliščna telefon*1 ka centrala bo predvidoma v\ prihodnji mesec vključena m\ na Bledu v radovljiški občini-V radovljiški občini je načrt*"* na dograditev omrežja Gorica, Lancovo, Lipnica* ^ dovljica mesto; montaža n"w digitalne centrale v Podu«'-*' nabava centrale za Brezje »
Bohinjski Bistrici ter Gorjah. Optične povezave H bodo zgrajene med RadovlJ' in Podnartom, Radovljico, ' Brezjami in Bledom ter Bol"11 jem.
V jeseniški občini bodo aOm jena telčefonska omrežja na J senicah-Plavž, Planini P0 Golico, Koroški Beli-Javorni*' Kranjski Gori. Vključene P bodo tudi nove digitalne cr trale Jesenice Plavž in PI*JJ pod Golico v tako imenova' shelter izvedbi. ^
Za uresničitev tega P^JBl pa bo potrebnih kar 1,3 milij*" tolarjev. . j
V gorenjski poslovni enoti t ugotavljajo, da glede na lew»g plan posebno velikega zaniff31* za nove telefonske priključke Tudi povprečno število »"P"^, v primerjavi z drugimi obm<*L Sloveniji je precej manjše.
so se odločili za tako imenov^ tržno usamerjeno poslovno P , tiko. Ob tem, ko naj bi v^ mesec vključili 300 do 350 n<J. telefonskih naročnikov, je vv ^ ni primerov "čakalni rok1' , telefon do 30 dni. Ob takojsj 1, plačilu jemoč telefonski Ček dobiti tudi za 10 odst<Jf ceneje, ali pa za normalno <*?,,. petih mesečnih obrokih. V »m ju (Mirka Vadnova) je vsak." odprta tudi informacijska p' , na, kjer je moč dobiti vse macije v zvezi s priključki J? L telefonske naprave. • A. Z*1*
Problematična izgradnja ljubljanske vzhodne obvoznic
V četrtek, 21. aprila, je bila v Ljubljani že druga novinarska konferenca, ki jo je skl^' Nevladni dobor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastruktrue.
Ljubljana - Gre za sporno gradnjo vzhodne obvoznice Ljubljane kot dela evropske tranzitne avtoceste Barcelona -Kijev. Tako imenovani U-sistem ljubljanskih avtocest iz leta 1979, ki je bil projektiran po načelu, da že v prvi etapi uresničitve prometno razbremeni mesto in mestno središče, je bil za tiste čase za Ljubljano s še slabo razvito periferijo gotovo velik napredke. Dejstvo pa je, kot je poudaril g. Igor Kos, priznan evropski projektant, da tehnologija zastara že v petih letih. Tako se je eden takratnih izhodiščnih zahtevkov, da se mora bodoči sistem avtocest priključiti na "Iliriko", gorenjsko avtocesto pri letališču Brnik, v praksi že pokazal kot zgrešen, saj bi morala avtocesta potekati
bolj zahodno in upoštevati tokove Medvod, Škofje Loke in Kranja in ne Brnika.
Vendar pa sta zahodni in južni kraj U-sistema obvoznic Ljubljane potekala na dokaj sprejemljivih področjih (Barje in hribovit svet), kar pa ne velja za traso vzhodne avtoceste, ki poteka skozi urbana področja, to je skozi očbino Moste-Polje in skozi park psihiatrične bolnišnice.
Gospod Božidar Toni, ki je opozoril predvsem na emisijo nevarnih snovi ter na pravno problematiko vzhodne avtoceste, je dejal, da so avtoceste seveda nujne, vendar morajo biti ekološko sprejemljive, kar pa načrtovana gradnja vsekakor ni. Velik del javnosti je zaradi
nekvalitetne javne obravnave tudi prepričan, da gre za vzhodno obvoznico, dejansko pa gre za avtocesto. Kot napačen je ocenil tudi agresiven pristop predlagatelja, ki se zavzema za čimhitrješo gradnjo in ugotovil, da so potrebne vnaprejšnje raziskave in ocene vplivov v prostoru.
Člani Odbora so tudi dejali, da je nedopustno začeti gradnjo kateregakoli ekološko spornega odseka avtocest v Sloveniji, dokelr z lokalnimi skupnostmi ni doseženo soglasje o dolgoročno ekološko sprejemljivi varianti. V zvezi s tem so de oglasili tudi predstavniki Zelenih Savinjske doline, KS Zado-brova-Sneberje in KS Bizovnik.
Nevladni odbor je zastopni-
ce
kom Družbe za avtoceste j|, publike Slovneije (Di?fy predlagal alternativno »J
vzhodne avtoceste, po i
naj se zgradijo štiri lai vfi*[jf 1
sovne ceste za potrebe me * f i
hitrost 60 km/h, evropska i
žitna avtocesta za težki pr° p 1
pa naj se zgradi izven rnes y l alternativni trasi za Sostn"?' j( ta ne poteka skozi bolnic' J
vodovarstvene pasove i\t (
omejuje razvoja v "p t
DARS je ocenil, da je vJfl i
kor potrebna tudi trasa za - ,
tranzitni promet izven ^ ^ s
da pa jo bodo zgradili čez 1 k j
oz., da bi bilo najbolje ty f \
kar obe cesti, to pa L0r- i
mnenju Nevladnega °°9 ,i \
skrajno neodgovorno. j
Gradnik t
J l
Skupščina občine h		i izvršni svet Jesenice	
	ČESTITA OB mM MAJU,! PRAZNIKU DELA		i
NAJ BO PRAZNIK SPODBUDA, DA BOMO ČEZ LETA LAHKO REKU DA NAM JE USPELO			
Barva v očeh
Brezje - V petek, 22. aprila 1994, je bila v gostišču Zvon na Brezjah otvoritev razstave del dr. Višnje Grubišič z Jesenic. Slikarki, ki je sicer po poklicu specialistka anes-teziologinja, pa umetnost ne pomeni zgolj hobi v prostem času, ampak so slike sestavni del in način njenega življenja.
Otvoritev razstave je z glasbo pospremila Mojca Dolžan, Alenka Bole-Vrabec pa je prebrala dve Lorcovi pesmi, ki sta se lepo zlili z nekaterimi slikami, ki jih ie dr. Grubiši-čeva naslikala letos v Španiji. Razstavljena dela lahko razdelimo na krajine in cvetlična tihožitja, pri čemer tudi slike vrb delujejo kot šopki. Predvsem pa je opazna, poleg čisto ženske ljubezni do rož, tudi ljubezen do barve. Ta se
preliva od mežnih, svetlih tonov sončnic in hortenzij do poudarjenih modrih in zelenih na slikah pokrajin. Zato je prof. Janez Šter, ki je napisal tudi spremne besede, razstavi dal naslov Barva v očeh. Zaradi raziskujočega načina
slikarke Višnje GrubiŠi^% opazen zlasti v skoraj s« p. ličnem prikazovanju " teirh arhitekturnih ele«1* ^ (npr. hiše v iberski vas«;.^ njena prihodnja razstava v ^ gotovo novo doživetje-Gradnik, foto. J. Pelko
Gorenjska povprašuje po "ročnih" delavcih
Mladost in spretne roke
Ker se večina mladih želi šolati, delodajalci na Gorenjskem pa povprašujejo zlasti po rocnih delavcih, se v zaposlovanju tudi v prihodnje obeta strukturno neskladje.
Kranj, 29
aprila - Laiku je težko doumeti, da je na zavodu za
2»   -  — -('■ "a - i^uiku jc ii/mf uuuiucii, um je uh uruuu /.m
SeP??'oranje na Gorenjskem prijavljenih blizu 12 tisoč brezpo-dobV j^ra1' Pa se v podjetjih pritožujejo, da nikakor ne morejo delod . avcc,v- P°d drobnogledom pa je zgodba že jasnejša: del« iščejo predvsem mlade in spretne roke, v ponudbi bsubr6 S''e Da "Proslem *rg/»" pa je tudi veliko ljudi, ki so delo tudi • V 'Zre'' dobi. Med tistimi, ki bolj množično zaposlujejo, po .^.veliko zanimanja za šolano delovno silo. Kam to pelje, če sred-"?0 na generacije mladih ljudi, ki si pretežno želijo na anJe šole in od tod na univerze?
\f "»nje?
vpisnih mest. Odločajo se za štiriletne srednje šole, vse več jih "cilja" na gimnazije, od koder je odprta pot na univerzo. Tako kažejo odločitve lanske generacije, podobne namere je pokazala letošnja.
Lani je osnovno šolo zapustilo 2860 otrok, v srednje šole se je vključilo 2641 učencev
talrA^'Ta.nJa kalnost je potem-& daleč od parol o fevropi, ne i   J°.d°hiteli z znanjem in
znanjem Nova delovna
mesta Znkijem . Večin i sPet nastajajo, so lavcpS "amenjena ročnim de-zavocE , Ušnje z gorenjskega da hi zaPoslovanje kažejo, n,iaHBeiodaJalci iščejo zlasti
nih i?elavce, pridnih in spret-So J?.' Primernih za posle, ki Pove? V razvoJu- Hkrati vedo ttbiri « ' da so delodajalci pri siia".Ponudbe" na borzi dela -°irčni. To je sicer razuml-
i1 JlVo
*Wi u °d delavca pričakujejo radi • 0mski učinek. Ničkaj Postavk lzberei° Uudi, ki so loški   brezPoselni kot tehno-
Pred7PrČsežek' saJ se Jih drži P0vrnak, da so slabi delavci.
rnači h ,JeJ° Predvsem po do-iem pT ni sili' in to v najož-Senamenu besede. Če naj bi to delavec na delo vozil, ten « e]odajalca pomeni dodaše sevHek> °b takih zahtevah ^ed h možn^ ^bor delavcev brezposelnimi zelo skrči.
iSjalci se ne ^ajo za šolane ljudi
dei0ci !e neposredne zahteve .   aaJalcev, temveč tudi in-
Mladi se raje šolajo, kot bi se zaposlili
teres, ki ga kažejo s (sicer pičlim) kadrovskim štipendiranjem, dokazuje, da so Gorenjski najbolj potrebni poklicni profili ročnih delavcev: tesarji, mizarji, usnjarji in drugi podobni poklici, ki jih šolajo triletne srednje šole. Nasprotno pa mladim ta kruh večidel ne diši. Vpis v dveletne šole je majhen, tudi v triletne precej nižji, kot je v gorenjskih šolah
zadnje generacije, skupaj s tistimi, ki so osnovno šolanje končali leto poprej, pa je v prvih letnikih srednjih šol vključenih 3191 dijakov. V dveletne srednje šole, ki najhitreje pripeljejo do poklica, je bilo vpisanih le nekaj več kot pet odstotkov generacije, v triletne pa blizu 27 odstotkov. Daleč največ jih je šlo v štiriletne srednje šole, 68 od-
stotkov. Odkar so bile nanovo uvedene gimnazije, se največji delež osnovnošolcev odloča zata program. Teh je kar petina. Naslednje najbolj zasedeno področje je poslovno-finančna in trgovinska dejavnost, nekoliko zaostaja ko vinarstvo in strojništvo, tem strokam pa sledi gostinstvo in turizem, elektro stroka, lesarstvo in kmetijsko - živilsko področje.
Zgovorne številke: ne delo, pač pa študij
V zadnjih letih se zaradi slabših možnosti za zaposlitev pretežna večina mladih iz štiriletnih srednjih šol odloča za študij. Na Republiškem zavodu za zaposlovanje v Kranju so s posebnim vprašalnikom skušali ugotoviti, ah se bodo diplomanti srednjih šol odloČili za študij ah za zaposlitev. Anketirah so 1147 dijakov v gorenjskih srednjih šolah (skupaj s tistimi, ki končujejo šole izven Gorenjske, jih je 1486). Med gorenjskimi srednješolci se jih je 1040 (90 odstotkov vseh) odločilo za študij. Zaposliti se namerava 76 dijakov, 31 je še neodločenih. Strokovnjaki poklicnega usmerjanja opozarjajo, da so to zgolj namere, ne pa podatki o tem, kam se srednješolci po končani šoli dejansko vključijo. Ker je vpis na večino študijskih smeri že več let omejen, so najbrž na mestu predvidevanja, da obstajajo znatne razlike med namero in vključitvijo v študij. • D.Z.Žlebir
Ob
eta se sprememba v pokojninski zakonodaji
Kako bo ukrojena prihodnost upokojencev
Kranj 2o
Pfejeo,     aprila • Te dni upokojenci dobivajo svoj mesečni morejo zavarovati vsaj od iz- da bo zaradi ostrejše 1 c- Okrepljen je za nekaj odstotkov, kolikor se jim 1
da bo zaradi ostrejše kontrole hodiščne plače, ki bi jo za svoje  kar nekaj upokojencev ob ta ^>tko 2 ras,J° P'a* Pre<* dvema mesecema, in z rekreacijskim delo prejemali po kolektivni  "socialni priboljšek". Varstve-°'Uofi^-n,lT° st* dva drobna razloga za zadovoljstvo. Tretji je pogodbi. Tudi v tem primeru nega dodatka bodo v prihodnje
deležni samo še državljani
"Citn   j v ura uiuuiia lujuga «.«■ MUUTUijnru. litiji ji     uuguuui.   iuui  v   itiu pimitiu
^klajg v državnega zbora, da se pokojnine v prihodnje ne bodo bodo po novem zavarovani ,eUiveč žl 1 rasiJ° življenjskih stroškov, kot je bilo predlagano, vsaj od zavarovalne osnove,
vedno po starem.
»več
• ^avnn
c'jslce ^.P^dlog interven-lUdi DoPpnodaje, naj bi se
IadomeST (kot nekatera rastio *:S!.Ua) usklajevale z
* ne bUljenJ'skin stroškov ]e ^ed , ravnale po plačah, yelik0 h,^PokoJenci povzročil > Drin ,krvi- Ker se obe-e^skaP V,Ja tudi nova sis-P°k°Jnin,i,Zakonodaja na Udi laSm P°dr^ju. ki bo !lce- ie ki a v nekatere pra-P°slea 2*. mera polna. Najedla tLJuha vendarle ni kuhaia t vroča> kot se Je 1° uPokr>? pa ne pomeni, da N^Jenci zdaj "varni" Sie iS81 države. Za pri-?ekai J**0 se namreč obeta
hninski^J1. sPrememb v bodrzavnfak°nodaji, nekatere ^-^I^orsprejel še letos.
za mlade
Siiii i ^ »Prila - Lokalna akcijska h! ui« v Dp'eveni>vo in vzgojo mladih, ld uIVdu^ni» i*dov,J.ici' « je z veliko mero sv0s,anstvi" ",resn,čne zavzetosti lotila svojega ih7°vanii h? ad,m naJ b' v pogovorih in s iykako zdravP^^d_.a,i' kak0 ^4™ so droge
Izkušnje upokojencev kažejo, da so vsakokrat, ko se spremenijo zakoni, ob katero od pravic, pa tudi na njihove mesečne prejemke ne vplivajo najbolj blagodejno.
Med spremembami, ki se obetajo pokojninskemu sistemu, pa je tudi nekaj takih, ki bodo pripomogle k večji pravičnosti in drugačni razporeditvi bremen, ki jih zavarovanci vplačujejo v pokojninski sklad. Ena oa sprememb naj bi doletela zasebnike in podjetnike, ki zdaj plačujejo v pokojninski sklad prispevke do najnižje zajamčene plače. Če se bodo hoteli v prihodnje pokojninsko zavarovati z najnižjim zneskom, bodo morah priskrbeti dokaze, da se ne
enake bruto najnižji pokojninski osnovi. Smisel te spremembe je zlasti v dejstvu, da je večina zasebnikov v pokojninsko zavarovanje večino svoje zavarovalne dobe (razen desetletnega "najugodnejšega" obdobja, potrebnega za preračun pokojnine) plačevala najnižje možne zneske, pokojninski sklad in delavci, ki ga polnijo s prispevki, pa je moral solidarno pokrivati visoke pravice.
V spremenjeni pokojninski zakonodaji bodo temeljito pre-rešetali tudi socialne pravice. Kar 27 odstotkov našega pokojninskega sistema predstavljajo socialni prejemki, se pravi varstveni dodatki k pokojninam. Po novem naj bi vsako leto preverjali, kateri upokojenci so še upravičeni do varstvenega dodatka. Pričakovati je,
i samo še Slovenije, kar za mnoge socialne prejemke na drugih področjih že velja. Tudi sicer do spremenjena zakonodaja do tujcev manj radodarna in jim bo priznavala le tisti del pokojnine, ki si ga je nekdo zaslužil z delom v Sloveniji. To, da bodo po novem odpravljene "dvoživke", ko upokojenec ne bo mogel biti hkrati tudi podjetnik, pa smo v enem prejšnjih zapisov že omenili. • D.Z.Žlebir
Pomisel
Finančne zavore prijazni šoli in vrtcu
Otrokom bi radi zagotovili prijazne vrtce in šole, toda vsakdanjost v teh ustanovah kaže, da smo od tega še daleč. Zadnje dni smo iz dveh različnih virov slišali, kako v resnici ni mogoče ustvariti osnovnih pogojev za tako opevano prijaznost, če zgolj finančni razlogi odločajo o teh dejavnostih. Ko so predstavnice Ženskega foruma Združene liste minuli teden govorile o prihodnji usodi vrtcev, so se dotaknile tudi tamkajšnjih normativov. V jasličnih oddelkih je normativ 16 otrok, v vrtčevskih pa od 20 do 26, odvisno pač od starosti otrok. Na tolikšno število otrok financerji priznavajo tudi zelo varčen kadrovski normativ, statistično vzeto eno in pol vzgojiteljice na oddelek. Normativi izvirajo še iz osemdesetih let, ko je bil naval na vrtce še neznansko velik, prostorske možnosti pa majhne, tako da so se morali v vrtcih prilagoditi s polnejšimi oddelki. Zdaj so razmere drugačne. Vpis ni več tolikšen, vrtci se praznijo. V oddelkih je manj otrok, kar je njihovi vzgoji lahko le v prid. Toda financer priznava normative iz preteklosti in je zanje pripravljen prispevati le toliko in nič več. Če se v vrtcih odločijo, da bo v skupini manj otrok in da bo tako vzgojno delo z njimi prijaznejše, se na svojo škodo. Zato imajo v takih primerih izgubo in prej ali slej morajo "nerentabilne" vrtce zapirati.
Enake tožbe kot iz vrtcev je slišati tudi iz srednjih šol. Normativ za srednješolski razred je 32 učencev. Ob povečanem vpisu je v nekaterih razredih nagnetenih tudi po 36 ali 37 dijakov. Presežek nad normativom (vsaj po izkušnjah kranjske gimnazije) šolajo zastonj, saj jim financer tega ne plača. Celo za mladostnike, ki so vajeni gneče in jim v mnogih primerih celo prija, so tako številni razredi preveč. Nasprotujejo jim tudi profesorji, ki v njih poučujejo. Če ne drugega, trpi učinkovitost pouka, da o prijaznosti šole in dobrem počutju niti ne govorimo.
Razmišljanja so enaka, čeprav prihajajo iz različnih virov in zadevata dve različni generaciji. Čeprav je prevladujoče merilo denar in čeprav gre ta financerjem neznansko težko iz rok, bi kazalo prisluhniti tudi stroki. Ta o nadštevilčnosti teh in onih oddelkov nima posebno naklonjenega mnenja. • D. Z. Žlebir
Jesenice, 28. aprila - Mormonska cerkev, ki je pri nas Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni, je minule dni v Podmežakli na Jesenicah delila pomoč v obleki. Oblačila so zbrali v Združenih državah Amerike, pri nas pa so jih razdeljevali v Celju, Mariboru in na Jesenicah, kamor je prispelo 3 tone zelo dobro ohranjenih in kemijsko očiščenih oblačil. Že pni dan je prišlo po obleke 350 ljudi. Misijonarji cerkve, Id so to dobrodelno akcijo organizirali popolnoma prostovoljno, so obleko delili vsem, brez razlik ali posebnih priporočil. Hvalevredna dobrodelna akcija in odlično organizirana. - Foto: J.Pelko
Vsi brezposelni nimajo nadomestila
Kranj, 29. aprila - Manj kot polovica brezposelnih na Gorenjskem v času, ko ie brez zaposlitve, dobiva pomoč države. Konec minulega leta je 3400 brezposelnih dobivalo nadomestilo, ki jim pripada po zakonu o zavarovanju za
{irimer brezposelnosti. Ko ta (zavarovalna) pravica preneha, ahko brezposelni prosi za denarno pomoč, ki je socialna kategorija. Dobitnikov te vrste pomoči je bilo konec lanskega leta 2232.
Denarna nadomestila za brezposelnost pa lahko ljudje izkoristijo tudi v enkratnem znesku. Lani je na Gorenjskem to možnost izkoristilo 254 brezposelnih, ta denar pa so vložili v obrt ali kmetijsko dejavnost, (so)ustanovili poaietje, vložili v "nakup delovnega mesta", začeli s samostojno dejavnostjo ali odšli v tujino. • D.Z.
Prav; S^fek
*«3aj0 s Športom0menibn0 j*'    SC žimbo,J
io    da so~v SPs-hiatrične bolnišnice Begunje Pred nPHol!p!m zel° zadovoljni s tem, ker
C0vriih šol uavnim usPeli ostati z ravnatelj
i  StJ0 n-:-.      10 SO S DOZnrnnstin in nalrlnmV
ie!j0 Prisilil• • Pozornostjo in naklonje-^edv^hniU prizadevnosti skupine. Namen
d S^ zavTdlifda 01 se vsi- *i se ukvarjajo z ^skupen} i!a Je Problem odvisnosti ~* F n> družben problem nas vseh.
od
Mladim bi morali ponuditi več možnosti aktivnega izkoriščanja prostega časa - to je pri nas največji problem, saj drugače postaja mladina nezainteresirana in brez motiva.
Skupina ne namerava podučevati ah kakorkoli po svoje vplivati na vzgojne metode, želi le, da bi se po šolah bolj zavedali hude problematike. Dobro sodelujejo tudi z radovljiškim Centrom za socialno delo.
Tako bodo med prvimi v Sloveniji pri Centru ustanovili posvetovalnico za mlade. Upajo, da bodo dobili prostor, posvetovalnica pa naj bi bUa odprta enkrat tedensko. Problem je tudi v tem, ker je le malo takih, ki bi bih strokovno usposobljeni za svetovanje in pogovore z mladimi, najbolj pa seveda primanjkuje denarja. • D.S.
OB 1. MAJU PRAZNIKU DELA ČESTITA MARIJA PRIMC
OPTIKA Cesto no Klanec 3, Kranj Informacije: 064/211-202
• DIOPTRIJSHR OČfllfl (na recept in brez recepta) • VaiKfl IZBIRR OKVIRJČV (tudi uvoženih)
• ZDRAVNIŠKI PR6GL6DI vsak ponedeljek, od 16. do 18. ure • HVflLITČTNR SONČNR OČfllR
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca. V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder.V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slike mag. art. Maja Pogačnik. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik in Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. Jože Dakskofler razstavlja v salonu Dolik karikature politikov.V bistroju Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprotnik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani
Ea so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz j ubijane.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundusa. BREZJE - V gostišču Zvon razstavlja slike Višna Grubišič z
Jesenic.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka Wang Huiqin. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črnobele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Požegar -Mulej iz Lesc.
BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman.
SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon.V galeriji ZKO -Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edi Sever. V galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Beer in Vladimir Potočnik.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temoBarvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta. V Kurnikovi hiši razstavlja slike Sandro Pečenko.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava akvarelov in risb Antona Gosarja.
V kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze Kallnšek.
PLES TATOV NA PREDDVORSKEM ODRU
Preddvor, 29. aprila - Amaterska skupina igralcev bo danes premierno uprizorila komedijo Ples tatov J ca na Anouilha.
Čeprav so to igralci brez igralskih šol, jih je režiser Kondi Pižorn vodil skozi celoten proces nastajanja predstave (razčlemba teksta, postavitev na oder,...), obenem pa je k sodelovanju povabil še zunanje sodelavce: koreografijo je oblikovala Alenka Hain, glasbo je napisal Lado Jakša, izvajajo pa jo glasbeniki, ki postanejo del igre, saj igrajo v živo na odru.
Trije tatovi poskušajo v zdraviliškem mestecu okrasti vsakogar, ki se le malo sveti - v zlatu, denarju, biserih - pri tem početju pa so zelo nespretni in naivni.. Zavedajo pa se, da je lady Hurf tista, ki ima s svojima nečakinjama največ denarja. In zato se preoblečejo v španske velikaše, da bi jim zaigrali stare znance, ki so obubožali in sedaj potrebujejo denar. Ladv Hurf, naveličana enoličnosti življenja, jim obrne %ro. Sama jih prepozna za vojvodo de Miraflora in sinova. Presenečeni tatovi sprejmejo njeno igro, v prepričanju, da jih je zares zamenjala za stare prijatelje. Kako se razvije zgodba in ljubezen med mladima tatovoma in gospodičnama?
Bi radi zaigrali z njimi? Saj lahko - odidite v dvorano krajevne skupnosti in zaigrajte gledalce. Brez vas ne more biti gledališke ptedstavcŽ. R.
EVALD FLISAR V RADOVLJICI
Radovljica, 25. aprila - Na zadnji prireditvi v okviru torkovih večerov se je v Knjižnici A. T. Linharta, tokrat v ponedeljek, Radovljičanom predstavil trenutno eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev in dramatikov, Evald Flisar. Tokrat je predstavil dve knjigi, za kateri je izbral besedila in jih delno tudi prevedel. V Knjigi duhovnih zakladov šest modrecev govori o sreči, ljubezni in življenju brez iluzij. Sufijske zgodbe, izhajajoče iz islama, pa ilustrirajo vrednote, zavest in način človekovega razmišljanja. Obe knjihgi sta izšli pri založbi Julija Pregar, na literarnem večeru pa jih je skupaj z avtorjem občinstvu prepričljivo posredoval igralec Srečo Špik. • M.A.
Uspešna ljubiteljska kulturna dejavnost
cd:
EPffi
ELM IDEM
		
"I	'II'	3
čestita
slcup&ču občine
KOMEDIJANTI IZ BOHINJA
Gledališka skupina DPD Svoboda iz Bohinjske Bistrice v letošnji sezoni uspešno nastopa s komedijo Vzorni soprog' Ljubiteljska kultura zahteva veliko razumevanja in potrpljenja, a daje tudi obilo veselja.
Kot je povedala Anica Bajt, zadnje štiri leta predsednica DPD Svoboda, sicer pa dolgoletna sodelavka bohinjskega ljubiteljskega gledališča, je društvena tradicija v Bohinju dolga in bogata. "Prav pred kratkim smo našli zapiske o delovanju društva še v času pred prvo svetovno vojno. Po drugi vojni je bilo navdušenje nad takšnimi dejavnostmi seveda še večje, predvsem so uprizarjali veliko spevoiger, Miklovo Zalo, na primer. Trenutno pa so v društvu tri sekcije: dramska, folklorna in moški
Eevski zbor. Slednji je med oljšimi in številnejšimi v občini, prav tako folklorna skupina, ki skrbi tudi za podmladek, tako da Pastirčki, kamor so vključeni mladi plesalci, stari do deset let, praznujejo že deseto obletnico. Najdaljšo tradicijo imata pevska in dramska sekcija. Prepričana sem, da v veliki meri zaradi tega, ker so ju ves čas vodili ljudje, ki vedo, kako specifično je delo na področju amaterske kulture," pravi Anica Bajt.
"Ko smo na primer jeseni začeli z vajami za Vzornega soproga, smo se morali vsi zelo potruditi, da smo nekako uskladili delo. V skupini je nekaj
Zadnjo predstavo so i^'1 konec marca, igrali pa soj" desetkrat, kar je za amaters*0 j gledališče veliko. Gostovali so predvsem po okoliških odrih H na Poljanah nad Škofjo komedija pa je bila predv^ pri domačinih izredno dobr° sprejeta. "Naša dvorana | velika, prevelika skoraj za naSl amaterske gledališčnike, r. vendar je bila na premij zasedena do zadnjega kotičk^ Morda tudi zato, ker je režiš? tokrat k delu poleg tistih, » stalno sodelujejo z gledališče^' povabil tudi nekaj mladih W cev.
Darko Čuden je kot režig delal z njimi že v preteP" sezonah. Pred dvema letom*; lani ni bilo premiere, so skupfJ
V Vzornem soprogu Jeana Variota je nastopilo kar trinajst amaterskih igralcev. Na sliki so Stanka Zupan (gospod Mevža),
Klemen Langus (princ), Nežka Košnik (tretja žena) in Anica Bajt  pripravili igro Osem v vlogi komornika. Vodil jih je režiser Darko Čuden. Scena in oblikovanje kostumov sta delo Sonje Šiler
'sakolej.
študentov, ki so med tednom v Ljubljani, od tam se je vozil tudi režiser. Tako da smo imeli vaje le ob koncih tedna. Težko je bilo na gostovanjih. Odhajali smo zgodaj, ker smo si sami postavljali sceno. Vračali smo se pozno zvečer, to pa je bilo nerodno zaradi štirih osnovnošolcev, ki tudi sodelujejo v predstavi. Hočem povedati, da
KARIKATURE POLITIKOV
Jesenice, 29. aprila - Danes zvečer bo v razstavnem salonu Dolik otvoritev razstave karikature Jožeta Dakskoflerja.
Likovna značilnost Dakskoflerjevih predstavitev je v živi risbi, ki se izraža v odločnih potezah. Čeprav je solidna obrisna risba glavna nosilka humorno satirnega sporočila, ne gre prezreti avtorjevega slikarskega smisla za portretiranje; ta skozi proces karikiranja reducira bistveno od nebistvenega in podkrepi smiselno osnovo tovrstnega karikaturističnega žanra.
Jože Dakskofler razdaja svoje talente na različne načine. Kot duhovit in rahločuten opazovalec sveta je živo prisotne v vsakdanjosti, katere banalnost zna z občutkom za bistveno vsakič prevajati v obče veljavno. Kritične in objektivne, kakršen je, prenaša bogastvo svoje polnokrvne osebnosti tudi na področje karikature, ki ji že dalj časa namenja pozornost. Njegove karikature, kadarkoli in kjerkoli se pojavijo, so paša za oko in gradivo za razmislek. Po nasmešku, ki ga izvabi prvi trenutek razrešena poanta, začne učinkovati na gledalca avtorjev širši racionalni kontekst, ki presega zavezanost dnevu in aktualnosti dane priložnosti. Dakskoflerjeva karikatura zaobseže več vsebinskih različic te zvrsti, od pikrih iskric in bodic do tistih karikirnih
je v amaterskem gledališču potrebno veliko potrpljenja, razumevanja in odrekanja, predvsem pa ljubezni do igranja. Drugače ne gre."
Letos je bila dramska sekcija izbrana, da sodeluje na gorenjskem srečanju amaterskih dramskih skupin, kjer so se predstavili z Variotovim Vzornim soprogom. Anica Bajt pravi, da so počaščeni, ker so bili izbrani v družbo takšnih gledališč, kot sta Gledališče
prireditve Bohinjcem za ,u leto, večere, v kateremsoae jejo vse sekcije iz dru s . Decembra so ob tej pnloj"" Nušičevo en0ad^j;
nastopili z ko Oblasi
na ostalih bohinjskih
ko Oblast in z njo gostova^^.^
'Povsod smo bili lepo sprej^ Tako da imamo s svojim gle.st. liškim delom dvojno zadovo^ vo. Zabavamo se, K°
1*1
pripravljamo, kljub veUuteya žrtvovanju, ki ga delo zal,fl){-od nas vseh. Lepo se razUr3/. mo, pol stoletja starostne £ like  med  najmlajšim^ N
Tone Čufar z Jesenic in Loški najstarejšim nastopajoč'1^,
oder. "Ker je to sezono gor- Vzornem soprogu ne Pre nijn3
enjsko srečanje potekalo v ob- ja nobene težave. Zadov J ,£
liki medsebojnih gostovanj, je pa je tudi publika. I" c ff.
tako tudi naša publika imela navajena gledati domaČe r
možnost na domačem odru dstave, bo z večjim r8Z°'IIXn«||
videti uspešnici Pokvarjeno ter jem in zanimanjem sPre)?T$
Arzenik in stare čipke." tudi gostujoče.    • M. Ah
Musica aeterna
NESMRTNA GLASBA V KAMNIKU
Ansambel Slovenskih vokalnih solistov z umetnic vodjem Samom Vremšakom za sakralno glasbo skladateljev A. Cererja in C. Vremšaka. Kamnik, 24. aprila - V kamniški frančišcanski aneliraio na našo zavest brez razlike. Prav v ealeriii nortretov   Zvcza ^turnih organizacij[ Kamnikpnpravd nov koncert «
apelirajo na našo zavest brez razlike. Prav v galeriji portretov slovenskih politikov osebna kritiška ost narekuje Dakskoflerju včasih hudomušne, včasih pa tudi jedke odzive. Te v risbah namenja ljudem za zabavo. Ne gre mu samo za izvabljanje smeha, pač pa za izvabljanje globlje misli, ki naj bi gledalca prisilila k razmišljanju. • B. S.
BARBARA DEMŠAR RAZSTAVLJA V GALERIJI PUNGERT V KRANJU
prireditev - koncertov Musica aeterna - Nesmrtna glasb*^ sakralnimi skladbami dveh kamniških skladateljev Avgu* j Cererja (1908-1980) in Cirila Vremšaka (1900-1968) se jejj umetniškim vodstvom Sama Vremšaka predstavil ttynfaIf,<|ie Slovenskih vokalnih solistov. S kora kamniške frančiŠk«0^. ^ cerkve so tako zazvenela izključno sakralna dela avtorjev,  . j pred petdesetimi leti kot zborovodji delovala na korih |> ^ii kamniških cerkva in ustvarila pomembna dela, žal v zadnje01 skoraj nepoznana slovenski javnosti.
velja, takjjj.
Za oba skladatelja, Cererja in C. Vremšaka
Eosvetnem kot sakralnem glasbenem opusu, da prevladuj omofonija, dikcija skladb je krepka in zdrava. Sakralne v p
Za komaj petindvajsetletno slikarko Barbaro Demšar bi ob obeh avtorjev so se izkazale za osvajajoče pesmi. OdlikuJ j^sj1
njeni prvi samostojni razstavi komaj lahko rekli, da ima svoj močni akordi, ki po svoji harmonični in zvočni ba
likovni svet že zgrajen, da ima svoj slog, da se samostojno odziva razodevajo nadarjena skladatelja. Večino opusa je bilo pr jj0
na malce kaotična razmerja v postmodernizmu. Vendar se v svojih jenega s spremljevalnimi orglami (Marija Holcar), saj J
odgovorih na izzive okolja odloča za slikarsko govorico barv in za večini prikazanih del za slovenske cerkvene pesmi. V pre V$P
vzpostavitev ravnotežja med sliko, ki je nekakšna prepesnjena od vokalno-instrumentalnih del so se izkazali še števiinM^ I
podoba doživetja in med sliko, dovoljšno za sebe kot odsev solisti: sopranistke Irena Baar, Dunja Spruk, Tatjana V^m
videnja narave. Dragica Carman; altistke Sabira Hajdarović, Edita "•r b*s
Osnovna je v njenih slikah krajina s črnim drevjem zabrisanih Mirjam Kalin; tenorista Marjan Trcek in Jože Kores i
silhuet, ki so v pravem pomenu le črne lise, barvni nanosi kot baritonista Samo Vremšak in Egon Bajt. . •
slutnje dreves, obrisov stavb, predmetov. Barbara Demšar     Glavno težo celotnega sporeda pa je le imel 18-člansKi ^
poskuša izrazno družiti tri slikarske prvine, kot so barva, ton in pevski ansambel Slovenskih vokalnih solistov. Njemu sta j,^
struktura. Včasih izstopa ena od naštetih prvin, ki pa jo slikarka dobršen del poustvarjalne kvalitete tako njegov vodj xem
obrzda do tiste mere, ko lahko vse tri enakopravno podreja Vremšak, kamniški skladatelj, pevec in zborovodja ^jjaj^
splošnemu izgledu podobe. Ta je - ali so - v kompozicijskem smislu profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo in pa SP*C\L tM
sestavljanja polj pojmovine kot reminiscenca na predmetni organistka Marija Holcar. Pomembne sakralni opus .d^mflis\
krajinski svet. Torej so to krajine s pridušeno govorico pomembnih slovenskih skladateljev tako po zaslugi * fl#J:
prevladujoče črne ali temne barvitosti z odgovarjajočimi okri, Zveze kulturnih organizacij kot cerkve in samostana        f*1
zelenomodrimi odtenki in močnimi belinami. Ze zopet pa se frančiškanov ostaja živ in sestavni del glasbenega vsaKu
znotiaj belih ploskev pojavlja vrsta slikovitih in mikavnih nas. . etW-A
prehajanj med različnimi barvnimi toni. Publika, ki je zadnjo soboto dobesedno napolnila ladj°^sk0 \'
Očitna pri celotnem razstavljenem opusu, je utesnjenost v šolski Jakoba v Kamniku, pa je dala slutiti, da se s širšo ljubij^^j v
program z vplivi profesorjev, ki pa jo posrečeno odvračajo od ožjo kamniško populacijo zaveda tega glasbenega tren j
priljubljenega naturalizma, prepisovanja narave, ker jo usmerjajo prostora. akcija V
v poglobljeno razumevanje slikarskega poslanstva. Tako je več kot upravičena naslednja napovedana \^
Vsebino podobe hoče dramatizirati s sodobno izraznostjo in serije - Musice aeterne, ki bo 15. maja v istem prostoru PjaWpp
pomaga si s kolažiranjem, s skoraj reliefnimi nanosi barve na in izvedla dela kamniškega baročnega skladatelja bseJLi
platno, močnimi črnimi pregradnimi lisami, preslikavami in v Frančiška Zupana (1734-1810). Tokrat bo šlo z.a peifL
nekaterih primerih tudi belino kot barvo, ki je podrejena vrsti vokalno-inštrumentalni koncert, na katerem bodo P°,ege£ K|",
postopkov za njeno izničenje. solistov, domačega zbora "Cantemus" (zborovodja Ja" eflS>* ♦
Njene slike so vpete v sodobne neoekspresionistične tokove in z čar), sodelovali še orkester Musica Antiqua La o^jaK'
oddaljeno afiniteto do slovenske koloristične tradicije. • Andrej dirigentom Simonom Robinsonom in organist Milk° p
PAVLOVEC F. K.
skei
MOl
ŽELEZNIKI
2SSS
JELOVICA
lOSke tovarne hladilnikov akofja loka
PJA LOKA PTffT'Tl
ŽIVEL
♦
I borni
bombažna predilnica in tkalnica tržič
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
zsss
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO
SINDIKAT DELAVCEV UPRAVNIH ORGANOV OBČINE JESENICE k
ZSSS
MNMttCUl
IEHMIK
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka
skei
slovenske železarne«*
ZELEZABNA lESENIiIE
PRONt
SŽ ŽJ Fl PROM c.o.o. Cesta žetezarje^ 8
skei
I IIMU
etiketa
ŽIRI
termo pol
INSTRUMENT/
OTOČE
SOVODENJ
Iskra
rudnik
^ ŽIROVSKI VRH
SINDIKAT I SAVE
KRANJ SLO
GRADBINEC KRANJ
ZSSS
"V
ŽE t EZNIKI
Delovnim ljudem
čestitamo za praznik dela
1. maj
Skupščina občine in Izvršni svet Škofja Loka.
1
Ob 1. maju - prazniku dela čestitamo vsem občanom
Skupščina občine in Izvršni svet Kranj
.MAJ
MAJ
MAJ
km m m m mu mW
TEIHMIIK
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stare cesta 2,64000 Škof ja loka
......
zavarovalnica tilla d.d.
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI
9lA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA
KRANJ MIRKA VADNOVA 1
ELEKTROTEHNIŠKO
PODJETJE
Kranj, Mirka Vadnova 11
	H9 laooavBfil
ŠKOFJA LOKA	
V resoluciji, ki so jo delavci sprejeli na prvo-^jskem shodu v Ljubljani daljnega 1893. leta, 0reJ pred dobrimi sto leti, je pisalo, "da je izredno zavedno delavstvo brez razločka spola
naroda odločeno, da se enodušno strnjeno eriehno bori, ne da bi se balo kakršnekoli žrtve,
juer ne bo barbarstvo kapitalizma odpravljeno". fjj0 zgodovine seje vrtelo, človek kot posamez-}*< Predstavnik razreda ali naroda pa je vztrajno
KOzoval, da se iz zgodovine res ni moč ničesar Guciii Po obdobju visoke stopnje socialne var-°s« in na drugi strani nizke produktivnosti ter
teološkega zaostajanja za razvitim svetom smo e zagledali v nov ideal, v bleščečo stran
hodnoevropske podobe kapitalizma. Da ima ta temnejšo plat, ki se ji reče brezposelnost, J?sčino., velike socialne razlike, kriminal, to smo 2?*?^ Kj/ub opozorilom redkih treznih glav v
£ času. Zaziramo se v družbe socialno ublaže-člr?a ^aP^olizma, oi rekli, kapitalizma po meri , veka, stopamo pa v njegovo zgodnjo različico,
tere barbarstvu so se naši predniki tako srčno mt^ljali po robu.
Beseda, neštetokrat uporabljena v j/j^fah modrostih ali političnih geslih, dobiva nov Jjen. Delo postaja vrednota, resnična, nič več mrativna' To ve 130000 brezposelnih in čok      svojcev, nekaj deset tisoč tistih na rj       in tisith, ki jim stečaj trka na vrata. ue£ ci Po štiridesetem letu starosti skoraj nimajo ^..JKožnosti najti nove zaposlitve, v delovni ^^ici pa je komaj dobra polovica pokojninske ^.e.a^Po še to ne. In mladi, kipiihajajo iz šol, pa n^} hvalidi, ki bi se zmogli preživeti ob sistemsko lihj**1**1 P°9Qjih! Preostali zaposleni v še preosta-\>seh^e$*h delojo za tiste, ki so delo izgubili, za Pon ti P°9oltno državo, za vse mogoče tolarje, za pravHanje krivic, odplačevanje javnega dolga in
fKVOMAJSKE
Prireditve
nazadnje še za lastno včasih komaj preživetje. Delajo nadure, da izpolnejo visoko postavljene norme, delajo ob sobotah, praznikih, ker so roki dobav neizprosni delajo, delajo. Vendar plačilna kuverta ob mesecu zato ni nič zajetnejša, pogosto pride celo z zamudo ali pa sploh ne pride. Je kaj lažjega ob tem kot verjeti politikantskemu populizmu, da vsi vprek kradejo in zamolčali globalne ekonomske spremembe v Evropi po padcu berlinskega zidu?
PRAVIČNOST.
Pravično plačilo za opravljeno delo. Pravična razdelitev družbenega premoženja. Popravljanje krivic tako, da ne bomo povzročali novih. To je nekaj temeljnih vodil delovanja Svobodnih  sindikatov. S dopisom tarifnega dela splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je določena izhodiščna cena dela 35.828 bruto, kar je več kot 32.000, kot je bil prvotni predlog vlade, je največ, kar se je dalo doseči v petmesečnih pogajanjih. Delodajalci menijo, da so sindikatom preveč popuščali, v sindikatih pa se zavedamo, da bo še trda z izvajanjem dogovorjenega.
M %lfc^ imsnk   ^mmW   ^NP^ ^dfcp^
fOBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO
&KOF
1. IYi~:
JA LOKA
Pm«     0 11- u" na Križni gori
, °9rarn:
2. S|   ni °rkester Alpine iz Žirov
za dS?' 90vor: Jožica Puhar, ministrica
3, ^     °> družino in socialne zadeve
Jerir!! 1 slovenska pesem v izvedbi 4 k, ICQ Mrzel
s *t°P folklorne skupine Tehnik inS?kmurskimi in gorenjskimi plesi ter pro Mentalno točko z domačim orodjem
V n9ram b° povezoval Jože Drabik.
ansaSe.Vaniu 00 9°ste d0 18- ure zabavai Poskrh«? 0bzorje, za hrano in pijačo bo Prom a L°vska družina Križna gora. Križn? 2 0sebnimi vozili je mogoč do vasi Parkirno90ra' ver>dar zaradi pomanjkanja cije Dl!e9a Prostora pa tudi ohranjanja tradi-ohi«i,maiskin iz'etov v naravo priporoča-SK°valcem, da vozila pustijo v dolini.
^ram* 11' Ur'    Brezjah pri Tržiču
1 JJast°P Pihalnega orkestra
3. s,aSt0p folklome skupine Karavanke
PrBrtl0sJnl 9°vor: Sandi Bartol,
2a S6dn,k Območne organizacije ZSSS
s SS S delavskih športnih iger ^ Podelitvijo priznanj
^°9ram bo povezoval Tone Rozman.
^Poldan^Ldel srečanja bo do poznih | tostlnSi m    ur skrbel ansambel Vita in za del domače gasilsko društvo.
BRALCEM, GORENJSKIM DELAVCEM IN ŠE POSEBEJ NAŠIM ČLANOM, ČESTITAMO K 1. MAJU, PRAZNIKU DELA
Delitev družbenega premoženja je v polnem teka. Prenekateri delavci odkupujejo tisto, kar so sami ustvarili, kar je že bilo njihovo. Kjer so se odločili za večinski lastniški delež, nekaj let ne bo denarja za vlaganje v proizvodnjo in v njeno posodab^anje, ker bo treba poravnavati obveznosti iz notranjega odkupa. Kaj bodo imeli od tega, če ne bodo več kos konkurenci, ki se bo medtem tehnološko posodabljala? In zaposleni v podjetjih, katerih lastnik je Sklad za razvoj, ali tam, kjer bo premoženje vrnjeno upravičencem iz zakona o denacionalizaciji, bodo lahko pobrali le še drobtinice. Pravica sije zavezala oči Ob vedno novih poslanskih pobudah za razne odškodnine pa se je bati, da bo slovenski delavec, ko bo popravil vse krivice za nazaj, gol in bos čakal, danekdo začne popravljati njemu prizadejane krivice. In tako naprej iz roda v rod.
SOLIDARNOST
in vzajemnost, od nekdaj simbola in merili moči delavstva, sta opešali Le redko smo se pripravljeni izpostaviti za drugega, se zganiti ko bi bilo treba pomagati Še celo sindikati včasih težko zmoremo skupen nastop, čeprav je poslanstvo vseh v bistvu enako.
Ne slikam temne sedanjosti, da bi oko tem bolj zahrepenelo po svetlobi Želim le poudariti pomen letošnjega prvomajskega gesla. In želim predvsem, da bi si ob letu bolj vedro in z večjim optimizmom pripenjali rdeči nagel/. Da bi bilo dela in dobrin, ki iz njega izhajajo, deležnih več ljudi, da pravičnost ne bi bila dekla političnih ciljev in da bi zmogli preseči sebičnost ter solidarno potegniti voz naprej.
Milena Sitar
JESENICE
1. maja ob 11. uri na Poljanah
Program:
Udeležence bo pozdravil dr. Rado Bohinj, minister za znanost in tehnologijo
- V programu sodelujejo:
- Pihalni orkester jeseniških železarjev
- Mažoretke
- Folklorna skupina Triglav
- Gledališka skupina T. Čutar Jesenice
- Kvintet "Sava" s pevko
Program bo povezoval Jože Vari.
Gostinske storitve nudi d.o.o. Hrast.
Avtobusni vozni red:
Begunje - Poljane odhod iz Begunj ob 10. uri
Hrušica - Poljane odhod s Hrušice ob 10. uri Avtobus ustavlja na vseh postajah
Poljane - Begunje Poljane - Hrušica odhod s Poljan ob 17. uri
RADOVLJICA
1. maja ob 14. uri pri šobcu
Program:
1. Nastop pihalnega orkestra iz Lesc
2. Koncert mešanega okteta France Prešeren iz Žirovnice
3. Nastop otroške skupine blejskega plesnega studia
Uvodne besede in povezovanje programa: Slavko Cerjak, član Mestnega gledališča ljubljanskega
Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel TIP TOP z Jesenic do 19. ure, za gostinski del pa restavracija Pri Šobcu.
Prireditev je organizirana v sodelovanju z LDS, ZLSD in turističnim društvom Lesce.
VABLJENI!
Planika Kranj, Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o., Kranj, po sklepu Upravnega odbora objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
- šivalnih, sekalnih in ostalih strojev za izdelavo obutve
-1 planitarni mešalnik Gastol, izklicna cena stroja je 48.000,00 SIT
- 5 osebnih avtomobilov:
Z 101, leto izdelave 1984, izklicna cena 80.000,00 SIT - v voznem stanju
Z 101, leto izdelave 1987, izklicna cena 120.000,00 SIT - v voznem stanju
LADA SAMARA, leto izdelave 1987, izklicna cena 200.000,00 SIT - v voznem stanju
VW GOLF, leto izdelave 1988, izklicna cena 200.000,00 SIT-karamboliran
- VW JETTA, leto izdelave 1986, izklicna cena 400.000,00 SIT-v voznem stanju
Javna dražba bo v četrtek, 5. maja 1994, ob 12. uri v prostorih podjetja. Kupuje se po sistemu "videno -kupljeno".
Ogled strojev in osebnih avtomobilov bo na dan dražbe od 9. do 11. ure v prostorih podjetja v Kranju, Savska loka 21.
Varščino v višini 10 % izklicne cene bodo ponudniki lahko vplačali od 11. do 12. ure pri blagajni podjetja. Kupec plača poleg zlicitirane cene še ustrezni prometni davek.
Pravico do sodelovanja imajo vse polnoletne fizične osebe, ki so v predpisanem roku vplačale varščino in pravne osebe, ki so predložile pooblastila ter barirane čeke za vplačilo varščine.
Kupnino in pripadajoči prometni davke je potrebno vplačati v 8 (osmih) dneh po končani dražbi na žiro račun podjetja.
Izdaja kupljenega blaga bo možna samo na podlagi dokazila o vplačilu.
Za podrobnejše informacije o pogojih licitacije in o osnovnih sredstvih smo Vam na voljo na telefonski številki 064/222-721 int. 555, g. Gregorič.
KOMPAS HOTEL BLED, p.o. Bled, Cankarjeva 2
objavlja prosta delovna mesta
1. za nedoločen čas
KUHAR
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, opravljen izpit iz higienskega minimuma
2. za določen čas
KUHAR
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, 3 leta delovnih izkušehj, opravljen izpit iz higienskega minimuma
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: podjetje KOMPAS HOTEL BLED, p.o., 64260 Bled, Cankarjeva 2.
OGNJEODPORM MA TER/A L/ VGRADNJA   tN PRESKRBA
mM
JESENICE
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. DIREKTORJA DRUŽBE
2. DIREKTORJA FINANČNO RAČUNO . VODSKE SLUŽBE
3. DIREKTORJA TEHNIČNO KOMERCIALNE SLUŽBE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Poleg pogojev predpisanih z zakonom morajo kandidati imeti državljanstvo REPUBLIKE SLOVENIJE.
Pod točko 1.
- visoka šolska izobrazba tehniške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu
- ali višjo šolsko izobrazbo tehniške stroke in 5 let delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu
- sposobnost uspešnega gospodarjenja
- aktivno znanje nemščine ali angleščine
Pod točko 2.
- visoka šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu
• ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornem delovnem mestu
- aktivno znanje nemščine ali angleščine
Pod točko 3.
- visoka šolska izobrazba tehniške ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornem mestu
- ali višjo šolsko izobrazbo tehniške ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušeni na odgovornem delovnem mestu
- aktivno znanje nemščine ali angleščine
Kandidati bodo izbrani za 4-letno mandatno obdobje.
Prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: EKOTERM JESENICE d.o.o., Titova 53/b, kadrovska služba, 64270 Jesenice.
Za dodatna pojasnila pokličite po telefonu štev. (064)861-081.
f
PAPIRNA EMBALAŽA TISK TRGOVINA
64209 Žabnica - Zg. Bitnje 34 - tel./fax: (064) 312-225
objavlja prosto delovno mesto
TISKARJA
Pogoji:
- samostojno delo na grafičnih strojih
- dokončana V. stopnja izobrazbe grafične smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- poskusno delo
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: PEG d.o.o., Zg. Bitnje 34, 64209 Žabnica.
Mercator Preskrba Tržič TEHNIČNA PRODAJALNA
DETELJICA 1T53-017
Komunalno podjetje Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
MONTERJA PLINSKIH NAPRAV
Pogoji:
- IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne smeri
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju energetike
- A test za varjenje jeklenih in plastičnih cevovo dov
- vozniški izpit B-kategorije
- oddaljenost bivališča do 4 km od sedeža podjetja
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom in 2-meseč-nim poskusriim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili posredujejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Škofja Loka, Kidričeva c. 43 a.
Dodatne informacije kandidati dobijo po telefoni-631 -761 int. 23.
foto bobnar
Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel.: 064/211-317 TLAKOVCl, LAMELE, PLOŠČE, OGRAJE... Samotni dimniki Izdelava in montažo
Kranj, 22. aprila - V petek, pred enim tednom, je bilo na Kokrici izredno živahno. Živila Kranj so namreč pred nakupovalnim centrom Slorzič na Kokrici in v njem pripravila zaključno
Erireditev predstavitve mesta Ptuj, ki je trajala od 19. do 22. aprila. Na veseli prireditvi, na ateri se je zbralo veliko ljudi, so mesto Ptuj s svojimi izdelki oziroma s svojim delom predstavili folklorna skupina iz Markovcev pri Ptuju, Mlekarne Ptuj, se posebej prijetno pa so nas presenetili Vinarstvo Haloze Ptuj z degustacijo svojih izjemno kvalitetnih in okusnih vin ter Perutnina Ptuj, prav tako z degustacijo svojih na tržišču čedalje bolj uveljavljenih proizvodov. Turistično društvo TIC Ptuj pa je poskrbelo tudi za zabavo, saj je s seboj pripeljalo celo nepogrešljive kurente. Skratka, bilo je zabavno in veselo, in želimo silahko , da bi tovrstne prireditve še večkrat popestrile naš nakupovalni vsakdanjik.
ISKR4TEL
Iskratel, Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24 a, 64000 Kranj, Slovenija
Odločili smo se sprejeti svetovni izziv, da bomo sooblikovali telekomunikacijske sisteme tudi po letu 2000.
Zato v mešanem podjetju s SIEMENS AG iščemo najbolj ambiciozne« najbolj kreativne strokovnjake.
Če ste mlajši
DIPLOMIRANI INŽENIR, MAGISTER ALI DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE,
MATEMATIKE, FIZIKE,
in če menite, da Ste spretni in uspešni pri razvoju programske opreme, vabimo, da v razvoju telekomunikacijskih sistemov sprostite svojo ustvarja nost, in sicer na:
- programiranju z najsodobnejšimi jeziki
- relacijskih bazah podatkov
- objektno orientiranem programiranju
- kreaciji najmodernejših telekomunikacijskih sistemov
Sodelovali boste v najmočnejši skupini strokovnjakov, ki
- uporablja UNIX kot razvojno okolje in programske jezike C, C++, SDU SQL
- ima največje računalniško omrežje za razvoj programske opreme, ki vsebuje mrežo
UNIX delovnih postaj in računalnikov z X-Window
- je razvila več kot dva milijona vrstic programov za že delujoče izjemno zahtevne telekomunikacijske sisteme.
Zagotavljamo Vam teamsko ali samostojno razvojno raziskovalno d6'0, osebni razvoj, možnosti za napredovanje in strokovno usposabljanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, seveda z ustrezn° poskusno dobo.
Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov: Iskratel, d.°°' Kranj, Kadrovski sektor, 64000 Kranj, Ljubljanska 24 a.
Dodatne informacije lahko dobite pri ge. Eli Križnarjevi, telefon (064) 272-8^
GOSPODARSTVO
UREJA:MARIJA VOLĆJAK
Ugotovitve Ekonomskega inštituta Pravne fakultete
Kolač je manjši, rezine (za plače) pa večje
jjtevilo brezposelnih se je januarja letos zmanjšalo prvič po osmih letih. Ker je presežek deviz, tečaj drsi počasneje od inflacije, kar med drugim veča tolarske prihranke. Plače in prispevki za socialno varnost so bili v družbenih dejavnostih in v gospodarstvu marca ponovno v vzponu« Povečuje se delež menjave z Zahodno Evropo.
jkanj - V Ekonomskem inštitutu Pravne fekultete se ob (gospodarskih) gibanjih v Pfvih letošnjih mesecih sprašujejo, ali je ,0 "sezonsko umirjanje aktivnosti". Rast Proizvodnje se je februarja umirila, ^oge so se zmanjšale, obseg trgovine Je zaradi hrvaških nakupov ob meji Precej presegel lanskega. Med neindus-tajskuni dejavnosti se je obseg najbolj Povečal v gradbeništvu, turizmu in delo-i0* v prometu. Padec zaposlenosti se je januarja ustavil. V blagovni menjavi z zahodno Evropo se zmanjšuje delež P°slov oplemenitenja, povečuje se presek v menjavi potrošnih dobrin in Primanjkljaj v menjavi reprodukcijskega m»teriala. Cene se umirjajo, posredni davki naraščajo hitreje od neposrednih...
£a industrijsko proizvodnjo v letošnjh Prvih mesecih so značilna precejšnja nihanja. Pospešeno naraščanje, ki je bilo plasti izrazito v zadnjem lanskem četrtletju, se je januarja letos umirilo, februarja Pa celo prekinilo. Če rezultate obeh ■Mesecev seštejemo, se izkaže, da je bila ^upna januarska in februarska proizvodnja za dva odstotka večja kot v ^jakem lanskem obdobju, vendar za 35 ^stotkov manjša kot pred sedmimi in osmimi leti. V inštitutu napovedujejo, da JJ, lahko podobna nihanja kot januarja °betamo tudi v prihodnje. Med neindus-lnJsltimi dejavnostmi je bilo gradbeništvo januarja letos 10 odstotkov nad lanskim, javnost prometa je bila skoraj 14 ^stotkov večja kot januarja lani, turis-ična dejavnost pa se je po lanskem pPtembru prvič močno okrepila februar-J3' *° je bilo (tudi na račun prestavitve Zlrr»skih počitnic iz januarja na februar)
r»_jp".
okrepilo pa se je zlasti število zaposlenih za določen čas, kar po oceni inštituta kaže na nestabilno izboljšanje. V zadnjem letu (med lanskim in letošnjim januarjem) se je število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva zmanjšalo za 34 tisoč delavcev oz. za sedem odstotkov, med-temko se je v negospodarstvu povečalo za dva tisoč delavcev (za en odstotek) in v zasebnem sektorju za skoraj osem tisoč delavcev ali domala za eno Četrtino.
število turističnih prenočitev kar za 16 odstotkov večje kot februarja lani. Februarski skok je nadomestil tudi 11-odstotni januarski upad, sicer pa je bilo število prenočitev tujih gostov v prvih dveh letošnjih mesecih za pet odstotkov večje kot v enakem lanskem obdobju.
Januarja manj brezposelnih kot decembra
Kaz zadeva zaposlenost in brezposelnost, v inštitutu ugotavljajo, da se je januarja (s februarskimi podatki ob analizi gibanj še niso razpolagali) upadanje zaposlenosti močno zmanjšalo, število brezposelnih pa se je prvič po decembru 1986. leta, torej po osmih letih, začelo celo zmanjševati. Januarja je bilo namreč število brezposelnih za 1.819 manjše kot decembra lani. Število prostih delovnih mest je bilo januarja skoraj za tričetrtine večje kot pred enim letom,
Cene se umirjajo
V inštitutu ugotavljajo, da se cene na drobno umirjajo (februarja so porasle za 1,3 odstotka, marca za 1,1 odstotka); umirjanje pa je Še izrazitejše, ie iz cen izločimo sezonske učinke. Zanimivo je, da so proizvajalčeve cene februarja porasle bistveno bolj (za 2,2 odstotka) kot cene na drobno.
**hče še vedno "napadajo" - ne giede na žrtve!
^p* *o na januarsko in februarsko gibanje plač vplivali sezonski učinki, je 5-j|^Mw/ marčevski porast mase plač po oceni inštituta "nesezonske narave".
^dstva za plače so marca najbolj "poskočila** r^rtA 11 odstotkov), v gospodarstvu so za dobn „ ^a plač za zaposlene v državnik organih in ustanovah Uftshi odstotiw% "Strahovito naraščanje plač v zadn,
v druibenih dejavnostih (za dobre štiri odstotke, medtem ko je
i padla celo za nekaj več ijih dveh letih nazorno rvlm
<% o 39
Odrt "lff /, ** *» truju.i'v*ic%nu /#«/vfrtw»/c it lutnu «c /.
verfiT v' ttatrt^Hl produkt gospodarstva (kolač za razdelitev) petje, seveda, Še tran°rUt>aino manJ" ko* v ustreznem obdobju pred dvema letoma! Če se ve, da so totouZP* (P°k°JHln'0 avtomatično vezani na rast plač, žalostne slike pogojev inifi    rJ*RJe ni potret}no *e dodatno komentirati," ugotavljajo v Ekonomskem
Po o — w"mw« /u^tKiiirc uicrarn« preobrazbe gospodarstva med generacije _. c«i/ inštituta zahtevala vezavo mase pokojnin na maso plač brez poračunov.
Enostranska vezanost na Zahodno Evropo
Čeprav se politiki in pristojne državne službe prizadevajo, da bi bila slovenska blagovna menjava čimbolj razpršena, je tudi iz prvih letošnjih podatkov dobro razvidno, da postaja enostranska vezanost na Zahodno Evropo vse močnejša. Več kot 60 odstotkov slovenske menjave poteka z državami Evropske unije oz. več kot 70 odstotkov s članicami EFTE, medtem ko je delež menjave z nerazvitimi padel pod eno četrtino, delež poslovanja z državami nekdanje Jugoslavije pa se je približal desetim odstotkom. Menjava z ZDA se približuje tisti z državami nekdanje Sovjetske zveze. Slovenija ima z Nemčijo večji presežek v menjavi, kot je sicer njen celotni blagovni presežek; sicer pa ima primanjkljaj v menjavi z Italijo, Japonsko in EFTO (še posebej z Avstrijo). V prvih dveh letošnjih mesecih je izvozila za 60 milijonov dolarjev več, kot je uvozila, medtem ko je v enakem lanskem obdobju imela za 7 milijonov dolarjev primanjkljaja. Čeprav zaradi umirjanja tečaja tolarja gibanja v zunanjetrgovinski menjavi še niso negativna, pa se v inštitutu sprašujejo,. ali so dovolj velika, da bi bil izvoz gonilna sila oživljanja gospodarstva. To se sprašujejo zato, ker je povečanje menjave s tujino eden najpomembnejših ciljev slovenskega gospodarstva in ker je še naprej pričakovati presežno ponudbo deviz, ki bo vplivala na počasnejše drsenje tečaja tolarja. • C. Zaplotnik
J*SVet 0 zunanjetrgovinskih predpisih in uvozno - izvoznih dokumentih
j^aša carina piha tudi v jogurt
iianj1"'p **a    noyi carinski zakon poenostavil zunanjetrgovinsko poslovanje, je vse Gospodarska zbornica pa lahko podjetnikom v marsičem pomaga.
i^j. 28
iv°*no ' aPn'a " Na posvetu o zunanjetrgovinskih predpisih in h-^arod" Uvoznin dokumentih, ki ga je ob začetku 19. k 8 Prin'^* seima m&lega gospodarstva, kooperacij in podjetji 0rnica ^rav?a Gospodarska zbornica Slovenije - Območna lh '"hko V"'-*- 80 P°drobneje predstavili možnosti za pomoč, ki i °-narodr» ' m a m srednja podjetja dobijo na področju perinu JJ8 menJaye pri GZS. Pri obravnavi konkretnih težav, s .at ugot Sr.e^uJeJ° v tem prezapletenem sistemu, pa so tudi L°j*v|ja gi*.^*« je v mnogočem nedorečen, zato se še vedno 0 l8e carii|l^e' ^° so tolmačenja predpisov odvisna od posa-r^askepa T*« M celo posameznega carinika. Osnutki novega !? tovrstno    i a in Zakona
o carinskih tarifah ne obetajo, da bi 0ekatei*P.? .vanje poenostavilo, GZS pa bo napravila vse, da določbe, ki so škodljive za cospo
:agot
škodljive za gospodarstvo, omilijo.
Satjem ?3teUm in srednJi<n
Fecializ?rlfKnVoSčiti Posebnih S. v ""^^no uvoznih h sk«h Dli?Zdu zunanjetrgo-H>vlPkredPi*>v, v večini do-
ntu* a.l2rajnke Jugoslavije I^odne^^P^ročju smoJV
fa"'3£5S» .^vidoma
Je bn ™enjava zahteva, Nnietrbdo. Posvetovanje
3 *£tku Vlnskih Predpi™. dS^tva HStJma malega gos-
^ S DoHem- zato' ker so Podjetij lahko izvede-
o isih
li, kakšno pomoč lahko dobijo pri svojem stopanju prek državnih meja, ter katere predpise je potrebno zlasti upoštevati in na kakšen način pridobivati informacije, da bi ne bila cena neznanja prevelika.
Vodja službe za ekonomske odnose s tujino Gospodarske zbornice Slovenije Ivan Majcen je predstavil vse možnosti informacijskega servisa (svetovalno službo za posamezne skupine držav, možnosti uporabe različnih računalniških baz, na katere je priključena GZS, pisne vire v obliki katalogov z direktoriji za več kot 100 držav, možnosti povezav s tujimi gospodarskimi zbornicami ter in-
formacijskimi možnostmi, ki bodo na razpolago tudi preko območnih zbornic), promocijsko dejavnost GZS (organiziranje in sofinanciranje nastopov na sejmih v tujini, organiziranje
Eoslovnih konferenc s povsem onkretnimi tujimi partnerji, izdajanje publikacij o pogojih poslovanja pri nas) ter dejavnost s področja javnih pooblastil, ki jih ima GZS z izdajanjem raznih certifikatov pomembnih za izkoriščanje zunanjetrgovinskih ugodnosti, za katere se jeSlovenija sporazumela na mednarodni ravni (doslej z 22 državami: EU, EFTE, Amerike in Vzhoda). Niso redki primeri, so opozorili, da naši prodajalci v tujino ne znajo izkoristiti ugodnosti, za katere so doseženi sporazumi (običajno polovično znižanje carin), kar tuji kupci mirno "pospravijo v svoj žep".
Od novega carinskega zakona, ki naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta, ne pričakujejo posebnih poenostavitev, ker pač po naravi stvari ne gre za enostaven sistem, pač pa za zakon o carinskih tarifah velja, da bo urejal le 15 do 20 odstotkov menjave, saj naj bi
Posebne pozornosti je bila vredna na posvetu Uredba o začasnem znižanju carinskih tarif (ki naj bi veljala do sprejema novega zakona), ki omogoča velike olajšave pri uvozu opreme in rep roma t eri a l o v, zlasti še, ker carinski organi ne nastopajo enotno. Nekatere zlorabe v preteklosti so povzročile, da pri carini po tisti znani izkušnji "kdor se je opekel z juho, piha tudi v jogurt", posebno natančno preverjajo predloženo dokumentacijo. Žal je naša carina še vedno predvsem fiskalno (in ne poslovno) orientirana, GZS, ki izdaja določena potrdila pa se trudi, da bi čimbolje servisirala svoje ustanovitelje.
večina ekonomskih odnosov s tujino slonela na meddržavnih sporazumih. GZS si bo s svojimi združenji prizadevala, da se nekatera poostrena določila (sedanji odlog plačila carine naj bi se nadomestil z vračanjem carine za začasno uvoženo, dopustni čas za začasni uvoz pa skrajšal iz enega na pol leta) omilijo. Slišali smo tudi, da je v novem carinskem zakonu vgrajen nov pristop (bolj podoben evropskemu), ki bo sprva nekoliko tuj, vendar je to cena prilagajanja splošnim pogojem v državah in trgih, ki se jim želimo pridružiti. * S. Žargi
Lastninjenje Merkurja
Delavci bodo postali večinski lastniki
Revizijsko poročilo je pokazalo, da v Merkurju niso oškodovali družbenega premoženja.
Kranj - Čeprav so v Merkurju razmišljali tudi o javni prodaji njihovih delnic, za katere bi bilo verjetno med občani dosti zanimanja (tako kažejo tudi nekatere javnomnenjske raziskave), so izračunali, da bi zaposleni lahko tudi sami postali večinski lastniki podjetja.
Kot poročajo Merkurjeve Novice, ie skupščina delničarjev ob koncu marca potrdila program lastninskega preoblikovanja podjetja, ki naj bi ga s soglasjem republiške agencije začeli uresničevati maja, ko nai bi prve lastninske certifikate zamenjali za delnice. Z anketo so ugotovili, da bodo zaposleni po tej poti olastninili okoli 14 odstotkov družbenega kapitala, medtem ko naj bi preostalih šest odstotkov njihovi bližnji sorodniki. Dve petini družbenega kapitala nameravajo olastniniti z notranjim odkupom. Čeprav bodo zaposleni imeli pri tem polovični (50-odstotni) popust, bodo kljub temu morali v petih letih nameniti za nakup delnic nekaj več kot 960 milijonov tolarjev. Prvi obrok bodo lahko plačali Skladu že s sredstvi, ki so jih zbrali 1992. leta ter z neizplačanimi in obračunanimi plačami iz dobička, ki so jih predlani in leto prej že rezervirali za notranji odkup. Preostale obroke bodo morali plačati sami, za notranji odkup pa bodo namenili še dividende delnic zaposlenih. • C.Z.
Za delavce Obrtnega podjetja Tržič
Prenehanje delovnega razmerja
Tržič, 26. aprila - Od ponedeljka, 25. aprila 1994, ostaja 19 delavcev Obrtnega podjetja Tržič brez redne zaposlitve. Stečajni upravitelj Mitja Ulčar, odvetnik z Bleda, jim je namreč vročil sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja. S tem dnem so nekdanje delavce tega podjetja prijavili Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe, ki so deležne zakonsko določenih pravic do družbene pomoči.
Kot je povedal upravitelj Ulčar, je kranjsko sodišče 14. aprila začelo postopek za uvedbo stečaja v omenjenem tržiškem podjetju, na to dolžnost pa ga je imenovalo pred nedavnim. Zaenkrat še ni moč napovedati, kakšnih ukrepov se bo lotil po uvedbi stečaja. Najprej je potrebno ugotoviti natančno finančno stanje, ki bo znano šele po priglasitvi terjatev vseh upnikov. Zaenkrat je nerešena tudi vloga za denacionalizacijo nekaterih objektov, katerih lastnik je sedaj Obrtno podjetje Tržič. Šele ko bodo na vsa ta vprašanja dobili odgovore, bo moč oceniti, kakšne so možnosti za poplačilo dolgov podjetja. Za zdaj je rešen vsaj brezpravni položaj delavcev, ki od konca januarja letos niso imeli možnosti za delo in zaslužek. • S. Saje
Računalniški servis TIBO v Tržiču
V poslovno-trgovskem centru BPT, Predilniš-_ . ka 16 v Tržiču, od
prejšnjega tedna posluje nov računalniški servis. V njem je na voljo celovita ponudba: prodaja in servisiranje računalniške opreme; aplikacijski programi za podjetja, obrtnike, trgovine...; svetovanje in vse ostalo, kar sodi v popoln računalniški servis. Posluje v okviru kranjskega podjetja TIBO, d.o.o., vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do lo.ure. TIBO je tudi pooblaščeni prodajalec tiskalnikov Epson, računalniški servis pa lahko pokličete po telefonu 064/53-571, int 386 - za nakup Vam bodo v podjetju TIBO omogočili obročno plačilo in ustrezno garancijo za kakovostno storitev.
Trgovina "Avto Markovič", d.o.o. Spodnji trg 40 Tel.:064/620-647
Trgovina vam nudi avtomehanske dele, avtokaroserijske dele, različna olja, dodatno opremo in avtokozmetiko.
UGODNE CENE:
Lamela 101 2.400 SIT
Zavorne obloge grt. 1.095 SIT
Amortizer GOLP1 prednji BOGE 3.000 SIT
Blatnik GOLF 1-2 prednji 5.675 SIT
Blatnik 101 prednji 3-715 SIT
CASTROL GTX3 31 2.299 SIT
ELF ŠPORTI 51 2.875 SIT
SEDEŽNE PREVLEKE TOVARNE OKROGUCA
MINI - MEDIA - MAXI 3.500 SIT Velika izbira dodatne opreme proizvajalca LAMPA - ITALIJA Avtokozmetika - ATAS ITALIJA COMA ANGLIJA
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
Korejski terenci na slovenskem avtomobilskem trgu
Prihaja Ssang Yong
TRGOVINA KLASJE
Cesta Na klanec 9, Kranj, tel.: 064 - 215 - 768. 331 - 375
V zalogi imamo REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE &
OSTALO KMETIJSKO MEHANIZACIJO.
5.700
traktor IMT
* lamela, kardanska
* komplet za popravilo vodne črpalke 5.500
* glava motorja 63.000 ' polž volana 24.000
traktor Zetor
* vodna črpalka
* glava, komplet
* vložek šobe
traktor TV
* lamela
* zavorna čeljust
* košarka sklopke ' ležaj volana
3.200 1.950 8.600 2.000
7.500 7.500 1.300
traktor Ursus
* hidravlična črpalka 21000
* glava, komplet 23.900
* tesnilo glave
V zalogi rezervni deli za kardane! Popravilo kardanov na hidravlični mizi, popravilo in servis traktorjev (tudi na terenu).
Na slovenskem avtomobilskem trgu smo v teh dneh dobili še četrtega avtomobilskega zastopnika južno korejske avtomobilske industrije. Podjetje Ssang Yong Motor Import, d.o.o., iz Ljubljane bo odslej pri nas zastopalo južno korejsko avtomobilsko tovarno Ssang Yong Motor Companv, ki izdeluje terenska vozila, ki jih od začetka lanskega leta izvaža tudi v Evropo.
Uradna prodaja se bo pri nas začela hkrati z 18. Slovenskim avtomobilskim salonom, v začetku pa bodo na voljo trije modeli terenskih vozil iz družine Korando. Model korando K4 je 3,86 metra dolgo terensko vozilo, ki po obliki močno spominja na legendarni ameriški willy's, sicer pa ima prostora za štiri potnike in platneno streho. Skoraj povsem enak je korando K5, ki ima za razliko od K4 prostora za pet potnikov in trdo streho.
Korando familv spada med terenske kombije z udobjem večsedežnih limuzin in seveda s štirikolesnim pogonom. Vsa vozila so opremljena z varčnim Isuzujevim 2,3-litrskim dizelskim motorjem, imajo pa tudi bogato opremo, kjer je razen pri K4 med drugim vključena klimatska naprava. Znane so že cene: K4 bo na voljo za 240.000, K5 za 253 in family za 289.500 avstrijskih šilingov, vključujoč vse dajatve.
Pri Ssang Yong Motor Importu načrtujejo, da bodo preko koprske luke vozila dobavljali neposredno iz Južne Koreje. Ob koncu leta ko bodo vzpostavili tudi servisno prodajno mrežo po vsej Sloveniji (trenutno bodo vozila na voljo samo v Ljubljani) naj bi se tem vozilom pridružil še nov model Ssang Yong musso (nosorog), ki ga korejski proizvajalec izdeluje v kooperaciji z Daimler Benzom. V mussa bodo namreč vgrajeni Mercedesovi dizelski (2,9-litrski petvaljni) in bencinski motorji (2,3-litrski petvaljni in 3,2- litrski šestvaljni), Daimler Benz pa ima med drugim tudi 5 odstotkov delnic Ssang Yong Motor Companv. Slovenski zastopnik računa, da bomo tudi slovenski kupci spoznali prednosti terenskih avtomobilov, ogledali pa si jih bomo lahko tudi na bližajočem se avtomobilskem salonu. Na sliki: korando K4. • M.G.
18. Slovenski avtomobilski salon
Vse je pripravljeno
Še natanko teden dni nas loči od začetka 18. Slovenskega avtomobilskega salona, ki bo letošnja najpomembnejša avtomo-biliska razstava na prostoru med Alpami m Jadranom. Na salonu bo letos sodelovalo kar 281 razstavljalcev, med njimi seveda vsi zastopniki tujih proizvajalcev avtomobilov pri nas in seveda obe domači tovarni. Organizatorja Združenje zastopnikov in proizvajalcev Slovenije in Ljubljanski sejem sta morala dodatno razširiti razstavne prostore, kar je zgovoren podatek o pomembnosti slovenskega avtomobilskega trga. Poleg avtomobilov in avtomobilskih komponent bodo predstavljeni tudi stari avtomobili, kot zanimivost pa tudi stara bencinska črpalka iz leta 1920. Prvi dan, 6. maja, je namenjen novinarjem, za obiskovalce pa bo salon odprt od 7. do 15. maja vsak dan od 10. do 21. ure, razen zadnji dan do
19. ure. Vstopnice bodo po 450 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa po 250 tolarjev. Ker utegne zaradi gneče priti do težav s parkiranjem, obiskovalcem svetujemo, da vozila pustijo na parkirišču v Tivoliju ali ob Vilharjevi cesti.
O vsem, kar se bo dogajalo na letošnjem salonu, bomo v Gorenjskem glasu obširno poročali v posebni prilogi v torek, 10. maja, aktualne informacije pa bomo objavljali tudi v redni rubriki Na štirih kolesih. • M.G.
Cene na kmetijah
Prikaz poteka borznega sestanka ^^r^im^^f^i
tolarjev za kilogram in meso starejšega goveda po 3uu ao ■> tolarjev. Poklicali smo tudi na kmetijo v Poljansko dolino, kjer _ nam povedali, da mleko prodajajo sosedom po 45 tolarjev za 1» " žganje po 450 do 500 tolarjev in drva trdih listavcev po 50 mar*• kubični meter. Na Cerkljanskem ie največja ponudba krompjn ^ ki ga je mogoče kupiti že po 10 tolarjev za kilogram. Pujske, sta do treh mesecev, prodajajo po 280 do 320 tolarjev za kilogram-
Koliko za kmetijska zemljišča
* V katastrskem okraju Zgornje Gorje prodajajo gozd tretjeg3 kakovostnega razreda po 120 tolarjev za kvadratni meter. .
* Lastnik iz Ljubljane prodaja v katastrskem okraju Viseli" (občina Radovljica) travnik osmega razreda po 98 tolarjev kvadratni meter. ^
* V katastrskem okraju Zgornje Gorje ponujajo travn četrtega razreda po 200 tolarjev za kvadratni meter. a
* In koliko je treba odšteti za njivo četrtega kakovostne« razreda? Lastnik je v ponudbi, naslovljeni na Občino Radovlj* navedel ceno 240 tolarjev za kvadratni meter. a
* V katastrski občini Radovljica sta njiva in travnik četrte&f razreda naprodaj po enotni ceni -150 tolarjev za kvadratni rnei ;
* Lastnik gozda drugega razreda v k.o. Češnjica pri Krjjj zahteva zahteva za kvadratni meter nekaj manj kot eno marko natančneje: 78 tolarjev.
Cene lesa
V kmetijsko gozdarski zadrugi Tržič odkupujejo srnr?^e hlode prve kategorije po 9.000 tolarjev za kubični meter, D'jLg druge Kategorije po 7.000 tolarjev, hlode tretje kategorije p° 4 tolarjev, celulozni les prve kategorije pa po 2.200 tolarjev.
Dijaki Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole iz Kranja so skupaj z mentorico prof. Anko Bergant v torek, 26. aprila, v atriju večnamenske dvorane Kranjskega sejma, pripravili simulacijo borznega sestanka. Vsi, ki se zanimajo za borzno posredništvo, so lahko slišali razlago pojmov, kot so delnice, obveznice itd., izvedeli so, kako postaneš borzni posrednik oziroma t. i. broker in si na koncu ogledah še nazoren prikaz poteka borznega sestanka, kakršne poznamo predvsem iz ameriških filmov. Opozorili so, da na prvi pogled dogajanje izgleda kaotično, v resnici pa je borzni sestanek voden z računalniškim sistemom in ima točno določena pravila, ki se jih morajo udeleženci držati. • E. Gradnik, foto: J. Pelko
Ved*.
PR0IZV0DN0JRG0VSK0 IN GOSTINSKO PODJETJE
Škofja Loka p. o. Kidričeva c. 54
Želimo vam prijetne prvomajske praznike in vam sporočamo ugodne cene v mesecu maju
zaboj piva Union......................1.414 SIT
zaboj olja Cekin.....................2.158 SIT
zaboj Radenske.........................588 SIT
UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP
Kdaj so odprta sejmišča v
Prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek mesecu, v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, na Ižanski ces Ljubljani vsako sredo, v Šentjerneju, kjer poleg prašičev ponuj J tudi goveda in konje, vsako drugo soboto v mesecu, v Mokron e vsak prvi četrtek in tretjo soboto v mesecu...
Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA n 53-180
BELA TEHNIKA IN ŽELEZNIM
§ CILJ, ČAS POTOVANJA, | PRIJAVE	DATUM ODHODA	CENA j I	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE
1 MEDUUN-UŽNJAN 1 PIZZERIJA DARE Tol.:221-051	| pomlad poletje	12 DEM j NA DAN	LASTNI	| PO. JNAROCILU
I RIM. 4 dni . I INTEGRAL TRŽIČ 1 tel.: 53-280	I 13.5.	180.000 UT J 4.500 SIT	bus	polp.
				
1 KAM M KOSILO, VEČI				
IME GOSTINSKEGA I OBJEKTA	KRAJ	SPECIALITETE MENU		CENA
1 GOSTILNA, Pr Primožič 1 TEL:57-585	Pristavo pri Tržiču	«ak don kosila in moli« vs« vrste jedi pa naroolu		kosilo 600.00 SIT
I GOSTILNA ZARJA Tel.: 49-305	Trboje	domače jedi, jadi po naročilu, vsak dan kosila		kosile 700 SIT, VB(jt družbe popust
ICAFE RESTAURANT |YASMIN-tel.:221 567	KRANJ Cankarjeva!	od ponedeljka do petka od 12.30 do 16. ure		kosilo samo 600.00SIT
i RESTAVRACIJA "RAJ" I TEL: 50-691	TRŽIČ Mi avtobus«! postajo	malice, kosila, jedi po naročilu		molita 270 srr kosilo 550 SIT
i PIZZERIJA DARE S KRANJ	| POD JELENOVIM KLANCEM	PtZZE. nŠČANCUODOJKI, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI		\ 550 SIT 1
ODPRTO
I vsak dan 9-23
11
i VSAK DAN 12-04 ..j? i M - BIP DOSTAVA j TELEFON: 22J3^
r, 6 &
Đutes is jutri se bo lepo i* sončno vreme
se nadaljevalo, za nedeljo pa nam vremenoslovci
napovedujejo poslabšanje $ padavinami.
WHIHl
Ker {« y ponedeljek poba lana nastopila ob 21.45,
W18 00 H«rs<Mev«w vremenskem kljuca napoveduje o ob sever« ali lahodniku in dol ob i«gw ali JBfloiahodnikM. Zadnji krajec bo nastopil v ponedeljek l?, • 00 P0 Horschlovem vremenskem wl»w takrat lopo vre««.
W$*ba križanke Podjetja COMPU MUSIC in Trgovine llpKA Kranj
Sintesizer za gospo Mirni
oojy> Gjfode na to, da kar precej Gorenjk in Gorenjcev v teh dneh bral ie zaradl podaljšanih prvomajskih praznikov, za komisijo Drsite Goren./s/rega 9lasa - ki se ob četrtkih ob 8. uri trudi s kom yaniem rešitev križank - ni počitka. Boben za žrebanje je —' in za nagrade pokrovitelja križanke iz 31. Podjetja COMPU MUSIC in TRGOVINE
&ta'fi!/a zavrteta tudi včeraj in za nagrade pokrovitelja križanke iz 31. TmJ* Goreniskega glasa Podjetja COMPU MUSIC in TRGOVINE fa#L- Krani' izžrebala: 1. Mirni OMAN, Mladinskih brigad 9, Kranj FW»e sintesizer Kawai MS 30); 2. Pavla JELEN, Zoisova 32, Kranj rVne metronom Wittner); 3. Berta BERTONCELJ, Selca 119 n*We blok flavto Hohner); 4. - 10. Katja ROPRET, Britof 349; Nm £*Ma/. Podlubnik 296; Cvetka UPNIK, Koritenska 9/a, Bled; *aaSKUMAVC, Žiganja vas 51; Andrej TANCAR, Mencingerjeva /^"Bistrica;EmaSMITEK, Senično48;AlojzANKERST, Brezje3 vrnejo majice pokrovitelja križanke).
PoSfna rešitev križanke Je bila: VELIKI SPOMLADANSKI VjXj.ST (ki v Tipki in Compu Music traja še danes in jutri!! v Slr>i 10 odstotkov). Pravilnih rešitev smo prejeli kar 1468.
ISCEMO VODITELJA-ICO
"SOBOTNE SREČE"
■9
^»1'ovtrg 2, Kranj 8,e,On: 064/213-261
T<Mela
064/218-586 064/211 -790
Javna prireditev Sobotna sreča bo potekala vsakih 14 dni na Maistrovem trgu v organizaciji Turistične agencije Odisej, Gorenjskega glasa, TELE-TV Kranj in krajevnih radijskih postaj. Prva Sobotna sreča bo na sporedu v soboto, 14. maja, ob 11. uri.
K sodelovanju vabimo mladega voditelja ali voditeljico, ki bo za sodelovanje dobil nagrado v obliki letovanja v Španiji.
Pisne prijave zbira Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2, Kranj, do vključno srede, 4. maja 1994. Avdicija bo v studiu TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ v petek, 6. maja 1994.
Komedija z baletom Jeana Anouhila
Pižornov Ples tatov
Preddvor, 29. aprila - Kdo ne pozna Kondija Pižorna, povezovalca, napovedovalca, šaljivca, in kot vse to skupaj tudi člana ansambla Gašperji. Že petnajst let pa se ukvarja z amaterskim igralstvom in v sklopu 1.000 nastopa na odru je Kondi Pižorn pripravil obširen in za slovensko gledališče zelo pomemben projekt, ki nam ga bo delno predstavil danes, v petek, 29. apnla, v domu KUD v Preddvoru.
Kaj se bo torej danes pomembnega dogajalo v Preddvoru?
"V okviru KUD Matija Valjavec iz Preddvora smo pripravili komedijo z baletom Jeana Anouhila Ples tatov. To je zabavna komedija o življenju bogatašev v zdravilišču, ki jim je neznansko dolgčas in si zato izmislijo tatove, ki nato v zdravilišču delajo zmedo, skratka popestrijo vsakdanjik. Vanj vnesejo polno zapletenih situacij, preobratov, zapletov v ljubezni... Posebnost predstave
te tudi glasba v živo, ki jo izvaja tomorni tercet družine Hribernik ter Jani Ogris. Omeniti moram tudi sodelavce lektorja Ludvika Kaluža, mojega pomočnika (pomočnika režiserja - op. p.) Marjana Bevka, ki je v Kranju zaslovel z režijo igre Zbeži od žene, kostumogratinjo Matejo Janša in koreografinjo Alenko Hain."
Je pa ta komedija uvod v nekoliko večji projekt, ki bi si ga vsaka kulturna organizacija, ki skrbi za razvoj gledališča, morala najbrž že zdavnaj privoščiti?
"Ja, tako je. Pn nas amaterskih gledališč, ki bi se v njih oblikovali igralci, iz katerih bi nato tiste boljše vključevali v profesionalna gledališča, pravzaprav ni. In tu se za slovenski teater dogaja velika škoda. Kajti kot vse druge ustanove mora tudi gledališče imeti za svoje kvalitetno delo široko bazo, v kateri se nato lahko boljši igralci zares izkažejo, dokažejo. Ker pa pri naša ZKO očitno nima tovrstnih pogledov na te stvari, sem si za jeseni zamislil ustanoviti gledališko šolo po evropskem konceptu, ki bo vključevala
amaterske igralce, jih spoznavala z gledališčem, predvsem pa s kvaliteto igre. Tu mislim na oderski govor, na katerem je v maloštevilnih amaterskih gledališčih pri nas poudarek bistveno premajhen, ter na ostale osnove šole igralstva. Tako smo za petkovo predstavo na oder povabili zares same amaterske igralce, ki so morda že kdaj stali na odru, ali pa to počnejo celo prvič."
Kako pa je s financiranjem?
"Ja, to je malo težje, a se bomo znašli. Delno so za nas poskrbeli sponzorji, delno pa računamo sami nase. Kajti če bomo uspešni, dobri, kvalitetni, potem bo to na predstave privabilo večje število gledalcev in denar od predstav bomo lahko porabili za nadaljnje projekte."
Kondiju Pižornu idej prav gotovo ne bo zmanjkalo, o tem smo lahko prepričah. Kakšna se mu je porodila za današnjo predstavo, se lahko prepričamo ob 20. uri v Preddvoru. Ponovitev bo jutri, v soboto, prav tako ob 20. uri. Naslednja predstava bo nato 8. maja, o točni uri pa bomo še poročali. * L. Čolnar
djfa* da bi 1. maju, prazniku oh.i £aJal kakšno posebno ta «v* podprvič- letos le -iakopafe" na nedeljo, ki je
Pod d J dela P™' don' seDadru***> tretjič in zadnjič daj/j J* ali je prav ali ne,
pi4'ztpraznik sploh
kQknP?SebeJ na teh tleh vemo, P0Jve.5 Prazniki.
P'aznui *ml' kateri Paznik si!    Jei' Pa ti povem, kdo
"ioS° ob 27> aprilu - če ste fajfcoi Pogledali po hišah -ie m„ al° zasebnih zastav in Sa^onl3 bo ob maju. °oesii„akina Jezna duša je '"ko » ^ vasi zastavo in se Kaj "etivoumno opredelila, sem!    mar • naJ se ve, kdo
tudL1: maJu bo pa sploh ena
Eni imeaa' ko zad\0<io Praznično delavs-druTtk. stalno ignorirali, » obesili zastave. l0PHce j na rnorje ali v polJane.    g* na Prvomajske
SnS*1"0 napravili mi?
co*2tf*'«kfl; kako so na Prvi nljf"1 sevali vsi naši
a°neV>!;ne n°stalgije! Če '° 4/'? Pilimo, je bil dolgcaiir i pravi stereotipni ^Ž;^0 « letom: ene s<"*a hv°tVnf zmage in ena T{tu in J? in slava tovarišu Q*PonWgo?im ekspozitur-r *«kS?nraJinah in Občinah. brskanZ amjebiloPovsem Vo- tudi >° moč presenetlji-
*' leto       V, njih so "redni-novi*arsk?   f/°m »aročali arski raji, naj ljudi ob
prvem maju intervjuja. Se pravi: ljudi so leto za letom spraševali, kam za ena maj, kako praznike doživljajo in če so veseli in zadovoljni, da je praznik. Bistroumna vprašanja torej, ob katerih bi vsak intervjujanec "dol padel" - pa niso padali, ampak so hrabro odgovarjali, kako veseli so, da je praznik dela in kako
kar doma... Ena gospa, ki je še danes živa in uživa zasluženo ji pokojninico je pred dvajsetimi leti celo rekla: "Oh, kako rada bi šla za 1. maj na Vogel, pa nimam denarja in bom kar doma..."
Ne verjamete?
Narod naš arhive hrani!
In kaj se je zgodilo novinarju - prvomajskemu anke-
Bolj delaš, bolj si zmatran
Pregledali smo arhiv in z današnje perspektive zaznali utrip nekdanjih prvih majev. Leta nazaj so si delavci zaželeli na Izlet na Vogel, če bi imeli denar. Gredo danes lahko na Vogel?
bodo s svojo družinico prav na ta dan odšli v naravo in na izletek.
Ne vem, kako je tedaj socialistična država prenašala, ampak prenesti je vendarle morala: že pred dvajsetimi ali več leti in potem znova in znova so novinarji - anketar-ji, prav ob tej priložnosti provocirali: zakaj pa ne greste na morje itd In delovni ljudje in občani so prazniku dela v brk odgovarjali, da nimajo denarja, da bi šli na morje ali kam daleč, da bodo
tarju, ki je to zapisal? Popolnoma nič! Še danes je živ in zdrav in tule poleg mene tipka. Ko ga pobaram, kako je enoumje sprejelo tako nesramno in žaljivo in delavskemu prazniku skrajno neprimerno izjavo, se je še spomni ne! Kal šele, da bi bil doživljal kakšne komunistične represalije!
To seveda še zdaleč ne pomeni, da je enoumje lokalne novinarje pestovalo in ujčkalo! Malo morgen! Bilo pa je - enoumje - tako brihtno,
da ni planilo po vsaki, njemu škodljivi izjavi, še posebej ne ob prazniku dela!
In ko takole brskamo tele prvomajske arhivske zadeve in zremo v socrealistične sličice, rdeče nageljčke v gumb-nici in cvetoče češnje kot simbol upora, nam nenadoma zastane dih. hej, lej! Črno na belem se nam prikaže intervju z nekim delavcem pod naslovom: Bolj delam, bolj sem zmatran!
Saj ni res!
Je!
Za socialistični 1. maj, ko je vse potekalo pod geslom Veliko in bolje delati, ti nekdo da intervju pod naslovom: Če bolj delaš, bolj si zmatran? Sveta pomagavka! In pogledamo v kolo/on, se pravi v okvir, kjer piše, kdo je bil tedaj glavni urednik. Je končal v Črni ječi? Ne - še danes je živ in zdrav!
Pomeni: za 1. maj so lahko pisali res vse, kar so hoteli Ena gosa je bila tako revna, da ni mogla na Vogel, en delavce iz verige je rekel, da je geslo, da je treba več in bolje delati, v praksi videti tako, da si samo bolj "zmatran".
I nikome ništa, bi dejal en naš poslanec. In danes?
Saj ga v resnici ni treba, tega 1. maja. Ni dela, da bi delavci sploh lahko rekli, kako da so "zmatrani", o denarju, ki ga niti za izlet na Vogel ni bilo pred dvajsetimi leti, pa sploh ne bi filozofirali Zdaj ga ni niti za elektriko in položnice, kaj šele za kakšno eksotično avanturo na bohinjski Vogel. • D.Scdej
IZBOR NAJ-NAJ NATAKARICE '94
Med nastopajočimi za Naj natakarico 94, regijskoga tekmovanja za Gorenjsko, ki bo 6. maja 1994 na Gorenjskem sejmu v Kranju,vam tokrat predstavljamo:
SONJA KONJAR, 39 let, poročena, končala ekonomsko tehnično šolo. Njena večna želja, odpreti svoj lokal, se ji je uresničila, ko je odprla lokal Apolonija v Smledniku. V prostem času gre največkrat na ples, rada pa igra tudi šah. Rada posluša Vlada Kreslina, na sam izbor naj natakarice pa se bo dobro pripravila.
MONIKA BUČAN, 23 let, samska, je končala administrativno šolo, vendar se ob delu dodatno izobražuje za dobro gostinko. V gostilni Labore, kjer je zaposlena, jo imajo zelo radi, saj je prijazna in hitra. Slednjo odliko pripisuje športu, saj rada plava, kolesari in teče. Med glasbeniki daje na prvo mesto Čuke.
LIIJJANA ŠENK, 28 let, še samska, je lastnica in delavka v lokalu Metulj v Radovljici. Rada ima ljudi in pravi, da poklica ne bo zamenjala. V prostem času veliko bere, pa tudi fanta Marjana popelje kdaj na ples. Sicer pa bi se rada vozila v fordih in poslušala Čuke. Na prireditvijo bo spremljalo veliko stalnih gostov.
MILICA ŠEBJANIČ, 43 let, poročena, je v gostinstvu že več kot 22 let. Na Blejski Dobravi je zaposlena v lokalu Rožca, kjer se zbirajo prijazni gostje. Prijazna in ljubezniva natakarica je že vse, odkar je opravila gostinsko šolo na Bledu. Za izbor natakarice je dobro pripravljena in mlajšim pravi, naj bodo prav takšne.
ANITA JALEN, 19 let, samska, je končala gostinsko šolo na Bledu. Zaposlena je v bistroju Frida v Kranjski Gori, kjer pravijo gostje, bo morala zaradi prijaznosti n vedrega razpoloženja ostati tudi v prihodnje. Rada poje in pravi, da bo na izboru za naj natakarico tudi kakšno zapela, če jo bo Alfi Nipič le hotel spremljati. Avto njenih sanj je petica, govori pa nemško, angleško in italijansko. • Tekst in foto D. Koren
Gorenjski izbor bo 6. moja ob 20. uri - nastopajo Čuki, Alfi Nipič z muzikanti, Helena Blagne, Miha Dovžan... Vstopnice so že v perdprodajl tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju
BI RADI NOV TELEVIZOR
Podjetje REVOK TRADE (zastopnik firme SAMSUNG)
se je preselilo v nove poslovno-trgovske prostore na Kidričevo ulico 2 v Kranju (bivši dijaški dom). V sodelovanju z Gorenjskim glasom smo vam pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami in sicer:
1. nagrada - TV SAMSUNG 55 s ttx
2. nagrada - Videorekorder SAMSUNG
3. nagrada - Radiokasetofon SAMSUNG In kako boste prišli do nagrade?
Pet petkov zaporedoma smo v GORENJSKEM GLASU objavljali dele slike. Danes objavljamo zadnji del. Tudi tega dolepite k ostalim in sliko nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov: Podjetje REVOK TRADE, Kidričeva 2, 64000 Kranj.
Javno žrebanje prispelih rešitev bo 7. maja (sobota) ob 10. uri pred podjetjem REVOK TRADE na Kidričevi 2 v Kranju.
Danes objavljamo sličico št. 4. Prilepite jo v prazen prostor ter ne pozabite na Gorenjski glas danes teden, ko bomo objavili sličico št. 5.
DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19 ure ■obota od 9 do 12 ure
TV ^ HI - R ^ VIPEO
TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp       od  41.370 SIT
Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064 • 2123 67,211142
SOBOTA, 30. aprila 1994
8.05 Tedenski izbor: Radovedni
Taček; Lonček, kuhaj; Zimska
tekmovanja; Klub klobuk; Plesna
akrobatska skupina Flip Piran; Tok
tok, Zgodbe iz školjke
11.30 Sreča na vrvici, slovenski
film
13.00 Poročila
13.05 Tednik, ponovitev
13.50 Večerni gost: Borut Lesjak,
ponovitev 15.10 Francoska zveza,
ponovitev 1. dela francoskega
filma
17.00 TV dnevnik 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip
20.35 Razgledi slovenskih vrhov 21.00 Eurosong 94, prenos iz Dublina
0.00 Poročila 0.15Sova: Lovorova ulica, ameriška nadaljevanka
tovanje s časovnim strojem 12.30 Hello Austria, Hello Vlenna 13.10 Moj Leopold, nemški film 14.45 Pogledi od strani 14.50 Stan in Olio, risanka 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Nisem vaša mala, komedija 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Evrosong - kariere 21.00 Grand prix Eurovision 1994, pesem Evrovizije 0.00 Čas v sliki 0.05 Vesela tolpa, ameriška akcijska komedija 1.55 Poročila/Fx libris
8.00 Vremenska panorama 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.30 Lisica, ti si ukradla gosko, komedija 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi iaOO Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Prodana domovina, avstrijski TV film 22.10 Čas v sliki 22.25 Šport 22.56 FBI: Brez priza-našanja, ameriška TV kriminalka 0.25 Vojna ledenih gusarjev, ameriški film 1.55 PoročiTa/Ex libris
12.30 Sova, ponovitev 13.55 Športna sobota 13.55 Maribor: Tenis - Davisov pokal: Slovenija -Grčija, prenos 16.10 Košarka NBA, posnetek 17.10 Prva tekma finala končnice DP v rokometu (m), prenos 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Moški svet, angleška nadaljevanka 20.55 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 21.00 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolla; Bruce Springsteen: Rojen v ZDA
19.00 Risanka 19.10 TV barometer 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Iz sveta glasbe: Kantavtor Tomaž Pengov 20.30 Slikarski portret: Silvo Teršek 21.00 Glasbeni gostje: Skupina čuki 23.00 Nočni zabavno-ero-tični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 čvekalnica 12.00 Poročila 12.06 Klavirsko tekmovanje Dora Pejačevic 13.15 Prizma 14.00 Poročila 14.06 Prikazi na konjih, avstralski barvni film 15.50 Hišni ljubljenčki 16.20 Beverlv Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.06 Hrvaška knjiga 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Naj bo vsa ljubezen zate, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Eurosong 94 0.00 Slika na sliko 0.46 Poročila v angleščini 0.50 Sanje brez meja
15.20 TV koledar 15.30 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 16.20 Risanke 16.40 Proti toku 17.10 Košarka: 3. tekma končnice, prenos 18.55 Rokomet: Ba-del 1862 Zagreb - Istraturist, prenos 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne 20.40 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriška nanizanka; Temna stolpnica, ameriški barvni film
7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Dan slovenske košarke 12.30 Spot tedna 12.50 A shop 14.30 Borza dela 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Srce, telo in duša, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Čas nedolžnosti, dokumentarna oddaja 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Morilska sla, 1. del ameriškega barvnega filma. 22.30 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.25 Spot tedna 23.30 CTM 0.45 Borza dela
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Otroški program 10.30 Sla po maščevanju, ponovitev 12.00 Po-
19.00 Hajdi 20.00 Moda in mi - T. Prezelj
Kontaktne oddaje vsak dan od 20. ure do 21. ure.
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.00 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodka danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 17.00 Novice - šport 19.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke
SOBOTA
NEDELJA, 1. maja 1994
CENTER amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. melodr. WILLY ob 18. uri, prem. amer. thrill. PELIKANOV SPISI ob 20. uri TRŽIČ amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. film ČAROBNI VRT ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PELIKANOVO POROČILO ob 18. uri, amer. film V IMENU OČETA ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, film PLEZALEC ob 18.30 in 20.30 uri
9.10 Otroški program: Živ žav 10.00 Uporniki v službi kralja, ponovitev 10.30 Slon, gospodar džungle, angleška oddaja 11.20 Slike iz Sečuana 11.30 Obzorja duha
12.00 14. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 2. oddaja 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev
13.00 Poročila
13.05 Kan, kan, ameriški film 15.10 Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo, ponovitev dokumentarnega filma
16.05 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Kitolovci iz Lamare, nemška poljudnoznanstvena oddaja 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova:
Lovorova ulica, zadnji del ameriške nadaljevanke
9.50 Udobna vožnja, zadnji del 10.45 Poglej in zadeni 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.55 športna nedelja: Maribor: Tenis, Davisov pokal: Slovenija - Grčija, prenos 15.40Košarka, NBA liga 16.25 Formula 1 za VN San Mat in a, posnetek iz Imole 17.55 Celje: Prva tekma finala končnice DP v rokometu (m): Pivovarna Laško - Gorenje Velenje, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Francoska zveza II, ameriški film 22.10 športni pregled 22.55 DP v nogometu: Publikum - Živila Naklo, posnetek
iz Celja
8.10 TV koledar 8.20 Poročila 8.25 Kung ho, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.05 Poglej me, nanizanka 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Rojstvo Beatlov, aangleški barvni film 18.50 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Koncert Randy Cravvford, posnetek iz Zagreba 21.15 Poročila 21.20 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.10 šport 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila v angleščini 23.35 Sanje brez meja
13.00 Cro pop ročk 13.56 športna nedelja: Formula 1, Velika nagrada San Marina 15.30 Košarka: NBA liga 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Casablanca, ameriški čb film; Leteči cirkus Montvja Pytona, angleška humoristična nanizanka
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Risanka 9.10 Koala 9.25 Poslednji Mohikanec, risanka 9.55 Spot tedna 10.00 Morilska sla, ponovitev amerišega barvnega filma 11.30 Dance ses-sion, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Patre Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 CTM 18.50 Koala, risanka 19.05 Poslednji Mohikanec, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.56 Morilska sla, 2. del ameriškega barvnega filma 23.20 Spot tedna 23.25 CTM
v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Look 18.05 Odštevanje 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.30 čas v sliki 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 K1, kultura v živo 22.00 Vizije 22.05 Proti noči, gospod direktor, dan v dunajski operi 22.55 Un ballo in maschera, opera 1.35 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 10.30 V senci Korzičana, ameriški pustolovski film 11.55 Evrosong, ponovitev 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 športno popoldne: SP v motokrosu; SP v hokeju: Avstrija - Italija; Formula 1 za VN San Marina, začetek prenosa ob 14.00 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Najlepše otroške pesmi 20.15 Kraj dejanja 21.45 čas v sliki/Šport 22.06 Hej, sestra 22.25 Doma je
?ei hudič, ameriška komedija 23.55 las v sliki 0.00 Koraki brez sledov, francoska kriminalka 1.20 Poročila/ 1000 mojstrovin
9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 13.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Iz arhiva - Otvoritev Oš v Železnikih 20.00 Koncert KPZ Loka
Kontaktne oddaje vsak dan od 20. ure do 21. ure.
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Bitnje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program
8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri - vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3 + 3 in AS 19.00 Odpoved programa
9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.30 Majski običaji 10.15 Duhovi deževnega gozda 11.00 Pogovor s prof. Heinrichom Harrer-om 12.15 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Svetohlinska bratca, francosko-italijanski film 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 5. del 14.45 Lassie 15.05 čistilni stroj, kanadski film 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
NEDELJA
PONEDELJEK, 2. maja 1994
CENTER amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 17. in 20 30 uri STORŽIČ amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 16., 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. mlad. melodr. WILLY ob 18. uri, amer thrill PELIKANOVI SPISI ob 20. uri TRŽIČ amer. glasb, kom WAYNOV SVET 2 ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. film ČAROBNI VRT ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film PELIKANOVO POROČILO ob 17 30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama V IMENU OČETA ob 19 uri RADOVLJICA amer. akcij, film PLEZALEC ob 18.30 in 20 30 uri
9.55 škrat Tukitam in njegove težave, posnetek lutkovne igrice LGL
10.30 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
10.55 Znanje za znanje, učite se z nami
11.25 Neurje in žalost, ameriški film
13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Videostrani 14.00 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 14.50 Oči kritike
15.50 Moč in slava: Prepričljivi zmagovalci
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni
Taček; Zimskatekmovanja; Slike iz
Sečuana
18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik
19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova:
Vampir, angleška opera; Dempsev, ameriška nadaljevanka
13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.40 Sova, ponovitev 16.05 Nedeljskih 60 17.05 Obzorja duha 17.35 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20 TV dnevnik 20.10 Odpisano, nemška drama 21.05 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Veliki vrtiljak 10.40 Naredi sam 10.56 Hrvaščina 11.10 Glasbena vzgoja 11.15 Angleščina 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 So leta minila 13.05 Ciklus filmov Errola Flvnna: Pustolovščine Robina Hooda, ameriški barvni film 14.45 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Življenje z... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Planetarij 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
Macho Callahan, ameriški vest*" 0.25 čas v sliki 0.30 Doma j«J£ hudič, ponovitev ameriške kornr dije 1.20 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama fljjj Tisoč mojstrovin 13.50 Oddaj« 17.00 Amoritis 17.30 Lipova u«» 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Pcm\ resnico 19.00 Zvezna dežela dtfl 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultu« | 20.15 Bavarec na otoku RuW?| 21.10 Dežela brezsmehljaja jg-Jj čas v sliki - večerni studio 22£ Magic in zhe morning 23.20 Tabor išče izgubljenih, senegalsko-t'J"'', zijsko-alžirski film 1.45 Poročil* 1000 mojstrovin
19.00 Risanka 19.10 Šport*' konec tedna 19.30 TV dnevni* 2 (prenos TVS) 20.00 Košarka paraplegikov 21.30 Skriti gost I studiu (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTN * ODDAJAH TELE-TV TELEV^ ZIJE KRANJ - POKLIČITE P° TELEFONU: 33 11 56
19.00 Hajdi (2." del) 20.00 Večna lovišča (4. del) . Kontaktne oddaje vsak dan oo 20. ure do 21. ure.
radio žir'
FM STEREO : 91.2 MHz-Škofja Loki H9.8 MHz - Poljanska dolina inll 9(1,4 MI Iz-Stiska dolina *
it
Oddajamo vsak dan od 16. do Lj ure, ob nedeljah od 10. do 1§j
ure, na UKV stereo 88,9 in 95 ter srednjem valu 1584 KHz
15.20 TV koledar 15.30 Sandokan, risana serija 15.55 Vrnitev domov, ponovitev 16.45 Arrivederci Roma, ameriški barvni film 18.30 V pričakovanju prihodnosti, dokumentarna serija 18.56 Stan in Olio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Smrt glavne priče, nadaljevanka 21.10 Skrivnost Katinskega gozda, dokumentarna oddaja 22.10 Murphv Brown, humoristična nanizanka 22.35 Ciklus filmov Hum-preya Bogarta: Malteški sokol, ameriški Ib film
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 16.55 Spot tedna 17.00 Na velikem platnu 17.15 Morska sla, ponoitev 19.10 Luč svetlobe 20.00 Poslovni dosje, dokumentarna serija 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Hiša strahov, ameirski barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Spomini 10.30 Čistilni stroj, kanadski film 12.00 City lite 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Dediščina očetov 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.10 Pogledi od strani 21.20 Pogrešani šolski avtobus, ameriški TV film 22.50
5.30 Dobro jutro 7.40 Pr0§m dnevnega tiska 9.00 -Gorenj* . včeraj - danes 9.20 Tema cJrtjJH Reportaža s prvomajskega Pil novanja na Joštu 10.40 Infon^j cije - zaposlovanje 1*m< Osmrtnice - zahvale 13.00 -m sem tedna 14.00 Gorenj* j danes 14.30 Točke, metri, m kunde 15.30 Dogodki in 00W (RS) 18.00 Gorenjska danes, J9 18.20 Juke box 19.30 do ** Večerni program
8.00 Napoved programa y Radijska čestitka 9.00 Dan«*, občini 10.00 Dopoldanske noVJJ 11.00 Oddaja o avtomobil'** 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mil niste slišali 13.45 Osmrtnice 1*'j \ Mali oglasi, čestitke in pot&ft 15.00 Dogodki danes - jutri 1*J RA Slovenija 16.30 Tolar za W#S 17.00 Otroško mladinski proQ(a 19.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vreme, cJffrjj 7.00 Včeraj na tujem, Vjjg doma 7.15 Halo, porodnisn 8.00 Nočna kronika 8.30 '% graf 9.00 Horoskop 10.30 N°V 12.00 BBC novice 12.10 0*21 nice13.00 Športni pregled Wg Gorenjci na cestah 14.00 dija tedna 14.15 Obvestila ~*m Telegraf 15.00 Osrednja P^-a 16.15 Obvestila 16.30 Osrnl^l 16.30 Domače viže 17.00 Z«|3| lene melodije 18.00 Ces 18.30 BBC 18.50 Telegraf
PONEDELJEK
CENTER amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 17. in 2°- m STORŽIČ prem. amer. filma ČAROBNI VRT ob 16. in 18. uri, VAŠKI MILIJONARJI ob 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. P&JJf^ SPISI ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. mlad. melodr. WILLYob 1*
Odprte strani
STRAN 16
bena Virant:
Praznovanje delavskega Praznika je ironija
t
Pravna zastopnica sindikata Neodvisnost in kandidatka za varuhinjo človekovih pravic ima nekaj bridkih izkušenj glede pravne varnosti delavcev.
7*       16 STRAN 17
"anc Štular.
V stečaju
največ izgubijo delavci
Nekdanji delavec in sindikalni zaupnik v tržiškem ZLFT-u, po stečaju brezposeln: delavci v stečaju potegnejo kratko, za vodilne, ki so stečaj zakrivili, pa ni nobenih sankcij.
Matija Grandovec:
Za zaščito delavca je treba Po dolgotrajni pravni poti
Predsednik sindikata v Iskri Tel, podjetju, ki je pred šestimi leti prvo odpuščalo delavce, o tem, kako sindikat bedi nad postopki določanja presežnih delavcev in jih pravno ščiti.
POGLEDI
GORENJSKEGA JUGA
p0   ugledate naslov, najbri porečete: Kaj t(tvlja tako čudno vprašanje, ko pa je HQ ar jasno, da brez dela ni jela! Posebno Gorenjskem, ki je deiela dela par
*CeUence. Pa vendar; čemu ne bi vsaj za jv . maj sedli in nekoliko premislili o
dflfjv nenennem delanju? Sam sem to -pr .1 lahko napisal tale članek - storil ie
C (In
se pri tem delal kot da delam.) sp[rV sem se vprašal, odkod beseda delo d« / '*VIra- K temu me je navedlo dejstvo, jVp( °venski ustrezna beseda v nekaterih izfQ°v.n*h jezikih prvotno pomeni nekaj kh *lt° mukotrpnega. Nemški "Arbeit"
teikega dela na polju (arvum); (triDC<??^* "travail" od glagola trpinčiti ^* s iQre); rmka "rabota" od samostalni-se fH.nJ (rab)... V nasprotju z navedenim
p(w '» da slovensko delo nima tega trpečega predznaka. Danes "Por*!! *sto ^ot v vsen drugih sodobnih jezikih: "zavestno (SSkj\ nie telesne QH duševne energije za pridobivanje dobrin" 0/Ov j" Delo je rodovno bistvo človeka, tisto, kar ga loči od Hvali. ni0r . brez dela ni več človek. Vprašanje v naslovu bi se torej 0 glasiti: kaj delati in ne: čemu. Ločitev dela na fizično in libP delo, na "opera servilia" (težavna telesna dela) in "opera sk0r 10 (delo v znanosti, umetnosti, državnih sluibah...) je stara
••Sei človeštvo-^e#a ° ^C dven vrst: P™0 Je nsto> k* na površju zemlje ali blizu tr^^preminja položaj neke stvari v odnosu do drugih stvari; tepr7e v tem, da ljudem naročiš, naj storijo prvo. Prva vrsta dela je 0 in slabo plačana, druga prijetna in dobro plačana." Iz m*s^ ie razvidno, da jo je zapisal človek, ki je bil 6ertr°s^°vec in humanist obenem: britanski matematik in filozof 1e^an^ Russel, v svoji Hvalnici brezdelju (1932). Če bi jo zapisal Pol0*' .i bi bil bolj ujet od naravnih zakonitosti ali od svojega ty0v,^a v družbeni hierarhiji, bi jo verjetno ne odnesel kar tako. % ^..°rdpa ni bil posebno odvisen ne od prvega ne od drugega; ni %J °*reba niti naročati (ukazovati) niti delati po naročilu (na bn0t' Najvišji domet človeške civilizacije je bil po njegovem v H" sn°Sti inteligentno izpolniti brezdelje. In v tem smislu je delal
sovpada kot tudi
P°seb     m treDa poudarjati (v dneh okoli Praznika dela še >sa n° ne), da je takšna možnost pridržana le izjemnim eznikom. Izjemno je, sodeč po Svetem pismu, tudi stvar-
nu
iteljsko delo, ki ga je v začetku opravil Bog sam. Človek, ki odtlej kar naprej premika stvari v njegovem stvarstvu, nadaljuje delo, ki ga je začel ie Stvarnik, vendar so trenutki, ko to počne z veseljem redkejši od tistih, ko je v to prisiljen. Tako pač je in zdi se, da dosti drugače biti ne more. Rečeno je (bilo), naj vsak vztraja v delu, ki mu je naloieno. Plačilo pride na koncu. In bo pravično!?
Stvarnik ne bi bil to, kar je, če se ne bi, potem ko je opravil svoje bistro delo, uvrstil na čelo onih, ki naročajo, kako in kaj naj se dela v prihodnje. Res pa je tudi med temi, ki ubogajo, vse manj takih, ki "garajo kot črna iivina". Mar ni - po Marxu in Engelsu -prav delo tisto, ki človeka dokončno loči od Hvali. Ljudje ne jemljejo le od narave, ampak tudi sami producirajo. "Kaj so, torej z njihovo produkcijo, tako s tem, kaj producirajo, s tem, kako producirajo." (Nemška ideologija)
A kaj, ko delo tudi po Marxu ostaja taka ali drugačna muka na površju zemlje. (Ali sorazmerno visoko nad njim, vendar ne v nebesih.) Bo kdaj drugače? Bo "V neki višji fazi komunistične druibe, ko izgine zasuinjujoče podrejanje posameznikov delitvi dela in s tem tudi nasprotje med umskim in telesnim delom; ko delo ni več le sredstvo za življenje, temveč je samo postalo prva Hvljenjska potreba; ko se z vsestranskim razvojem posameznikov povečajo tudi njihove produktivne sile in ko vsi viri kolektivnega bogastva obilneje pritekajo - šele tedaj bo mogoče popolnoma prekoračiti ozko obzorje burioazne pravice in bo druiba lahko napisala na svojo zastavo: Vsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah!" - Pa naj še kdo reče, da je Marx zastarel! Navedeni obet iz Kritike gothskega programa zveni naravnost utopično. Se bo vseeno uresničil?
Po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih letih, se zdi, da se nismo odrekli le odgovoru, ampak tudi vprašanju samemu. Eni bodo tako še naprej delali, kar je prijetno in dobro plačano, drugi tisto, kar je manj prijetno in slabše plačano. In se tolaiili bodisi z Marxom bodisi s Svetim pismom. V slednjem lahko izbirajo.
Miha Naglic
GORENJSKI GLAS / stnut 15 / Kranj, 29. aprila 1994
Vrednost dela in delavca
Ob koncu osemdesetih let je gospodarska kriza začela ogrožati prej visoko stopnjo zaposlenosti Še pred tremi leti je bilo na Gorenjskem zaposlenih okoli 85,000 ljudi, danes je delovno aktivnega prebivalstva manj kot 70.000. V zadnjih nekaj letih je moralo zlasti gospodarstvo s krčenjem delovnih mest obračunati s pretirano prezaposlenostjo kot nasledkom intenzivnega zaposlovanja v preteklosti Zadnja tri leta se ta obračun kaže v množičnem odpuščanju predvsem industrijskih delavcev, ki na ta način plačujejo ceho za tehnološki razvoj. Sodobna proizvodnja namesto pridnih rok pač potrebuje stroje in robote.
Krivulja zaposlitvenih tokov, ki od teta 1987 stalno pada, je v letu 1993 dosegla dno. Krivulja, ki ponazarja gibanje brezposelnosti, se je do lani povzpela prav do vrha. Leta 1987 je bilo na gorenjskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih "simboličnih" 1500 brezposelnih, do lani je število brezposelnih na borzi dela naraslo na skoraj 12.000.
Izgubljena in tehnološkemu razvoju žrtvovana delovna mesta, manj zaposlenih, pa več zgodaj upokojenih in brezposelnih, so dejstva, nad katerimi nima pomena tarnati V takih okoliščinah se nujno spreminja tudi odnos do dela in delavcev. Včasih, ko jih je gospodarstvo potrebovalo več, kot jih je bilo mogoče dobiti na domačih tleh, so uživali razmeroma veliko socialno varnost. Zdaj ko jih potrebuje manj, jim je družbena vrednost padla, v pravno nerazviti državi pa je tudi njihova pravna varnost na nizki ravni Med nekaj tisoč ljudmi, ki so v zadnjih letih izgubili delo v "čiščenju" tehnoloških presežkov ali v stečajnih postopkih, je veliko takih, ki so na lastni koži občutili ti dve kruti dejstvi
D,Z.Žlebir
Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko
N
E
R
V
U
Irena Virant
Praznovanje delavskega praznika je ironija
Irena Virant, štiri leta pravna zastopnica sindikata Neodvisnost, ima nekaj bridkih izkušenj glede pravne varnosti delavcev.
Kakšno je vaše pojmovanje praznika dela?
"Za tistega, ki verjame v iskrenost praznovanja, je to nedvomno pomemben dan. V preteklosti se je spolitiziral, danes pa je praznovanje delavskega praznika moteče, če pomislimo na neurejene pravice delavcev in na neučinkovito pravno zaščitenost tega sloja."
Zadnjih nekaj let za sindikat Neodvisnost delate ravno to, ščitite delavske pravice. Kakšne so vaše izkušnje?
"Moje izkušnje zajemajo vse od zastopanja delavcev pred sodiščem, razlage pravnih mnenj in predpisov, samoiniciativnih nasvetov in mnenj podjetjem, kako urediti nekatere stvari, do poučevanja pravnih zastopnikov in delavcev o delovnopravnih zadevah. Žalostna sem, ker moram dajati ovadbe v zvezi z grobimi in naklepnimi kršitvami pravic delavcev."
Prezrta pravna veda
Mnogi delavci tožijo, da so zadnja leta brezpravni, kot niso bili že desetletja. Cemu to pripisujete: neizdelani zakonodaji, neučinkovitim institucijam pravne države ali čemu drugemu?
"Zgrožena sem, ker je zadnja leta toliko kršitev delavskih pravic, ob tem pa imamo vsa pravna sredstva, da se to ne bi dogajalo. Žal pravne vede ne upošteva nihče. Tudi institucije sistema, ki bi bile dolžne bedeti nad zakonitimi pravicami, niso dovolj učinkovite. Zasute so z delom, blokirane tudi zato, ker so, vzgojene v prejšnjem režimu, vajene delati v določenem tempu.
Iz izkušenj, ki jih imam zadnja leta, ko delam za sindikat Neodvisnost, vidim, da je največ kršitev zato, ker o delavskih pravicah odločajo nepristojni organi. Organ upravljanja v družbenih podjetjih je bil (in je še) delavski svet.
To so bili navadno vodstvu predani ljudje, vajeni delati, kakor je velel direktor. Če je delavski svet močan, lahko ukrepa zoper direktorja. Toda zlo je bila tudi leta 1990 sprejeta splošna gospodarska pogodba, kjer je bilo veliko stvari urejenih tako, da je bilo v prid direktorju, denimo tajnost plač. Prihajalo je tudi do namernega zavajanja delavcev, da so enačili direktorje z delodajalci. Delavci niso bili obveščeni, čeprav imajo pravico do informacij. V mnogih podjetjih je vladal triumvirat direktor- računovodja - pravnik, ki mu delavci niso bili kos. Zlorabljal se je pojem poslovne tajnosti, ki je bila naposled že čisto vse. Toda tudi v poslovne tajnosti imajo sindikalni zaupniki možnost vpogleda, saj ne morejo z zavezanimi očmi odločati o stvareh, pomembnih za delavce. Seveda pa zanje velja zaupnost, da jo varujejo naprej in ne raznašajo iz podjetja."
Določanje presežkov po obrazih
Sodeč po izkušnjah zadnjih let se največ krivic primeri pri odpuščanju delavcev, ko postanejo tehnološki presežki. So tudi vaše izkušnje take?
"Zlorabe v podjetjih so tudi pri določanju začasnih in trajnih presežkov, kjer trpita načeli pravičnosti in zakonitosti. Ocenjevanje uspešnosti je prvi izločitveni razlog za presežke: manj uspešni delavci so prvi na vrsti za odpust. Moje izkušnje kažejo, da tu pogosto delajo po obrazih. Delavci denimo sploh ne dobijo sklepa o ocenitvi, čeprav je to obvezno. Ne pritožijo se na sklepe o ocenitvi, ker ne vedo, kakšne posledice ima to lahko pri določanju presežkov. Kasneje bi delavec lažje prišel z glavo skozi zid, kot pa dokazal, da je nepravično ocenjen. Šele na sodišču je lahko s pričami dokazal, kako se je merila uspešnost. Tak primer imamo tudi iz tržiškega Peka, ki je šele na sodišču dobil ustrezno zadoščenje. Za delavca je hudo, ko dobi etiketo, da je neuspešen in mora oditi. Celo kriminalec ima možnost, da je denimo blažje (pogojno) kaznovan, medtem ko je pri presežnem delavcu posledica izguba dela. Tudi
do nove zaposlitve težko pride, saj se ga drži nalepka, da je zanič, da je bil nekje zaradi tega določen kot presežek. Se stari jugoslovanski zakon o pravicah iz delovnega razmerja določa, da mora delavec o vseh svojih pravicah in obveznosti sklep, zoper katerega ima pravico pritožbe."
Za kakšne kršitve gre v največ primer-ih?
"V največ primerih gre za nelegitimnost organov, tudi veliko nelegitimnih direktorjev imamo. Zaradi tega tudi sklepi teh organov ne morejo biti veljavni, denimo sklep o izgubi delovnega mesta. Velikokrat gre tudi za šikane. Imamo denimo primer, ko je delavka vložila ovadbo na SDK, takoj naslednjega dne pa so jo pri delu razporedili za dve mesti nižje. Gre za klasičen primer šikane, kar je sodišče včasih upoštevalo, danes pa le redko zagrize v to. Veliko primerov imamo tudi pri ugotovitvi uspešnosti pri delu. Kršijo tudi imuniteto sindikalnih zaupnikov. Trenutno imam šest takih primerov, ki jih je obravnavalo sodišče. Nezaslišano je, da se vodstvo spravi na zaupnika, in sicer večinoma najde drug razlog, ne ukvarjanje s sindikalnim delom, kot razlog za odpust Veliko izkušenj imam tudi s presežki, ki jih ne sprejemajo v skladu z zakonom in pri čemer sindikat sploh ne sodeluje. Pogoste so kršitve kolektivnih pogodb."
5 špekulacijami "prihranjene" odpravnine
Ima kolektivna pogodba teto zakona, je iztožljiva?
"Seveda. Iztožljiva je na sodiščih združenega dela in tudi v kazenskih postopkih. Tudi kazenski zakon namreč ščiti delavske pravice, v kar pa sodišča poredko ugriznejo."
S presežki so povezane tudi materialne pravice delavcev. Koliko je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu, ki ga odpušča kot tehnološki presežek?
"Dolžni so jim zagotoviti tako imenovani šestmesečni izstopni rok, ko jim zagotavljajo 70 odstotno plačo (po nekaterih pogodbah tudi 80-odstotno). Po izteku pol leta dobijo odpravnino, ki znaša polovico (trimesečnegapovpreč-ja) plače za vsako leto dela v podjetju. Nekateri delodajalci pa si odpravnino "prihranijo" z različnimi špekulacijami. Delavce načrtno razporejajo k drugim delodajalcem. Zakon pravi, da delavcu preneha delovno razmerje, če odkloni tako prerazporeditev. Delavci so v takih primerih prisiljeni podpisati pogodbo o zaposlitvi, še večkrat pa jim pogodbe sploh ne dajo, temveč jih od danes do jutri preselijo k drugemu delodajalcu. Ker se bojijo za kruh,
delavci na to pristanejo. V takih primerih navadno dosežemo soglasje, da se delavcu prizna celotna delovna doba, sicer je delavec prikrajšan, če nato v podjetju, kamor je na tak način prerazporejen, postane presežek. Take prerazporeditve so navadno samo odvod za presežke, da delodajalcem ni treba izplačati tistega, kar delavcem kot presežkom pripada."
Imate primere, ko delavcem uspe iztožiti pripadajoče materialne pravice?
"Seveda iztožijo, če njihovo podjetje obstane. Če pa propade in gre v stečaj, delavci ne dobijo nič."
Delavske pravice, pometene pod preprogo
Kako učinkuje odločitev delavcev, da pred sodiščem uveljavijo svoje pravice?
"D irektorjem, ki kršijo delavske pravice, je večinoma vseeno, če gre delavec s svojim primerom na sodišče. Oni so ga pometli pod preprogo, dve leti ne bo ne duha ne sluha o njem. Tudi če delavec zahteva in sodno izterja odškodnino, je vodstvenim ljudem vseeno, saj naposled ne gre iz njihovih žepov, temveč iz skupnega, torej prav tako delavčevega žepa. Moje izkušnje kažejo, da kjer so kršeni delovno pravni predpisi, je to pogosto povezano z zlorabo položaja, s krajo, z ropom družbenega premoženja... "
Ponekod delodajalci naravnost prežijo na disciplinske prekrške delavcev, da bi
jim lahko brez materialnih obvezno*!}. izročili delovno knjižico. Je tudi v vgžt pravni praksi kaj takih primerov?
"V disciplinskih postopkih ugotavljal veliko primerov, ko so delavci šikaniranj Ravno z Gorenjskega imam primer, ko je bil* delavka najprej premeščena na nižje vrednoteno delo, kasneje je bila poslana na čakanje-zatem so jo premestili k zasebniku, nazadnje m je povsem izgubila službo. Njen "greh" je Wi da je SDK prijavila neko nepravilnost.
Naš sindikat se je zelo zavzemal, da delavci, ki jim preneha delovno razmer)^, dobivah naprej plačo. To ni bilo sprejeto, tudi ni bilo realno, kajti pri nas se postopki o° prenehanju delovnega razmerja vlečejo neZ' nansko dolgo. Lahko pa bi sodišče sprejel0 sklep, da delavec plačo dobi, v primeru, da & ugotovi hujša kršitev, pa je dolžan plačo vrniti-Gre namreč za to, da v veliki večini disciphn*' kih primerov delavec ni kriv in ga je podjetje dolžno sprejeti nazaj. Ta čas, ki se lahko vleč* leto, dve, pa je delavec brez sredstev & življenje."
Gospodarski kriminal je le lepši izraz Zfl rop, grabež, kraja. V kazenskem zakonu piše, da so kazniva dejanja zoper družbe' no premoženje, nevestno poslovanje, povzročitev stečaja, zloraba položajih sklepanje škodljivih pogodb. Namesto da bi stvari imenovali s pravim imenom (nekdo je povzročil stečaj, sklenil škodlji' vo pogodbo za nekaj milijonov matk škode), jim rečejo gospodarski kriminal' Nikogar ni sram, če Je njegovo dejanji imenovano s tem imenom, še celo ponos** so, češ kako so se sposobni znajti. Oče mi je pripovedoval, daje v preteklosti tisti, ki je povzročil stečaj, običajno propadel' Sramota ga je tako peklila, da jenaredil samomor, ali pobegnil na tuje, vsa njegova žlahta pa Je pokrila primanjkljaj'
GORENJSKI GLAS/te.stran/ Kranj,29. aprila 1994
Varuhinja človekovih pravic?
Vaš sindikat vas je predlagaLJ< varuhinjo človekovih pravic V tej jjž^ se vaše dosedanje delo (varuhinja dela^f kih pravic) najbrž ne bi veliko sprern^ lo?
"Od diplome naprej se ostro borim pravno državo. Leta 1950 sem se na za^e.!jj svoje pravne poti ukvarjala z vojnimi invaH _ Tedaj je bil za svojce padlih v vojni rok uveljavitev pravic maj 1950, torej pet le. Spominjam se primera, ko neka vdova po 1 roku ni mogla uveljaviti svojih pravic. N*a kriplje smo si prizadevali, da bi v Beogradu^ krivični rok odpravili, toda naleteli smo ^ neprobojni zid, češ pet letpo vojni je vsakdo dovolj časa, da je uredil te stvari. Ra jj v tistem času je to pravico uveljavljala * pomembna politična funkcionarka za sV°JeJ-$ nečaka, in je rok prav tako zamudila. Njen sp sem iz tega razloga zavrnila. Zakon ^Jfi namreč zavezoval, da nisem smela izy 0 nezakonitega naloga, razen če bi dobila za pismeni nalog. Pritiskali so name, vendar n»s hotela nič slišati. Od nadrejenega sem n potem dobila, zaradi česar je moral odstop ^ Kasneje so odpravili tudi krivični rok, in si treh mesecih. . ^
Vedno sem se borila za pravno državo, m ^ se je vse odvijalo po predpisih. Če s° . neživljenjski, jih je treba spremeniti, * ^ parlamentarni poti. V vsem svojem Ž1 L^if se borim za pravno državo, zaradi česar so ,Q Neodvisnosti tudi predlagali za varu • človekovih pravic. Spočetka nisem bila v° ^ kandidirati, saj se m prepričana, da na ^ potreben varuh človekovih pravic kot se ^ institucija, ki bo imela premalo pristojnos ^ opravi z brezpravjem. Do vratu namreč g $ v brezpravju in za to je varuh človekovih P M j„ premalo. Potrebovali bi "drateno k1*3^ uro razkužilo, da bi bili temu kos. Na kan gfl0sti-sem naposled pristala, čeprav nimam mo ^ ^
da bi bila izbrana. Prepričana sem, * institucija nekomu že pisana na kožo.
intervju
intervju
Matija Grandovec
Franc Štular
lašcita delavcev terja dolgotrajno pravno pot
ftcgsfiŽ °dnos imate do praznika
"Ž tem
e v preteklosti nisem imel v zvezi s Cv Pra?nilcom kakih veličastnih občutim • z<^aJ Jm nimam. Je pač praznik, SVoj^nJen delavcem, dela prost dan
Pa ,P
°iC    . Je bil politično obarvan, zdaj
slav VSa^ v °^ri^u Kranjskih sindikatov ^2?? v kulturno družabnem smislu. t0Je ^ase so se ob tem prazniku odpirale r^j JJ?e> danes se bodo lastninile. Sicer se *bir • *^av' ^a se delavci ob tem prazniku 'avstvu«n ^reP^° svoi° pripadnost de-
h^^ga pa je danes družbena vred-^jjo^>LPravna varnost delavcev nas-
-hjkakšna v vašem podjetju?
"V
mno Podjetju Iskra Tel, tako kot Se v $tr0$0 drugih, novejša tehnologija in Proi» nadomeščajo delavce, ki jih lot^^ja ne potrebuje več toliko kov daj- Več pa rabimo strokovnja-hjjjl 2aradi česar prihaja do prestruk-°^Du«^a' ^a^on absolutno omogoča iitem , anJe delavcev brez posebnih P°Vs tev* Pravna varnost je ob tem *a&Čit,ln na psu. Če namreč želiš delavca bre2 |*l> ker je kot presežek določen ti o«1*161^. ki jih zakon zahteva, potem dve aa.ne dolgotrajna pravna pot. Traja *acW tri leta' Preden tak delavec dobi ledai Knje- Zame bi bil
pravno varen rege^ ko bi bil tak primer v pol leta prijem3 sodišču. Nekaj posameznih iz tovarne namreč že dlje
na
Podjer 3 s°dnega epiloga. Dokler jih °ločJe' ^i neskladno z zakonom glavi«  Presežke, ne bo dobilo "po Sejale" ° ^asa se b°do take stvari
"Imamo letni načrt, koliko delavcev naj bi bilo do konca leta zaposlenih, potem pa se po posameznih področjih določijo številke odvečnih. Potem pa vodje po svojem preudarku določijo presežne delavce, in sicer bolj po svojih merilih. Za zakon pa vemo, da ima izdelane parametre, od delovne uspešnosti naprej, ki naj bi bili odločilni pri izločanju odvečnih delavcev. Na svetu delavcev smo že izrazili nasprotovanje takemu načinu in zahtevali, da morajo strokovne službe po strokovnih načelih določati delovno uspešnost. Ta merila naj bi bila zapisana že v kolektivni pogodbi, in sicer bi bila lahko merila delovne uspešnosti enaka tako za plače kot za določanje presežkov. Tako nimamo ne enih ne drugih. Morda je po eni plati celo bolje, da jih ni. Če bi podjetje po zakonu določalo presežke, potem bi v tem procesu absolutno ne mogli nikogar ubraniti. Tako pa je mogoče, če se le delavec odloči, da bo uveljavljal svojo pravico. Tragična izkušnja v teh postopkih ni le dejstvo, da se sodni postopki dolgo vlečejo. Če je podjetje naposled dolžno takega delavca spet vzeti nazaj, se pojavi problem, kje najti zanj delo. Zavedamo se, da so presežki v podjetjih dejstvo. Ni pa vseeno, kateri delavci postanejo odveč: naj ostanejo tisti, ki so delovno uspešnejši, zato tudi vztrajamo pri eksaktnem določanju delovne uspešnosti. Tudi podjetje bi moralo biti zainterisirano, da bi ostali delovno uspešnejši delavci.
Vaše podjetje je bilo prvo, kije pred leti začelo odpuščati delavce. Odtlej jih vsako leto. Kakšna psihoza vlada med še zaposlenimi?
"Pred leti, ko se je odpuščanje začelo, so se ljudje bali, da se znajdejo na spisku. Bilo je šokantno, zlasti za starejše delavce, ki so tovarni posvetili desetletja svojega življenja. Toda veliko delavcev se je še dalo rešiti na neboleč način (upokojitve, dokupi delovne dobe), tudi zakonodaja je bila še ugodna in odpravnine primerne. Določanje presežkov je za naše delavce še vedno šok.V začetku leta,ko se čaka na spiske, zavlada posebna psihoza..."
Vaše podjetje odvečnim delavcev deli vsaj ugodne odpravnine. Kakšne?
"Primerne odpravnine so tudi razlog, da večina presežnih delavcev ne išče sindikalne pomoči. Zakonska odpravnina je za vsako leto dela pol neto plače. Kdor takoj odide in ne koristi pol leta odpovednega roka v podjetju, dobi tudi šest bruto plač. Mi pa smo si izborili tudi dodatne ugodnosti.Sindikat podjetja upa, da bo tudi v letošnjem programu reševanja presežnih delavcev lahko ubranil te dodatne ugodnosti.
V stečaju največ izgube delavci
Kakšen je vaš odnos do prvega maja?
"Zadnja leta delavci spet potrebujemo shode na dan, kot je prvi maj, da se poveselimo, pogovorimo in si izmenjamo izkušnje. Tudi v Tržiču letos po več sušnih letih spet prirejamo prvomajski shod z govornikom Sandijem Bartlom z območne organizacije svobodnih sindikatov, ki je za tržiške in Zlitove delavce storil veliko dobrega."
Tržič je ena od občin na Gorenjskem, kjer je delavcem najtežje. Stečaj ZLIT-a jc pogreb že drugega industrijskega giganta. Kako se godi delavcem?
"Tako malo družbene in pravne varnosti, kot jo zdaj uživajo delavci, že dolgo nismo imeli. Če se fabrika tako rekoč podre, več sto delavcev ostane brez dela, z nizkimi nadomestili in majhnimi možnostmi, da spet dobi delo, revnih in nezadovoljnih. V Tržiču sta v stečaju propadli že dve tovarni, druga in tretja po velikosti, BPT in Zlit. Tudi tržiški vladi pripisujem krivdo, ker je dopustila, da propadeta podjetji, v katerih je delalo več kot tisoč delavcev,-ker je premalo storila za razvoj velikih industrijskih podjetij in vse možnosti vidi le v nialem gospodarstvu."
Kakšna je po vašem današnja družbena vrednost in pravna varnost delavcev?
"Danes se nihče več ne potegne za delavca. Proizvodnja ustvarja denar, česar se odgovorni v družbi premalo zavedajo. Delavec bi si zaslužil drugačno obravnavo, normalno plačilo in spoštovanje pravic. Če bi bilo tako, bi ne bilo shodov in štrajkov. Tiste, ki zakrivijo stečaj podjetij ali kako drugače zakrivijo škodo družbi in delavcem, pa ne bi smeli obravnavati tako
naklonjeno, kot jih sedaj. Vsak večer naj bi te ljudi namesto risanke prikazali na TV, v delovno knjižico pa bi jim odtisnili žig "povzročil stečaj - nesposoben za opravljanje vodstvenih funkcij", naši neodgovorni vodstveni ljudje, ki podjetjem in delavcem povzročajo škodo, pa, namesto da bi bili kaznovani, dobijo le boljše položaje."
Od oktobra je vaše podjetje v stečaju. Kako ste se znašli delavci?
"Po 26. oktobru, ko se je začel stečajni postopek, smo delavci na zavodu za zaposlovanje. Veliko mladih kvalificiranih mizarjev je že našlo drugo delo, nekateri pri zasebnikih, nekateri v podjetjih, kot je Elan. Nekatere ZLIT še potrebuje za občasna pogodbena dela. Tudi jaz sem bil zaradi teh potreb po stečaju nekajkrat klican v tovarno. Za pogodbeno delo nas naravnost sramotno plačujejo. Moja neto ura je vredna borih 81 tolarjev. Stečajni upravitelj je obljubil, da bo konec aprila in v začetku maja začel spet jemati delavce v redno delovno razmerje. Doslej se to ni zgodilo, vsaj kar zadeva proizvodne delavce. S svojim predpostavljenim vodjem proizvodnje, sem stavil "kišto" piva, da do 1. maja v podjetju ne bo zaposlen noben proizvodni delavec. Vse kaže, da bom stavo dobil."
Kaj ste delavci izgubili s stečajem?
"Trdim, da smo delavci izgubili največ in da smo največji upniki. Izgubili smo status delavca, kar je več kot izguba vseh materialnih ugodnosti. Stečaj so opravili na plečih delavcev. Varčujejo le pri stroških delovne sile, medtem ko pri drugih metrialnih stroških proizvodnje niso naredili tako odločnega reza."
Kako kot brezposelni živite?
"Na zavodu za zaposlovanje, kjer mi pravice tečejo do oktobra 1995, imam 26 tisočakov nadomestila. Žena dela v peku, zaposlena je tudi hči, le sin je še nepreskrbljen, takoda moja brezposelnost ni družinska katastrofa. Težko pa je biti brez dela, potem ko si 26 let vstajal ob petih in hodil v fabriko. Tako smo s sodelavci občutili tudi ob lanski 17-dnevni stavki. Že po nekaj dneh smo se naveličali biti brez dela. Sicer skušam najti drugo zaposlitev, kar je pri mojih letih malo težje. Podjetja iščejo zlasti mlajše delavce. Pred časom so nekaj nekdanjih Zlitovih delavcev, pokliali na testiranje v Peko. Zanimali so jih mlajši, sicer pa je razumljivo, tekoči trak zahteva rutino in spretnost, ki se ji starejši delavci, čeprav garači, teže privadimo."
GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA
% za delavske pravice je še potreben
0t>rawt Tketl- ki smo i° tokrat
\ srnn Gorenjci in Gorenjka-po njihovem ki Onkrt Praznik* dela. V telefons-^lučn" !eL tokrat sodelovalo 198 e"cev f? obranih Gorenjk in Gor-Drn,VprašanJe> ali praznujejo 1. >oiko^lkdda> 1* ** & Ql 0dKtr)LOd^ovoril° Pritrdilno, 43 >Q!ant> > pa nikalno- Ostali na G°re«/rWU-° želeli odgovoriti. 143 l^otkoT ln G<>renjkam (ali 72 le/«4p „ vPra*anih) se zdi boj za y«inL£ravlce Se Potreben, 22 jih '° ni ^Hr?tn°' medtem ko Ph 33 na ^vs.!r ? ?dSovora. Kdo naj bi .     *«» skrbel za zaščito delavcev:
država, sindikati ali delodajalci? Vprašani v naši anketi so o tem zelo različnega mnenja. 39 (ali skoraj 20 odstotkov) jih meni, da je za to dolžna poskrbeti država. 52 (26 odstotkov) to nalogo pripisuje sindikatom. Največ, kar 80 (40 odstotkov) pa jih je prepričanih, da je skrb za zaščito delavcev stvar delodajalca. 29 jih ni vedelo jasnega odgovora, nekaj posameznikov pa je tudi menilo, da je zaščita delavcev že dovolj dobra.
Udeležencem iz tokratne ankete, ki smo jih poiskali po vsej Gorenjski, se za sodelovanje lepo zahvaljujemo.
Ali praznujete l.majf
73%
11%
43
4,5%
mm
Alije borba za delavske pravice še potrebna?
11%
[I43i
ti
to
Kdo naj predvsem skrbi za zaščito delavcevf
4®%
6*
ris \mm
14%
EJGA*A G0REmm 0 G0REma"
mJKLmmmm^Mr        ^b^jP jj[ Miti
MED GORENJCI PO GORENJSKI
IKA DOLINAR -GORENJKA MESECA!
Na oko krhka, a odločna! Kot bi služila vojake! Pa je služila le ministra Janšo do njegovega odhoda z ministrskega položaja. Bila je na očeh javnosti, preizkušnje je odlično prestala. Na "napade" je odgovorila z "napadi" (nad polemiko s polemiko), če je nekoč bila "ta glavna" na muzejskem vlaku, je zdaj dokazala, da je kos vsakemu kočljivemu položaju. Načelno je odšla skupaj z ministrom Janšo. Naša Kranjčanka, diplomirana sociologinja NIKA DOLINAR je GORENJKA MESECA marca - po vašem izboru! Glasovnice so prihajale še v teh zadnjih že kar prazničnih dneh! Nika je Nicolasa A. Omana premagala zanesljivo in razlika v številu
J'lasovnic je kar nekaj sto! Danes zadnjič glasovanje na gorenjskih okaknih radijskih postajah,natančne rezultate bomo objavili prihodnji teden.
Mi pa že imamo tudi predloge za GORENJCA MESECA APRILA! Ne pozabite na naslednji petkov časopis - nov krog naše akcije se začenja! N1K1 DOLINAR PA ISKRENE ČESTITKE vseh, ki so jo izbrati in seveda tudi bralcev nasploh! Prav tako tudi gospodu častnemu konzolu Liberije Nicolasu A. Omanu.__
Naše budno oko pa je brhko Gorenjko Niko predvčerajšnim opazilo na vlaku njene mladosti, ki je supihal med Jesenicami in Mostom na Soči na prvi letošnji turistični
DEMONSTRACIJE NA TRGU REVOLUCIJE
Skupina mladih je s prepevanjem brezbožnih pesmi (Hej brigade, Kosec koso brusi. Nabrusimo kose itd.) vzbudila pozornost na Slovenskem trgu (v režimskem času Trg revolucije). V
zatišju kipov, ki tako v A^m nebo vpijoče žalijo čut ^^Bl za pravičnost, tradicijo itd. seje ta mladina (kam pravzaprav plovemo?) predala aprilsko-majskemu razvratu! Nezaslišano dejanje je vzbudilo ogorčen protest in gnus nekaterih mimoidočih. Kot smo neuradno zvedeli, je šlo sicer (uradne zabeležke) le za pomladno vrenje v mladih telesih, a z zadevo so že seznanili šolnike, od koder ta mladina prihaja, starše, odbor za moralo in slovensko tradicijo. V teh dneh pa so prizadeti že napovedali, da bo na trgu protestni shod s temeljnim sporočilom: "Hvala lepa za tako mladino!" Vabljeni!
NAGRAJENCI:
Milan Ropret, Podvasca 11, Tržič, Katja Bevk, Podjelovo Brdo 6, Sovodenj, Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27, Žabnica, Sonja Herceg, Kovorska 35, Tržič, Slava Avguštin, Hrušica 144, Jesenice
DELAVSKO
SPOROČILO OB PRVEM MAJU
Gesla, parole, budnice! Pesmi borbe in dela! Govori in stiski rok. Nageljni. NEKOČ!
DANES pa smo ujeli toplo prvomajsko sporočilo gorenjskega delavca, proletarca. Žal od pristojnih in usposobljenih mislecev in razlagalcev sodobne teoretične misli nismo dobili komentarja ali razlage tega izvirnega prvomajskega gesla.
EJGA
SPRAŠUJE, PRISLUŠKUJE, ZALEZUJE...
EJGA
_ Novinarka Helena Jelovčan je - kot številni slovenski novinarji - sedla za zatožno klop. Njeni argumenti in uspešna obramba Janeza Hočevarja, odvetnika iz Bitenj, so rodili sad: sodnik Marjan Pogačnik jo je oprostil obtožb zasebnega tožnika! IDPIfffr Jelko Kacin je pravi vojaški minister. Tudi na rekreativnem Giru od Gorenjske do Primorske so ga spremljali pobje v uniformah in na kolesih. So pa rekli, da vojska vozi le v najboljših "terencih".. IMI+ftl Janez Zupančič je zamenjal Oblaka v Zivilih-Naklem. Zdaj osvaja točke in vse bolj trdno sedi na trenerskem stolčku. Enemu nesreča - drugemu sreča! ^Iff^ Lojze Gorjanc pa je "odletel" s stolčka šefa slovenske (klasične) smučarije. Ljubljansko-štajerska naveza proti gorenjski slavi začasno zmago. A Gorenjci se ne damo! IDilfrfil
FEJST SOŠOLKA IN FEJST SOŠOLEC!
Prvi predlogi že prihajajo, zaslužene počitnice pa vas ne smejo zmotiti: SAJ IMATE TUDI V VAŠEM RAZREDU PRIKUPNO DEKLE IN SIMPATIČNEGA ' FANTA, ALI NE?! Prijavite ga! Napišite, kdo to je in kateri razred katere šole! Na natečaju lahko sodelujejo vse srednje in tudi osnovne šole (tja od sedmega razreda naprej)! Nagrada, ki jo bo na posebnem izboru osvojila vaša SOŠOLKA ali vaš SOŠOLEC, bo nagrada za VES RAZRED IN ZANJU POSEBEJ!
Če bi zapisali enostavno, bi reklL "Pomagajte nam izbrati MISS in MISTRA SREDNJIH ŠOL GORENJSKE! Zabavno 'bo, kandidate bomo predstavili v posebni rubriki na radijskih valovih, v sliki pa še v EJGA rubrikil
Dovolj Je torej izpolniti glasovnico, zbrati podpise sošolcev in sošolk in...
NAŠ RAZRED_________________..._____________._________
PREDLAGA ZA NATEČAJ "FEJST SOŠOLKA-SOŠOLEC"_________________________
iz
NAŠA ŠOLA JE.
Na dopisnici se podpišite vsi, ki telite, da vaša sošolka ali sošolec zmagata!
MINISTER ZA GORENJCE
Ja, kdo nas bo najbolje predstavljal v svetu - torej
Min. v Itforihnni. Knnnif? K An <w> hn nnihnlie hnril 1
Nov«1"
mestu, v Mariboru, Kopru!? Kdo se "bo najbolje boril za pf^j Gorenjcev? Komu zaupati? Glasovi prihajajo: TOMO M0 J NAR, JURE KOŠIR, BOJAN KRIŽAJ, DANICA PUJSKI so glasovi za MINISTRA, ki naj poskrbi, da bo GUVEK" SLAVKO AVSENIK čim bolje "vladal" Gorenjcem! Veseb odziva in čakamo vašo pošto - VAŠE DOPISNCfc GLASOVNICE! r(]i\ Izbiramo torej MINISTRA ZA UVELJAVITEV OJJ ENJSKE. Kaj pa če bo ministrica? Ste razmišljali o WJ, energični ženski, ki bi znala poskrbeti za uveljavitev Gorenj*
GORENJCI GORENJCEM1
Zasuli ste nas s predlogi, toliko glasovnic že dolgo nismo pt*L v naših akcijah! Vsa mogoča imena in predlogi za našo F PRIREDITEV! SUPER IN MEGA ŽUR BO! $\ Kdaj? Na to pa še čakamo odgovore. Zagotovo v JUNU'Urjj pomemben dan! Torej: pišite nam, kdaj bo ta naj-veselico , časov! Sporočite nam, kdo naj vas zabava na veselici, kaj v vaše predloge je časa le še DVA TEDNA. Potem bomo t*» vabila tistim, ki ste jih izbrali.
NA PRIREDITVI "GORENJCI GORENJCEM" NAJ ME ZABAVA:
i.
2. . 3.
Na prireditev bom šla (šel)____*"
iz
NI ŠE UMRLA PLEMENITOST!
#!t-1 U i J ■
Neuradno smo zvedeli, da bo tale prelepa hiška po81 splošno čislan objekt! Ni še povsem znano ali bodo vJTj (na stotine metrov površine ima!) dobile stanovanja f*1'8^ družine, ki se zdaj po Gorenjski stiskajo v kleteh i«1 %% podstrehah, ali pa bo to prvi gorenjski materinski dorn mlade mamice z otroki. Kakorkoli, ni še umrla plemenij0'
miaue mamice z oiroM. rsaKorKou, ni sa umna P18""" \e še v nas bije toplo, človeško srce. Sprašujete se, kd% zgradil tole lično hišico? Gradil jo je bivši direktorj J-jJE
Uroš Aljančič, stoji nad Tržičem in zdaj so "roko gor d3'1 upniki Elana. Ker je le malo možnosti, da bi hiša P°!Lel tisto, kar je graditelj načrtoval (luksuzni penzion), je zam J o materinskem domu seveda toliko bolj dobrodošla ganljiva!
EN ČLOVEK - EN GLAS
"Državni zbor se dela norca iz ljudi nastala občina Gorice, je bil v štirih Krsjev
3
wi TRSTElilK ■ im KRMO
krajani*
Vltomirjaj
A d dane« M
ček n^t4enja'::kr^|(tf)Qv Trstenlka, ki so tak\ Goridev nm,m ie - roko na srce -
S* enkrat Je P j zavržejo, m     . oatart
VNOSTNI
TANEK NA BLEDU ^
;baim Ietaki^fe^Mf:''Bied prišlo sede« PJ5-lov. Ti so^rJimreČ (vir ie neznan) zveden, *-jn
~S posebnim Ietak&"fe na Bled prišlo sede« P jC Američanov. Ti so^nTOreČ (vir je neznan) zvedeti, °*tpfit' Bledu moč zapraviti kak dolar ali dva. Gre **l\pf bogatašev, ki ptf vsem svetu odkriva tiste turistien* jf^ kjer se živi najdražje. Po Acapulcu, Saint Tropczu, igije     zanesla na Gorenjsko. Zvedeli smo, da so s* 1
TtegaI dan, John G. Moncy, 67-lctni teksaški naftnj *»fli pa je našemu reporterju Hudobi dejal: "Res je, bil«
ffpfc» *totoM0*?Se teče nafta iz mojih vrtin. ^ tak način si tudi jaz ne morem privoščiti zapravljanja. ' Američani $o t lastnim letalom odleteli v kak njihovem i Dolf prMeren kraj.
Tuji del:
J- BRUCE SPRINGSTEN: Streets of Philadelphia A \ JKfi'AH CAREV: VVithout you \ CRIS REA: Julia 8 KlDD°NA: ril remember *■ tNIGMA: Return to innocence
i
Predlog: PRINCE: The most beautiful girl on the world
domači del:
J' M}A BAND: Pandorina skrinjica J SPIN: Sanjam te
J a, BKSANDER JEŽ: Bila je noč za naju----—.
r hnDE2NA POUA: Techno boom planet a. M LAN PETROVIČ: Ti ali nobena Jjodloga: MALIBU: Ti si moja
viooo! Danes pa čisto na kratko o naših tokratnih nagrajencih.
so: Nataša Gartner, Selca 140, Selca, Polona Šušteršič, Sora ^Medvode in Sonja Kavčič, Gornji Vrsnik 20, Sp. Idrija. Srt ?i N0V0! N°VO! Naša glasbena oddaja je v sredo še Dri-^ P°tekala iz studia Radia Žiri. Sedaj pa se nam obeta ^ijetna novost. Že 11. maja bomo gostje gostilne FILAVER v CUrvrUk '' druzt)0 Pa nam bodo delali fantje skupine vsawh ■ pOLJA, kar pomeni, da bomo od zdaj naprej s | '■]| štirinajst dni gostovali po pizzerijah, gostilnah, lokalih,
onih. Kamorkoli nas boste pač povabili, vedno pa s seboj V''peljali tudi znanega glasbnega gosta. Ce želite Čudežnike ore| videti v živo, in če želite slišati, kako poteka radijska j^daja, bodite 11. maja pri FILAVERJU v Škofji Loki. Se vidimo
sušimo. Lepo in radi se imejte še naprej, v mislih z vami pa ^ vaša SAŠA Pivk.
^mači predlog Tul' Predlog °b šepetu s — Naslov
KUPON
-^PNČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI.
i
MORDA ŠE NE VESTE.
SUPER ZVEZDA - PRVIČ
Michael Jackson se je zapisal v zgodovino glasbe z veliko ploščo z naslovom Thriller. Od izdaje plošče, decembra leta 1982, je bilo prodanih ie 40 milijonov primerkov. Kar sedem pesmi s te plošče pa je zasedlo prvo mesto na ameriških lestvicah; med njimi tudi Killie Jean in Roat it.
SUPER ZVEZDA - DRUGIČ
Manager znanega pevca Michaela Jacksona ni hotel izdati Michaelovega zaslužka, vendar naj bi po podatkih pevec v naslednjih 15 letih prejel kar 1,5 milijarde mark od prodaje svojih plošč.
SUPER ZVEZDA - TRETJIČ
Londonski stadion Wembley je bil leta 1988 kar sedemkrat razprodan, kajti vsakokrat je koncert obiskalo po 72.000 ljubiteljev glasbe. Vsega skupaj torej pol milijona ljudi. Pel je seveda Michael Jackson.
Pa naj še kdo reče, da se ne splača biti glasbenik. Le hudičevo dober se moraš pojaviti ob pravem času na pravem mestu. Vprašanje je, kaj bi Jacksonu uspelo narediti v Sloveniji...
V nagradni igri Emone Merkurja smo ta teden izžrebali Brigito Stirn z Vrhnike, ki bo po pošti prejela majico in stensko uro. Vaše predloge, katero melodijo naj zavrtimo, da vas razvedrimo, pošljite na dopisnici na Gorenjski glas, 64000 Kranj.
Oddaja Glasba je življenje jutri, v soboto, ob 13. uri na Radiu Triglav 96 Mhz.
(GL+ V ~ ŠKODA
\/^IL«-...^^^n r,n,,n
Volksvvagen Group
ALPSKI VEČER BLED '94
^eno pripravljajo Jezerjani
JJ,eJ» 28. aprila - Mimogrede! *a*e, da vam ie nagradno Manje, kdo Je prireditelj *»ošniega Alpskega večera 5j* 'H delalo težave. No, če I redno prebirali Gorenjski E*2> Potem ste v eni od številk
i\2w U» da Je to g°reniska d«   *• agencija Antonič, 'zJ*-1 %kim kvintetom.
rw-  aJ Pa druea nenavadn
ne
druga nenavadnost zanimivost. Stavimo, veste, kako so bili
Nsticnj rani 2a
dsedn\dvorani na Bledu- Pre" Je,e"!k Turističnega društva
^bra^'11 de'avci z Jezerskega °<irun! *a Postayitev scene na
da1 P^Jetnik, nam je zaupal,
tudr~~". Rinard Mura, sicer so
dooZ 5e že pred leti skušali 'deje U za uresničitev takšne "M0 .na Alpskem večeru. nUvj jj* 8,110 bili takrat nezani-ntts \n\ r^nialo poznam ali pa so ^Ipsk* iineresne- Lan' Pa j« lersk« ^nttt nastopil na Je-QJihov ln takrat 8mo "budUi Poveda, P°*0rnosl- Ko smo jim **«iimai-' d* smo se že sami
obUkoviPred časom> da bl bai Vor J!Jtel scene, je bil dogo-
sklenjen?, rekoč v trenutku
b »ilo** i0am vseh podrobnosti darle ^{f" razkriti, smo ven-°dru u: ifde"> da bo scena na spene 4 ~°.nared za postavljanje !l l6-krat narcJena v velikos-dvorane\ 5vmetrov (gledano iz Materiali' ^ Precej različnih Ptedstavri do P°"bili zanjo, plinom 5 Pa bo dvorišče z iej sceni S^jsko steno. Na °8ajai0 Tse Do tudi marsikaj "ost, u 10 Pa naj ostane skriv-sarni.    J0 °°ste morali odkriti
^irim'll-lex 2 "akupom vstopnic. recnežem pa ni treba več
skrbeti zanje, saj so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in žreb jim je dodelil po eno vstopnico. To so: Peter Weiffenbach, Na Plavžu 11, Železniki; Fani Meglic, Cankarjeva 13, Tržič; Marija Svab, Preska 20, Tržič; Janez Globočnik, Gradni-kova 135, Radovljica.
Zdaj pa novo NAGRADNO VPRAŠANJE: Na dopisnico poleg Alpskega kvinteta napišite vsaj se štiri nastopajoče glasbene skupine ali posameznika, ki bodo nastopili na Alpskem večeru. Dopisnice nam do vključno srede, 4. maja, pošljite na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Tokrat Vas čaka zares lepa nagrada - vstopnica za dve osebi in sicer pri mizi v dvorani. Srečnežu bomo vstopnico poslali na naslov (na dopisnici) takoj po žrebanju, objavili pa ga bomo tudi v Gorenjskem glasu v petek, 6. maja.
Prav je, da ponovimo tudi ime letošnjega pokrovitelja Alpskega večera. To je Penzion Krona pri Petelinu iz Lipniške doline. Med sopokrovitelji pa smo Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, Slovenske novice in Pivovarna Union.
Izmed nastopajočih na Alpskem večeru letos pa vam tokrat predstavljamo Slovenski kvintet iz Mengša. Nastopa od 1991. leta in med drugim je posnel že dve kaseti in CD ploščo. Zasedba pa je naslednja: Boštjan Cerar (trobenta, kitara, petje), Bojan Groz-nik (kitara, saksofon, petje), Primož Kosec (klarinet, saksofon, petje), Darja Kosec (pevka), Robert Marzel(bariton, kontrabas, pozavna, petje) in Rajko Vavpetič (harmonika, klaviature, pozavna petje). • A. Ž.
MODL
Hmm, res mi je mal nerodno
Namreč, Katarina me je kar fino napi..., no, nakurla, ker sem zadnjič postavil tako žalostno vprašanje, torej, kako se je Kurt. Da je že dovolj grozljivo, da povsod govorijo in pišejo o tem. Tako ti napišem, všeč mi je, d' tako razmišljaš, no, jaz pa sem hotel samo pokazati, kako se da v tej potrošniški, za materialnim stremeči družbi manipulirati z enim nesrečnim dogodkom, kot je skrajšat' cev od šibrovke, pol pa šus u glavo. Predstavljaj si recimo kol'k je vredna tista majca, ki jo je imel Kurt oblečeno v kritičnem trenutku, d' ne govorim o poslovilnem pismu... Poden, a ne. Škoda, da zadeva ni bila vodna, da bi fant ostal živ, meni Andreja. Ja, škoda.... Pa pustmo temne strani človeškega življenja in raje na našem TV
Cilotu preklopimo na svetlo stran, žrebanje tokratne nagrade. Torej, lisa Molk si je popravila dekolte, stopila pred kamero in izjavila, da na nagrajeni dopisnici piše Nina Janša, Stagne 7, 64260 Bled. Ja punca, počak na dopis, pol si pa pričakovana v najboljši glasbeni trgovini na svetu...
NOVOSTI
Nick Cave, največji pesnik med glasbeniki je s svojimi Bad Seedsi dokončal novi album, ki je, zdi se mi, 18. aprila pokukal na svetlo in ga dobite tudi pri Aligatorju. Zadevi je naslov Let Love In, Nick pa 00 v maju koncertiral tudi v Ljubljani. Kva ie še novega? Aha, nove kasete, dvojna "HITS 94" (2 Unlimited, Meat Loaf, Haddawav...), "Look Who's Talking" - Dr. Alban, pol kaseta od Toni Braxton (ena fletna bejba), pa Richard Clavderman - "Brazilian CoUection". In naši, full je nove narodnozabavne robe, pa Alenka Godec & Trio v Flex Klubu in seveda dvojna kaseta "Naša partizanska pesem" (takolezaunedelopopoldne). Aja, a veste, d' Aerosmith in Extreme skupaj nastopajo maja v Gradcu, Pink Flovdi pa avgusta na Dunaju. Karte in prevoz? Šala mala, ask the Aligator one.
ELEKTRIČNI KLAVIRJI IN SYNTHESIZERJI
} KAWAI
Z Aligatorjem na koncert
+EXTREME
Torek, 24. 5. GRAZ (Austria)
Vstopnica in prevoz 75 DM
Informacije in prijave: Aligator Music shop KRANJ Cankarjeva 7
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 134:
Pevec od Aerosmith (edini, ki v tekmovanju za "največja usta" dela konkurenco Micku Jaggerju od Rolling Stones) ima a) dolgo čupo, b) je full postrižen. Kot tolažUni odgovor velja tudi c) njegovo ime in priimek. Torej a ali b, če tu ne znese pa c. Dopisnice čakamo v uredništvo Gorenjskega glasa, do srede, 4. maja, pripis "Jodlgator". Najprej, kar se tiče torte za Aligatorjevo tretjo obletnico. Stirioglata s tremi svečkami je bila, sicer z enodnevno zamudo, a toliko bolj iz srca, kar ti sto na uro verjamem Beti V, pa tudi tebi Alenka, ki si oni dan imela srečo zadevo občudovati. Meni jo je Aligator kar zatajil, iz strahu pred njenim izginotjem, namreč, ko se jaz zadeve lotim...
10.45 Tedenski izbor: Slon, gospodar džungle, angleška oddaja za otroke; Univerzitetni razgledi; Odpisano, nemška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan
21.40 Strta srca, francoska nadaljevanka
22.15 TV dnevnik 22.55 Sova:
Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka;
Dempsev, ameriška nadaljevanka
16.10 Zgodbe iz školjke 17.05 Sedma steza 17.25 V avtobusu, angleška nanizanka 17.55 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.10 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 20.55 Pro et contra 21.55 Dosežki svetovne kardiologije, znanstvena oddaja 22.25 Videoš-pon
10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.35 Sandokan, risanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 So leta minila, humoristična nanizanka 13.10 Ciklus filmov Er-rola Flynna: Potovanje obupancev, ameriški čb film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Obnova Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.20 Danes z vsemi: Sever-ina, glasbena oddaja 23.00 Slika na sliko 23.60 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Look, ponovitev 16.00 človek - čudoviti stroj 16.45 Evangeličanska maša 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zgodbe iz Avstrije 2100 Naredi si sam 21.07 SP v hokeju 22.45 Klub 2 0.00 Načrt Sahara, ekološka srhljivka, 2. del 1.40 Poročila/1000 mojstrovin
loto bobnar
18.00 Pozdrav pomladi 19.00 Risanka 19.05 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Večer poezije: Ljubica Jančar 21.00 Gorenjska si je našla moža v Afriki (v živo) 23.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
19.00 Iz arhiva - Otvoritev OŠ v Železnikih (2. del) 20.00 Koncert KPZ Loka (2. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. ure do 21. ure.
VILA BEli A
TEL: 45-398
15.10 TV koledar 15.20 Sandokan, ponovitev risane serije 15.45 Smrt glavne priče, ponovitev nadaljevanke 16.40 Smrtonosna privlačnost, ameriški barvni film 18.15 Smrt Katinskega'gozda, ponovitev dokumentarnega filma 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 'Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 20.45 Smrt glavne priče, nadaljevanke 21.40 Od pola do pola, dokumentarna serija 22.35 Poirot, angleška nanizanka 23.30 Radar
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 14.40 Brlog 17.10 Hiša strahov, ponovitev ameriškega filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Razcepljeni, ameriški barvni film 22.50 Portret Veselina Srejoviča, dokumentarna oddaja 23.15 Poročila 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablo-vih 9.30 Evropski zeleni otoki 10.15 Pan optikum, ponovitev 10.30 Poj, Leopold, ponovitev nemškega filma 12.06 Vzemi si sonce z mize 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Čisto vsakdanja pošast 21.07 Pogledi od strani 21.15 VViesenthaler 21.50Jack Razparač, angleška mini serija 23.30 Čas v sliki 23.35 Oče je na službenem potovanju, jugoslovanska tragikomedija 1.45 Poročila/1000 mojstrovin
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Kam gre slovenska politika? 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 15.00Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice, šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnoza-bavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
TOREK
CENTER amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. ljub. trill. PRAVA STVAR ob 20. uri
egp -|gm balažno grafično podj
tel.: 064 631 232. fax: 064632 977 ŽR: 51510-601-12589
Današnjo nagradno križanko prispeva:
EGP - embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82
Med pravilnimi rešitvami gesla na kuponu bomo izžrebali naslednje nagrade:
1. bon v vrednosti 5.000.- SIT
2. bon v vrednosti 5.000.- SIT
3. bon v vrednosti 5.000.- SIT
4. -10. nagrada - majice Gorenjskega glasa
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 5. maja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TO Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 4. maja 1994. Te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu z eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poitne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju.
e t j e
NAGRADNA KRIŽANKA
računalniško projektiranje in sodobno grafično oblikovanje
transportna embalaža iz valovitega kartona za standardne in posebne zahteve
potiskana embalaža za prodajo izdelkov najrazličnejših kombinacijah
strokovno svetovanje
Vsem poslovnim partnerjem, našim nekdanjim delavcem, ki so tudi naši delničarji, ter vsem članom kolektiva iskreno čestitamo za praznik dela.
e
NOGOMETA^ OBLAK
SESTAVIL F. KALAN
ZAREBR-NICA
VRSTA-PREPROGE
ČEPICA
TOMAŽ SRŠEN
RIŽEVO ŽGANJE
26
TREPLJAJ
MENIČNO JAMSTVO
EG0N KRANZ
VRSTA IGRALNIH KART
ROMAN VIRANT
KRAT. NEKO GRŠKE
0SV0B0D FRONTE
LEPAK
11
GR MIT. LOVEC
RDEČE TURŠKO POKRIVALO
NEM. ARH. 0TT0
MESTO NA ČEŠKEM
KRAJEVNA SKUPNOST
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
ZA P0LT0N ZVIŠANI A
JAPONSKI
DR0BI2
ETIOPSKI KNEZ
BAJESL0V NI OTOK
JASNOVIDEC
14
33
OČKA
DESNI PRITOK SENE
DREVESNI PANJ
21
REK V KOLUMBIJI
VEZNA NOTNA , ČRTA
ŠPANSKI OTOK
POTUJOČI DELCI
V HINDUIZ MISTIČNA RISBA
MINERALNA VODA
18
ALUMINIJ
TROPSKA PAPIGA
GORA V SRBIJI
KARL IRVING
JANEŽ
DBL. IMENA ARTHUR
NOVINARKA LAVŠ
MELODUA NAPEV
19
P0KR V VIETNAMU
M0Z0UA-V0ST
INDIJ. PLEME
BELA GLINA
NIKOLAJ SAL0V
23
VULKAN NA FILIPINIH
SOKRATOV TOŽNIK
SREDOZ RASTLINA
EMBALAŽA,
ŠALJIVO SATIRIČNO DELO
OLGA JARC
'ME IN PRIIMEK
SL. PIS.
EDEN CD ČUTOv'
MESTC V PORURJU
30
NAJDRAŽJI KAMNI
KRAJ PRI DOMŽALAH
M0HAME&, VLADARSKAj RODBINA
EMBALAŽA
UMETNOST
VRSTA LEOPARDA
SL. PRAVN. ŠNUDERL
24
SL. PUBLIC ANGELA
STROJNI DELI V MOTORJU
28
ČETRTA DIMENZIJA
RUSKI PISATELJ SERGEJ
29
SL. SKLAD. UROŠ
AMERICIJ
PERZIJA
VZD. RADKA POLIČA
ZVEZA
16
PTUJSKA PUSTNA SEMA
17
VERGILOV EP
MUSLIM. OBLEKA
PROSTOR PRED VRATI
KRAUEVO BIVALIŠČE
15
HRV. KRALJ MATIJA
"DTT CELOTE
VRSTA ZAMORSKE MAuKE
RIMSKI POZDRAV
m
IT.
ZBIRKA DATKOV
20
SLIKAR ANDREA DEL
KRAJ PRI OPATIJI
NUREJEV RUDOLF
ORANJE
13
22
NERESEC
OPOJNA PUAČA
DLAKA IZ KONJSKIH REPOV
VRSTA DETELJE
31
ČISTO PRE MOŽENJE
LIT. JUNAK SAWYER
OBŠIRNE PRIPOV. PESMI
10
32
VODNA ŽIVAL
VOLNENA TKANINA
NORV PIS LINDGREN
EKSOTIČNI SADEŽ
ELEKTR. PRETVORNIK
12
ZACHER ARNOLD
OTOK V OTOČJU TUAMOTO
25
RUMEN POLDRAG KAMEN
SPREMLJ OGNJA
27
KAREL GOTT
EMBALAŽA
EMBALAŽA
LEPO VEDENJE
1
iT
21
3T
BALERINA PAVLOVA
h
2
t2~
22
5F
13
14~
2T
5
24 m m
16"
17
27 £8
18
Petek, 29. aprila 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
zaščita potrošnikov
Prodaja blaga izven prodajalne
V zadnjem času se vedno bolj razvija prodaja od vrat do vrat.
prodaja od vrat do vrat. Ne le, da je takšnih prodajalcev vedno več, temveč so tudi vedno bolj vsiljivi. Takšna pro-°aJa je v Sloveniji dovoljena sele od uveljavitve novega Za-a o trgovini, natančnejše
P°&oje za to obliko prodaje pa UreJa poseben pravilnik. Tako je Podaja preko zastopnikov doajena le za naslednje blago: knjige vseh vrst, periodični tisk, Urr»etniške reprodukcije, mali aParati za gospodinjstvo in nego telesa, izdelki iz keramike ln porcelana ter posoda za gospodinjstvo, izdelki domače umetne obrti, kozmetika in ''stila za gospodinjstvo.
Pravilnik tudi določa, da se m°ra prodajalec z dokumentom o identiteti legitimirati kupcu, "okument mora poleg imena in Priimka prodajalca vsebovati tudi ime in sedež trgovca, katerega blago se prodaja. Ce nam prodajalec dokumenta ne Pokaže, ga ob nakupu obvezno Zantevajmo sami. Podatke si Zapišimo, saj nam bodo zelo lagali ob uveljavljanju morebitne reklamacije. .p°godba mora biti sklenjena Pisno in pravilnik vsebuje na-lančne določbe o tem, kaj vse m°ra vsebovati. Poleg podjetja °2' imena in sedeža trgovca Jorajo biti navedeni še podat-Kl o zastopniku (prodajalcu), P°datki o kupcu, vrsta, količina ln. cena blaga, rok plačila in Plačilni pogoji, rok in način Qobaye blaga, pravica do reklamacije in garancija ter informa-ClJa o kupčevi pravici do °dstopa od pogodbe. Vendar Pa Pravilnik ne določa odstop-
nega roka. Ta naj bi bil določen v Zakonu o varstvu potrošnikov, (ki je še v zakonodajnem postopku) in sicer 7 dni po sklenitvi pogodbe.
Tudi prodaja po pošti je nova oblika prodaje in jo podrobneje ureja Že omenjeni pravilnik. Predvsem je določeno, da mora biti ponudba (prodajni katalog, prospekt, oglas) grgov-ca jasna in nedvoumna in mora vsebovati predpisane elemente. To so podatki o podjetju oz. trgovcu, o lastnostih blaga, ceni, plačilnih pogojih, roku dobave, garanciji. Trgovec mora izdati dokument o prodaji (pogodba ali naročilnica in račun) ter dobaviti blago kupcu v brezhibnem stanju in v dogovorjenem roku na označeni naslov v vrsti, količini, kakovosti in po ceni, kar je razvidno iz dokumenta o prodaji.
Kupec ima pravico, da v 15 dneh po prevzemu blago vrne. Blago mora biti nepoškodovano in v nespremenjeni količini. Trgovec ga je dolžan prevzeti na lastne stroške in kupcu vrniti že plačano kupnino ali delno kupnino. Ta določba je očitno v korist potrošnika, njen namen pa je jasne. Ko kupimo določeno blago po katalogu, imamo le njegovo sliko ali pa skromen opis. Nismo seznanjeni o vseh njegovih tehničnih in drugih lastnostih (npr. velikosti, barvi, dimenzijah). In če šele po
Erejetju blaga ugotovimo, da lago ni takšno, kot smo pričakovali, ga lahko, kot je že omenjeno, prodajalcu v 15 dneh vrnemo
BORZNI KOMENTAR
Po obdobju naraščanja tečajev na trgu delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je v zadnjih dneh prišlo do rahlih, a pričakovanih korekcij tečajev navzdol.
Že prejšnji petek in zlasti v ponedeljek so se investitorji odločali za prodajo najbolj prometnih delnic. Ponudba je bila velika in zato so ustrezno temu tečaji večine delnic zanihali navzdol. Vprašanje oz. ugibanja, ali je šlo samo za začasne prodaje vrednostnih papirjev, da bi si investitorji zagotovili miren teden med prazniki, ali pa gre za kak dolgotrajnejši proces korekcij tečajev navzdol, je dobilo svoj epilog ie takoj po najbolj kritičnem ponedeljku, ko so vrednostni papirji zamenjali lastnike kar za eno milijardo tolarjev. Kar dvanajst delnic od 16 (od tega z dvema delnicama še vedno ni možno trgovati zaradi začasnega suspenza) je padlo, le LEK C in RGSP sta zdržali malo nad vodo. Vendar je že borzni torek postavil stvari na svoje mesto in očitno kakšne, globlje krize pod že doseženimi nivoji ni pričakovati.
Še zlasti ne po težko pričakovanem revizijskem poročilu nove otvoritvene bilance delniške družbe Dadas, ki je bila objavljena včeraj in iz katere veje optimizem za naprej in navdušenje nad ponovno revidiranimi rezultati poslovnega leta 1993
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
MENJALNICA
MiriIPffllWfmAWl I NAKUFNUTOOO*™ I NAttJTNUTOOOAJNI
ioo m.
1 DEM
1 ATS
Zato včeraj na borznem sestanku sploh ni bih možno realizirati vseh poslov za nakup te delnice, pa čeprav so se posli sklepali po maksimumu.
V trgovanju z obveznicami ni bistvenih novosti, tečaji že nekaj Časa stojijo več ali manj na istih nivojih, tekoči donosi in donosi do dospetja teh dolžniških papirjev pa prav tako. Tako RS01 pri tečajih okoli 104,2 nosi 7-odstotni donos do dospetja, donos RS02 pri tečajih 112,2 znaša 7,2 odstotka, RS08 ob tečajih 96 okoli 6,6 odstotka, RS 11 na nivojih okoli 99,4 pa donos v višini 8,1 odstotka.
Donosi podjetniških obveznic se gibljejo med 9 in 11 odstotki, PTT obveznice med 8 in 10 odstotki, bolj donosne pa so občinske obveznice, s katerimi pa promet kar ne more prav zaživeti, donosi se gibljejo med 14 in 26 odstotki do dospetja.
Borzni posrednik: Hermina Krt
A BANKA (Tržič, Jesenice) AV AL Bled, Kranjaka gora COPIA, Kranj
CREDfTANSTALT N.banka Lj. EROS(Starl llayr>, Kran| F-AIR TritC (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA LON, d.d.Kran) HIDA-tržnlca Ljubljane HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kran| LEMA, Kranj
MERKUR-ŽeL postaje Kranj MIKJEL Stnutice
POŠTNA BANKA, d d. (na poštah) SHP-SJov. hran. In po*. Kranj SKB Kran| (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENUATUR1ST Boh. Bistrica SLOVENUATURtST Jesenice ŠUM Kranj
78,60 79,25 78,60 78,85 ni podatkov 78,60 79,20
78.65 78.65 78,60 78,60 78,70 78.55 78,70 78.10 78,60 78.50 78,65 77.40 78.65 78.50 78,55 78,10 78,70 78.60
79,00 78,85 79,00 78,99 79,00 79,08 79,00 79,39 79,00 79,15 79,05 78,90 78,90 79.15 79,00
79,10 79,00
11.11 11.23 11,15 11.22
11.12 11.25
11.13 11.23
11.12 11.20
11.13 11,22
11.09 11,21
11.11 11,19
11.10 11,24
11.12 11.24 10,88 11.28 11,12 11,22 11,05 11.25
11.11 11,20 10,84 11,19
11.12 11.20 11.05 11,25 11.90 11,25 10,88 •
11.12 11,20
11.13 11.22
8,10 8.26 8.15 8.35
Mp^t^u*. ± ± «.« i;."
TALON Zg. Bitnje UKBSk.Loka WILFAN Kranj
VALFAN R**>vHI<*Gra|akldvor
POVPREČNI TEČAJ
78.65 78,40 78.70 78,65 78,53
78,85 79,15 79,00 78.99
79.01
11.14 11.20
11.08 11.25 11,14 11,20 11,13 11,20
11.09 11,22
8,15
8.21
8,20
8.18
8.16
8,20
8,12
8,12
8.00
8,15
8.05
8.23
7.95
8,20
8,05
8,10
8.00
8,13
8,18
8,20
8.20
8.20
8,22
8,20
8,15
8,35
8,34
8.27
8,30
8,28
8,30
8,28
8.30
8,36
8.30
8.33
8,36
8.25
8.27
8.33
8,30
8,26 8.30 8,40 8,40 6.30 8.34 8.30 8,31
Prt Šparovcu v AvatrlJI Je ATS ob nakupu blaga po 11.20 tolarjev.
j    Pri nakupu ln prodati MERKUR laračuMva l%j?royM^-1
Podatka a tečajnico ram sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravta) dnevnih sp^b mfflnSkJh^ o£S n« pčnudbo in povprečje po tujih valutah
MENJALNICA MLFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ. Delavski dom tel: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
TIPKA
^ AS BENl   INSTR U M E N TI
[vm** VELIKI SPOMLADANSKI POPUST do 30.aprila
SINTESIZERJI
OJAČEVALCI BOBNI STRUNE TROBENTE SAXOFONI
FLAVTE KLARINETI
ELEKTR^NINI
IV 94 IV 94 IV 94 l-IV 94 IV 94
TJI94 yTT9T 1V"93 l-IV93 ©92
INDEKSI CEN NA DROBNO, SKUPAJ 102,1
ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL: 222-021 INT 64 FAX- 222 - 306
INDEKSI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, SKUPAJ
106,1 120,8  120,1 153,4 102,4   107,2 121,8   120.5 155,8
ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13,64 000 Krani -teL 064 331 44i, fax: 064 325 879
NI KLAVIRJI
Staneta Žagarja 34A, KRANJ (PRIMSKOVO) TEL064-217363
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ
TRGOVINA
KOROŠKA C. 53 KRANJ c
I PESTRA IZBIRA ELEKTROINŠTALACUSKEGA JJATERIALA, DEKORATIVNIH SVETIL, PROFESIONALNE RAZSVETLJAVE DOMAČIH IN NJIH PROIZVAJALCEV
■ VEUKA IZBIRA NAVADNIH IN VARČNIH ŽARNIC
I BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE (likalniki, sesalci, Palični mikserji itd.)
* HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI - AMANA
UGODNE CENE. KREDITI, POPUSTI
Hitra nakazila v tujino
Ljubljana - Na potovanju po svetu se nam lahko pripeti tudi kaj nepredvidenega in neprijetnega. Kaj če, denimo, zgubimo ali nam ukradejo denar (in dokumente)? Ljubljanska banka, d.d., je pred kratkim podpisala pogodbo s podjetjem VVestern Union za mednarodna denarna nakazila. S tem je postala Slovenija sedemdeseta članica mednarodne mreže, ki organizira hitra nakazila denarja v 70 držav sveta.
NIŽJE OBRESTNE MERE KRATKOROČNIH POSOJIL
V SKB banki smo znižali obrestne mere kratkoročnih posojil, in sicer:
0 O R Z N O POSREDNIŠKA H I i A d.d.
CENTRALA RREZICJ
Cesta prvih borcev II. 682.SO Brežice leton: 0608 62-236. telefaks: 060K 62-S52
POSLOVALNICA UVBUANA
Slovenska cesta 54. 61 (XX) Ljubljana telefon: 061 133-11-55. telefaks: 061 1JV1J-47
POSLOVALNICA (UJI POSLOVALNICA MARIBOR
liuhlian-ka J*.6ŠbbOC*Ul Paii/anskat .< s. 621«» Uantvt
lelelon (16.1 2X M}6. 441-625 lelelon: 062 2« 460 .
lelefakv 06.1 441-625 lelelak-: 1*2 2V-460
POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTIJ
Koroška c. 2. 64000 Kranj faudntcvo nahraje 11 6225U Piuj
telefon (164 211-6*4 lelelon (162 772-5.'I
lelefakv 1164 211-644 lelrlak*. 062 776-261
veste9 kaj je novega Na       na škofjeloškem?
RUSKEM SPREJEMNIKU POIŠČITE ENO OD FREKVENC RADIA ŽIRI: 91,2 ; 89,8 ; 96,4 MHz VSAK DAN od 5.30 do 19.00_
00
SKB BANKA D.D.
• za občane, ki sodelujejo z banko:
z 18% na 15%
• za občane, ki z banko poslovno ne sodelujejo:
z 22% na 18%
• za obrtnike:
z 20% na 16%
Posojila se odobravajo v gotovini ali na podlagi predračuna. Omejitve za namen uporabe posojil ni. Posojila se zavarujejo s poroki ali plačilom zavarovalne premije, potrebna pa je tudi ustrezna posojilna sposobnost posojilojemalca. Doba vračanja posojil je 12 mesecev.
Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu: 080 15 15.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Denar na roko!
Regresirana krma je ponekod celo dražja od tiste na prostem trgu.
Suša, ta presneta suša! Čeprav so nekateri že pozabili, da , je lani (in predlanil) sploh bila, znova in znova "dviguje prah" in jezi kmetovalce, uradnike, strokovnjake pa verjetno še koga- Ko se je, denimo, le polegla polemika o tem, ali je pošteno in pravično, da bodo do odškodnine in raznih olajšav upravičeni le tisti, ki so imeli več kot 30-pdstotni (vrednostni) izpad pridelkov, so "Sivi počili" na drugem koncu.
že na občnem zboru cerkljanske kmetijske zadruge smo lahko slišali očitek, da je koruza, ki jo država ponuja za ublažitev posledic lanske suše, kljub regresu sedem tolarjev za kilogram (pri manj kot polovičnem izpadu pridelkov) domala dražja ali le za malenkost cenejša od tiste na prostem trgu; zdaj podobni glasovi prihajajo tudi iz drugih koncev Slovenije. Iz severovzhodne Slovenije, na primer, poročajo, da morajo kljub sedemtolarskemu regresu odšteti za kilogram koruze iz republiških blagovnih rezerv 18 tolarjev, medtem ko jo v zadružnih in zasebnih trgovinah ponujajo po 21 tolarjev ali Še ceneje. Zal tako ni le na štajerskem in v Prekmurjuf V sekretariatu za gospodarstvo Občine Kranj so ugotovili, da za beljakovinsko bogata krmila, ki jih republika skupaj z regresom ponuja za ublažitev posledic lanske suše, med kmeti ni posebno velikega zanimanja. In le zakaj bi bilo, ko pa so kljub regresu dražja kot na prostem trgu?)
To pa ni edini problem, kije izbil na dan v kranjski občini in verjetno še kje. Občina je kot pomoč za ublažitev suše dobila od republike tudi 3,9 milijona tolarjev za regresiranje obrestne mere pri posojilih. Ker so kmetje (in posestva) lani bolj malo najemali posojila, bo po nekaterih ocenah približno dve tretjini denarja ostalo neporabljenega. In kaj naj bi se zgodilo z njim? Občina se prizadeva, da bi ga lahko porabila za regresiranje nakupa krmnih žit in druge krme, z republike pa za to za zdaj še ni "blagoslova".
Ob takšnih in podobnih peripetijah je vse več tistih, ki menijo, da bi bilo še najbolje, če bi država ves denar, namenjen za ublažitev posledic suše, preprosto razdelila med kmete, vsak kmet pa bi se potlej sam odločal o tem, kako bi ga porabil. • C Zaplotnik
Kmečke žene gredo na izlet
Kranj - Slogin odbor Društva kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba prirejata v sredo, 10. maja, strokovni izlet v Belo krajino. Izletnice bodo najprej obiskale eno od kmetij na Dolenjskem, nato pa se prek Gorjancev spustile v Belo krajino, kjer si bodo ogledale izdelovanje platna in pisanic ter kulturne znamenitosti. Po kosilu v Črnomlju se bodo v poznih večernih urah vrnile na Gorenjsko. Cena izleta je 2.950 tolarjev, prijave pa sprejema kmetijska svetovalna služba (tel.: 242-734) do petka, 5. maja. • CZ.
Regres za nakup semen
Kranj - Občina Kranj bo k republiških sredstev za ublažitev posledic lanske suše dobila 1,5 milijona tolarjev za regresiranje nakupa semen trav, detelj in koruze. Kot je povedal Franc Malovrh iz sekretariata za gospodarstvo, bodo regres lahko dobili vsi, ki so semena nabavili v času od lanskega 1. junija do letošnjega 1. aprila. Zahtevek bo mogoče uveljavljati v kmetijskih zadrugah oz. pri občinskem upravnem organu. * CZ.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah
Bodo kmetje postali podjetniki?
Kmet, ki želi opravljati dopolnilno dejavnost, se mora po veljavni zakonodaji registrirati kot podjetnik posameznik.
Kranj - Kmetje, ki se že ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi ali o tem šele razmišljajo, kmetijski svetovalci, predstavniki občinskih služb, inšpektorji in vsi drugi, ki so se pred nedavnim zbrali v Kranju na pogovoru o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, so si bili precej enotni o tem, da je za to področje treba čimprej pripraviti poseben zakon. Zakon, v katerem naj bi med drugim opredelili tudi minimalne sanitarno tehnične pogoje za opravljanje dejavnosti na kmetijah, je potreben predvsem zato, ker je s spremembo zakonodaje nastala velika pravna vrzel in ker so pri urejanju tega področja med občinami zelo velike razlike.
Kot je dejala Milena Kulo-
vec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, so bile v preteklosti dopolnilne dejavnosti opredeljene v kmetijski zakonodaji (v zakonih o kmetijskih zemljiščih, o združevanju kmetov, o gozdovih...), turistična dejavnost in domača obrt pa tudi v obrtnem zakonu. S sprejetjem zakona o gospodarskih družbah jih ni več mogoče registrirati kot postranski poklic (popoldansko obrt) pa tudi nov obrtni zakon in zakon o gostinstvu in turizmu ne opredeljujeta položaja nosilcev dejavnosti. Kmet, ki želi opravljati dopolnilno dejavnost, se mora tako po veljavni zakonodaji registrirati kot podjetnik posameznik (obrtnik) za dejavnost, sorodno obrtni dejavnosti. Razlika je le ta, da mu ni treba opraviti mojstrskega izpita.
Čimprej poseben zakon!
"Za dopolnilne dejavnosti bi morali poiskati ustreznejše rešitve v okviru kmetijske zakonodaje," je dejala Milena Kulovec in poudarila, da bi tovrstne dejavnosti lahko omejili z obsegom (turizem s številom postelj in sedežev, predelavo s številom zaklanih prašičev na teden itd.) ali pa z dohodkom, ki ne bi presegal dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kriterije naj bi pripravili za vsako dejavnost posebej. Osnova za to bi bila lahko merila, ki so veljala za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v
kmetijstvo. Kar zadeva minimalne sanitarno tehnične pogoje, ni posebnih predpisov za dopolnilne dejavnosti ali so
Letos pa nič!
Država Je vse do letos iz sredstev zapospeševanje kmetijske pridelave namenjala nepovratna sredstva tudi za dopolnilne dejavnosti Pred štirimi leti je 232 kmetijam odobrila 40,5 milijona tolarjev, leto kasneje 140 kmetijam 21,6 milijona, predlani 14S kmetijam 42,5 milijona, lani petnajstim 5,3 milijona tolarjev, v letošnjem predloga pa za te dejavnosti ni predvideno nič. V republiški upravi za pospeševanje kmetijstva ocenjujejo, da je to glede na sprejeto strategijo kmetijstva, ki daje poseben poudarek gospodarski krepitvi kmetij, zelo nespodbudno.
Zanimanje narašča
Zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah se zaradi slabših razmer v kmetijstvu in manjših možnosti za zaposlovanje zunaj kmetij iz leta v leto povečuje. Po podatkih kmetijske svetovalne službe se v Sloveniji 530 kmetij ukvarja z domačo obrtjo, okoli 300 kmetij s turizmom In okrog 250 kmetij z ostalimi dejavnostmi Približno 370 kmetij se pripravlja na sprejem prvih gostov, okoli sto kmetij pa se usmerja v ostale dopolnilne dejavnost1, predvsem v različne oblike predelave kmetijskih pridelkov.
Kaj bo po 31. maju?
Kmetijski minister dr. Jože Ostert je dejal, da morajo dopolnilne dejavnosti dati kakovostne pridelke, izdelke in storitve. To je prvi pogoj, da jih bodo ljudje, ki imajo kaj pod palcem, kupovati oz. se jih poslufevalL Za primer Je navedel avstrijske kmečke tržnice, kamor se kupci zgrinjajo tudi iz štirideset, petdeset kilometrov oddaljenih krajev. Dr. Peter Boilč Iz republiške veterinarske uprave je opozoril, da so vsi prehrambeni izdelki, Id jih kmetije v okviru dopolnilnih dejavnosti ponujajo gostom In kupcem, del javne potrošnje in da morajo biti zato neoporečni Janez Godnov,kmet iz Potarij nad Tržičem, seje vprašal kaj se bo zgodilo po 31. maju, ko bo potekel rok za registracijo dopolnilnih dejavnosti: ali bomo primorani delati na črno alt pa bo država v kratkem pripravita poseben zakon o dopolnilnih dejavnostih.
nepopolni, zato se pristojne službe ravnajo kar po tistih, ki veljajo za istovrstno redno dejavnost (v veliko večjem obsegu). Po mnenju Milene Kulovčeve bi jih bilo treba prilagoditi obsegu dopolnilnih dejavnosti.
Fizična in finančna merila
Tudi večina ostalih razpravi; jalcev je soglašala, da bi morah to področje urediti v okviru kmetijske zakonodaje. Mag. Jurij K Miner, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, je poskusno že oblikoval fizična m finančna merila (ali kombinacijo obeh), na podlagi katerih bi lahko dopolnilne dejavnosti kmetij ločili od
flavnih. Po tempredlogu se metija ukvarja z dopolnilo0 dejavnostjo, če nudi gostom polni penzion in ima največ jo do 18 postelj ali če nudi polpenzion in ima največ 24 postelj, če na dan predela v sir do 500 litrov mleka, na leto predela (razreze) do 300 kubičnih metrov hlodovine... P° dohodkovnih merilih bi lahko med dopolnilne dejavnosti uvrstili tiste, ki zagotavljajo od 0,3 do enega povprečnega osebnega dohodka. Za kmete bi bila sicer bolj sprejemljiva fizična merila (obseg dejavnosti), vendar bi jih bilo zelo težko določiti. • C. Zaplotnik
Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka
Trgovina Trata
Cenjene stranke obveščamo, da bomo imeli od 1.5. do 15.5.1994 za določene vrste gradbenega materiala
2-10% POPUST
Polee tega Vas želimo obvestiti, da pri nas lahko, razen gradbenega materiala, kupite tudi ves reprodukcijski material za kmetijstvo: gnojila, krmila, zaščitna sredstva, stroje, razno orodje, semensko koruzo in druga semena ter vse, kar potrebujete za ureditev svojih vrtov.
Organiziramo tudi prevoz materiala na dom oz. gradbišče z možnostjo raztovarjanja z avtodvigalom.
Za vse informacije se oglasite v trgovini vsak dan od 7. do 19.ure, v soboto od 7. do 12. ure oz. po telefonu: 064/632-533 ali 632-473
v
Želimo Vam vesele praznike in se priporočamo za nakup
Vzdrževanje gozdnih cest
Nekatere ceste so že neprevozne
novostih v gozdarstvu dejal državni sekretar za gozdarstvo mag. Franc Ferlin, lastnik gozda? povprečju ne bo plačal za stroške vzdrževanja gozdnih cest več, kot staneta dve steklenici piva-
Radovljica - Ko je radovljiški izvršni svet na nedavni seji obravnaval problematiko o vzdrževanju gozdnih cest na območju občine Radovljica, je dal pobudo Zavodu za gozdove, da čimprej pripravi režim uporabe gozdnih cest z dvojnim namenom (za javno in gozdarsko uporabo), za gozdne ceste in še posebej za ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom. Od zavoda oz. od blejskega gozdnega gospodarstva želi dobiti tudi podatke o tem, koliko gozdnih cest je na območju občine, kakšno je njihovo lastništvo in stanje, kakšen je program vzdrževanja in katere ceste bodo pri vzdrževanju dobile prednost.
Kot ugotavljajo v občinski upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti, zakon o gozdovih načelno ureja to področje, vendar pa je v prehodnem obdobju, ko Zavod za gozdove ne deluje popolnoma in še ni vseh podzakonskih predpisov, vzdrževanje in gradnja gozdnih cest praktično onemogočeno. 'To je tudi razlog, da so nekatere gozdne ceste v občini že postale neprevozne, drugim grozi erozija, poseben problem pa so ceste, speljane v visokogorju. Pred uveljavitvijo novega gozdarskega sistema so denar za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak zbirali namensko, od kubičnega metra prodanega lesa, zdaj se za to namenja le nekaj denarja iz državnega proračuna, vlada pa že pripravlja uredbo, po kateri bodo morah lastniki gozdov (na osnovi katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč) plačevati pristojbino. S tem bodo za vzdrževanje gozdnih cest zbrali dve tretjini denarja, tretjino pa bo prispevala država iz proračuna. Kot je pred nedavnim v Kranju na pogovoru o
Kam gre prometni davek?
Andrej Ogrin, ki v radovljiškem Izvršnem svetu pokriva področje kmetijstva in g0Sr darstva, je dejal da se od lO-odstotnegO prometnega davka pri prodaji lesa naberejo v državnem proračunu kar precejšnja sredstva, ki M jih lahko nameniti tudi & vzdrževanje gozdnih cest: vprašanje p* }*> za kaj se ta denar porablja.
Razpravo o vzdrževanju gozdninv£e kra-radovljiški občini je spodbudilo Por^/'° atilci jevne skupnosti Stara Fužina o PTODf'^ -reševanja in vzdrževanja ceste Stara r :6 planina Blato - Vogar - Voje. Kot je zn*'zdovi cesto samo za potrebe gospodarjenja z g dstvi že pred leti z lastnim denarjem in s s Q tedanje "biološke takse" zgradilo uw ^ gospodarstvo Bled. Ker je cesta P°"e' ^e-deloma postala tudi javna, usahnil pa J«'
nski finančni vir za vzdrževanje in vr j>( gozdnih prometnic, je nastal problem, cesto še naprej vzdrževati. Krajevna skupnost f je lani poleti odločila za pobiranje cestnine, * je v javnosti dvognilo precej prahu, rea£J. $o je tudi javni tožilec in zaradi suma, da pobudniki pobiranja cestnine storili kazn . dejanje, zahteval preiskavo. UNZ Kranj £ ovadbo že poslala na tožilstvo. • C. Zap«01'
j
KOMENTAR
Med integracijo in amputacijo
Evolucija namesto revolucije
Wka Perko je 12. aprila 1994 v Gorenjskem glasu opozorila "o obisk nekega nemškega Zupana v Triiču in predstavila njegove poglede. Naj njen zapis dopolnim z nekaterimi utrinki s seminarja o komunalni avtono-m'/'i. ki smo ga imeli člani ^ovenske Liberalne akademije Pri fondaciji Friedricha Nau-mnna v Bonnu od 10. do 16. aPrila.
Nemčija nima enotnega modela občinske samouprave. T. i. komunalne ustave sprejemajo lvnne deiele. Obstajata dva osnovna modela in sicer sever-no' «i južnonemški. Slednji je skoraj identičen temu, ki ga Uvajamo pri nas. Imajo pa Znatne teiave z občinsko uredit-v'/o v novih zveznih delelah na
G Perkova piše, da je pri nas Pravna določitev obveznosti in odgovornosti za občinsko samoupravo preveč nedorečena. 5Jb Je treba poudariti, da je v Nemčiji normativizma preveč in ia je prenekateri med gostitelji Ugotavljal, da imamo Slovenci Priložnost, da se izognemo predani birokratizaciji. Ko smo gostiteljem omenjali nje --
.i Si
Slavo. Od '1950 do 1992 so v Vhodni Nemčiji zmanjšali šte-Vl,° občin od 24.272 na 8.077, torei za 67 odstotkov. Procese združevanja je po sprejetih Kr»erijih (in seveda ob hudih
tejnj gutiueijem omenjat lin s P° Pretirani drobitvi ob ' 0 vsi po vrsti zmajevali z
las.
-"J"'/ <.rC<.r»M
torej ni bilo tako pri p7e'vKlerJe teia odgovornosti le namu n,alo&na občanom, ki se
PolitA l *cveu.u uo nuain ielei" Tboiih) v?dila ^ve^na
,1 ' vt
nov. lK mal° sveti> kako naj bi
^Se^e-Zgled^le- ■ ■ ■ idru*   člll Po^kajo intenzivni
občih*\Ulni Procesi- NPr- v skun-hl so nam predstavili
tospofr°Jekt Šestih občin za tleletZ arnejšo organizacijo
sosed Skrbe- °bčina Wiehl s na t,n^ °°čino skupaj nastopa
P*m£lienem In u en nodaj Nenška ekološka zako-
ok0ii Je tako zahtevna, da ZmaJ^V°rstveni stroški ie sobnAJeJ° konkurenčno spo-dvs,,*' gospodarstva. Zato pre-°dPadkfn- gospodarjenju z iove tntenzivno uvajajo gije> rpostopke, nove tehnolo-ipd. ftZpravlJajo o privatizaciji vsi'ti nmci ocenJujejo, da bodo kteppr°Pesi Pripeljali do novih G p1'
r°<W erkova omenja tudi pro-sm0 tl J^kih občin. Obiskali ^imllmestno občino Pul-
biv(ttcev xTa okoli 50 000 Pre' l9°4     NJen proračun za leto znaša 190.878.840 DEM,
torej skoraj 4.000 DEM za prebivalca. Od tega je upravni proračun 143.939.840 DEM, premoženjski par 46.939.000 DEM. Seveda pa so tudi izdatki krepki: za plače osebja 34.093.830 DEM, dotacija okrožju 31.628.000 DEM itd. Zato tako v Pulheimu kot drugod tarnajo, da jim denarja primanjkuje. Dr. Kari Morisse, mesmi direktor v Pulheimu, je posebej poudaril, da jim država nalaga nove naloge, ne da bi jim zato zagotovila dodami denar, povečujejo se obveznosti do okrožja, socialne obveznosti itd. Po njegovem mnenju se pritisk na občine povečuje zato, ker na deželni in zvezni ravni občinska samouprava nima svojega dovolj vplivnega lobija. Ali ga pri nas ima? Bojim se, da bo moral šele nastati.
Še cela vrsta vprašanj je, ki žulijo nemške občine. Omenjeni g. Morisse je na vprašanje, kakšen naj bi bil po njegovem mnenju dober' komunalni sistem, omenil tale izhodišča:
- občina naj bo pravno zavarovana tako, da bo sama odločala o krajevnih zadevah, kolikor največ je mogoče
- občina naj ima toliko sredstev, da lahko gradi, ne da bi beračila pri državi
- potrebna je natančna razmejitev med občino - okrožjem -zvezno deželo in zvezno državo (v našem primeru občina -upravni okraj - pokrajina -država)
- če država dodeli občini nove naloge, ji mora zagotoviti tudi sredstva za njihovo uresničitev.
Delovanje nemškega občinskega reda zagotavljajo tudi stabilne elite. Občine,kjer smo bili, že dolga leta vodijo iste garniture, ki so rekrutirane iz vodilnih strank. Te s centri kapitalske moči določajo osnovne krajevne interese. Opirajo se na usposobljeno administracijo. V zvezi s tem ne moremo mimo dejstva, da bo pomanjkanje tako političnih kot kapitalskih in upravnih elit povzročalo pri nas silne težave.
V Sloveniji smo ustvarjali in še ustvarjamo, spreminjali smo in še spreminjamo stereotipe in utvare o neki sanjski Evropi. Gradimo jih bolj na svojih pričakovanjih kot na vedenju o dejstvih. Med njimi je tudi ta o samoupravi. In preden bomo prešli od kardeljanskega samoupravljanja do komunalne avtonomije, ki bo urezana po enem od razvitih demokratičnih modelov, bo preteklo še precej časa. Učili se bomo, spreminjali in
dopolnjevali. In zato je potrebno srečevati čimveč tujih izkušenj. Predvsem zato, da bomo razumeli, da naj ne razbijamo tega, kar je potrebno povezovati. Usposobljena administracija, dobro načrtovanje, sposobnost skrbeti za okolje in seveda politiki, ki bodo delo za občino jemali kot častno obveznost, bodo postali realnost šele, ko bomo imeli jasnejšo predstavo o ciljih, pravicah in dolžnostih, ki so povezane z reformo komunalne samouprave.
Na koncu naj dodam gorenjski utrinek.
Občine Begunje, Lesce, Stra-Žišče, Trata?
V Nemčiji nikomur ne pride na misel, da bi delil mestna območja. Npr. če stroka priznava somestje Lesce-Radovljica, ali ni povsem na mestu, da to območje dobi mestno občino? Skupaj bomo lažje uravnavali gospodarski in demografski razvoj. Begunje, Lesce in Radovljica so in bodo povezane z različnimi projekti od kanalizacije, čistilne naprave, plinifikacije, kabelske televizije ipd. Združeni dobimo zaokroženo turistično območje, skupno je delovanje društev in ustanov (šole, knjižnica, muzeji...). Združeni smo promocijsko močnejši (vzemimo npr. grajsko os Kamen - graščini v Begunjah in Radovljici - Pusti grad; romarsko os Ljubno -Brezje - Lesce; stara jedra Kamne Gorice - Krope - Radovljice itd.). In ne na koncu: ali ni za tako povezano in strnjeno območje predrago postavljati tri razdrobljene občinske uprave?
Podobno lahko utemeljujemo svoje nasprotovanje ločitvi Trate in Škofje Loke ter Stražišča in Kranja.
Zato velja vprašati tiste, ki bi delili Trato od Škofje Loke, Stražišče od Kranja, Begunje in Lesce od Radovljice, ali nas ne vodijo v čase daleč pred post-industrijsko in informacijsko družbo, nekako v čase, ko je cesarsko-kraljevo županstvo objavilo tole svarilo: "Prati pri javnih izlivkih, onesnažiti vodo napajališč, odpirati po nepotrebnem pipe in tratiti vodo, je strogo prepovedano. Prestopke kaznuje z globami od 2 K (krone - op. p.) do 4 K ŽUPANSTVO...".
Vendar pa verjamem, da se kljub možnim kratkoročnim zapletom razvoja ne bo dalo ustaviti. Da bomo v prihodnosti združevali in ne razbijali!
Jože Dežman
S pravo mero politične spretnosti, kakršne so bili doslej pri nas všeči le še komunisti, so Slovenski krščanski demokrati v Zagorju ob Savi do uspešnega konca pripeljali svojo peto letoo konferenco. Srečanje, ki so ga vsiv Sloveniji pričakovali z izrednim zanimanjem, se je na koncu končalo brez večjih in usodnih pretresov, kot bi šlo za rutinsko preverjanje neke politike, ne pa najprej za jubilejno peto leto slovenske krščanske demokracije, potem pa tudi za sestanek, na katerem naj bi se določila usoda slovenske politike po krizi, ki jo je povzročila izločitev Janeza Janše iz vlade.
Za konflikt, ki je bil v zraku že nekaj časa pred srečanjem v Zagorju je na koncu enostavno zmanjkalo časa, kar je vsekakor pripisati spretnemu vodenju delovnega predsedstva. Le-to se je zelo hitro naučilo trikov politikov iz bivšega sistema, ki so zelo dobro vedeli, da je bolj od vsebine in dnevnega reda posameznih sestankov pomembno to, kdo jih bo vodil. Spomnimo se na primer, da je tudi dr. Janez Drnovšek v času svojega vodenja Jugoslavije pomembne točke postavljal čisto na konec dnevnega reda, predvsem pa ob tistih dneh, ko se je večini članov predsedstva mudilo na nogometne tekme.
Ivan Oman, ki je imel ambicijo tudi formalno ustoličiti ljudsko krilo slovenske krščanske demokracije, je tako popolnoma izvisel, saj za kakšno temeljito preverbo njegovega predloga enostavno ni bilo časa. Vodstvo Slovenskih krščanskih
Marko Jenšterle
demokratov se dobro zaveda, da gre pri tem predlogu v bistvu za dobro nastavljeno past, ki naj bi SKD prisilila k odhodu z oblasti. Sama pa dobro ve, da je z oblasti lažje oditi, kot se nanjo povzpeli. Ljudsko krilo SKD je seveda tisti del stranke, ki svojo motivacijo političnega nastopa vidi pod okriljem karizmatične-ga Janeza Janše, človeka, ki se je odločila za mučeniško pot. Pri tem bo poleg zavezništva znotraj določenih strank za dosego svojih ciljev uporabljal tudi druge oblike političnih spopadov. Po zadnjih dejanjih mu je očitno zelo pri srcu populizem ulice, s katerim je proti institucionalni politiki prvič udaril že v noči njegovega razreševanja.
Krščansko demokratski prvak Lojze Peterle je na konferenci v Zagorju pravilno ugotovil, da ob taki desnici levica nima posebnih skrbi in pri tem dodal, kako njegova stranka ne namerava "z vilami reševati problemov zadnje polovice desetletja". Krščanska demokracija se je s tem določila za sicer počasno, a vztrajno pot političnega pohoda skozi institucije, pač v skladu z njeno zgodovins-
ko izkušnjo zavračanja revolucionarnih sprememb in priseganja na evolucijo. Zanimivo pri tem je, da SKD ravno danes iz svojih vrst najmočnejše napade doživlja pri tistih ljudeh, ki so pred desetletji nastopili proti revoluciji levega tipa, danes pa bi jo hoteli zamenjati s svojo. Ni čudno, da ima takšna politika svojo največjo podporo v zdomstvu. Dr. Stanko Bemik iz ZDA je tako na primer celo napovedal ustanovitev "Atlantskega krila" stranke. Tudi drugače se zdomski del SKD prej nagiba k politiki Janeza Janše, kot pa sedanjega predsednika SKD Lojzeta Peterleta.
Toda ravno konferenca v Zagorju je pokazala na arhaičnost te politične misli, ki za reševanja ključnih problemov današnje dobe ponuja obrazom iz naše polpreteklosti. To ponujanje ima svoje vzroke, saj je emigracija daleč od domovine z velikim žrtvovanjem in odpovedovanjem očuvala svojo domovinsko zavest in jezik, problem je le v tem, da je šel medtem skupaj s Slovenijo naprej tudi ves svet.
Slovenska krščanska demokracija danes v Sloveniji ne more preživeti s politiko izpred petih desetletij, ampak le z navezovanjem na sorodne politične struje po svetu, ki vedo, da je komunizma formalno ža konec demontaže njegovih ostankov pa bo še dolgotrajen proces, v katerem navsezadnje lahko sodelujejo tudi tisti, ki se zavedajo svoje zablode iz preteklosti
ODMEVI
Praznično leto Slovencev
S!Ce°7Dni, imamo na splošno *0v in or JlV odnos d° prazni-«m0 jihaznovanj- le mistificir-
vunj - te mistificir-lmo Jih preveč. Še najbolj so nnam ljubi tisti domači, na pol P°ganski, povezani z vražami -*°rwfn» in kaznimi. Tudi svet-n'kl> ^, če so farni zavetniki, Postavijo cele zaselke pokonci -dLdi tradicije, ne glede na to, fcatoiiJJca Cerkev sama dvomi Zgodovinskem obstoju neka-
,er"> najljubših, recimo sv. Juriju cMVLtnika Anglije, Ljubljane,
e'ih vasi). Da o žegnanjih m laskih dnevih ne govorimo. ^? turentovanjih in kresovanjih. ,u* Prvomajskih?
oo praznovanja obletnic: dru-"Kkih in osebnih, društ\>enih in ."■aifcarsfciri, oživljajo se ce-n°l*ki (stanovski), ki so vsi
e*ako "zasebniki" in so spet :°nfesionalni (veroizpovedni) " 50 državni prazniki. Slednji ■lal> ki so skupek naštetih in jih L država Slovenija uzakonila, ; "aj v svobodni in osamosvoji driavi Pomenili ne le prost
ei0vnifc, ampak tudi občutenje
Janez Poštrak
lastne zgodovinske svojskosti in povezanosti. Identiteto.
Novo leto, Prešernov dan, Velika noč, Dan upora proti okupatorju, Praznik dela, Bin-košti, Dan Državnosti, Marijino vnebovzetje, Dan reformacije, Dan mrtvih, Božič in Dan samostojnosti so državni prazniki in kot taki pomenijo tudi "državljansko pravico in dolžnost" ter spoštovanje, čeprav bomo ob teh nekateri praznovali tudi Telovo, skorajda vsi pa še Pust itd., torej splošno uveljavljene (nedržavne) praznike.
A se dogaja, da sta prav
katoliška praznika Binkošti in Marijino vnebovzetje (splošno krščanska Božič in Velika noč sta izjemi; praznovalo se ju je na splošno, čeprav na tiho) marsikomu kamen spotike in "ideološka propaganda". In da je "komunizem" vtihotapljen v Dan upora proti okupatorju in Prazniku dela! Kar spomnimo se Klepovega naklepa (Lipa sprave, Nova slovenska zaveza, Društvo zamolčanih grobov, Društvo za demokratizacijo javnih medijev), kako so pravkar minuli praznik skušali razvrednotiti s prestavitvijo na (fantomski) 10. april. (Ker je bilo istega dne politično in "vsel-judsko" zborovanje proti korupciji, naklep ni uspel. Tudi zaradi "utrujenosti" dopoldanskih manifestantov.)
"Ideološki" problem Praznika dela je Cerkev sama razrešila: vernike je zavezala k praznovanju 1. maja s sv. Jožefom - delavcem.
Torej, veselo (skupno) praznovanje 1. maja!
Protest zoper odlaganje odpadkov
Odgovor na članek objavljen v Gorenjskem glasu, dne 25. aprila 1994 na 4. strani z naslovom "Protest zoper odlaganje odpadkov"
V članku z naslovom "Protest zoper odlaganje odpadkov - KS Poljane" je precej neresnic, ki izvirajo predvsem iz pomanjkanja informacij avtorjev protesta. Menimo, da smo dolžni podati nekatera pojasnila, s katerimi bomo pojasnili te nesporazume. Omeniti moramo, da smo uradno na ta protest že odgovordi Svetu KS Poljane, vendar zaradi razsežnosti problema menimo, da je nujno, da se ta odgovor v skrajšani obliki objavi tudi v Gorenjskem glasu, zaradi objektivne informiranosti javnosti.
Najprej želimo pojasniti občanom KS Poljane način informiranja, ki ga uporabljamo pri projektu iskanja najprimernejše lokacije za center za ravnanje s komunalnimi odpadki (CERO), zaradi katerega izražajo občani veliko ogorčenje.
ŽE na začetku projekta iskanja nove lokacije za center za ravnanje s komunalnimi odpadki (CERO) se je Izvršni svet občine Škofja Loka oziroma Odbor za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov odločil, da bo deloval javno in o rezultatih projekta sproti obveščal javnost. Omeniti moramo, da smo postopek, kako priti do lokacije predstavili vsem predstavnikom KS v občini, preko radia Žiri pa smo na te predstavitve vabili vse zainteresirane.
Za občane KS Poljane je bila ta predstavitev organizirana 19. januarja 1994 v KS Poljane. Vendar smo se zaradi neudeležbe občanov in predstavnikov KS dogovorili, da se bodo predstavniki KS Pohane udeležili te predstavitve v Škof ji Loki. Te predstavitve sta se udeležila le dva predstavnika sveta KS Poljane. Postopek za pridobitev nove lokacije smo dali v obravnavo tudi občinski skupščini, ki
ga je sprejela na februarski skupščini (28. februarja 1994). S tem smo zaključili prvo fazo projekta.
V drugi fazi, ki je izzvala protest krajanov KS Poljane, so strokovnjaki inštituta za ekološki Inženiring (IEI) iz Maribora izločili vsa tista območja, ki za lokacije CERO-d niso primerna, le-ta pa smo opredelili v prvi fazi (postopek za opredelitev lokacije). Tu moramo poudariti, da so bili v tej fazi upoštevani le tisti elementi, ki so opredeljeni v občinskih planinskih dokumentih in v raznih odlokih (Odlok o varovanju vodnih virov, naravne in kulturne dediščine,...). Posebej pa je potrebno omeniti, da še niso bili upoštevani lokalni elementi (lokalna zajetja vodnih virov ipd.). Le-te bodo strokovnjaki obdelali v tretji fazi Namen druge faze je določiti makro območja, kjer je možno locirati CERO. Ni pa Se določenih mikrolokacij, ki so predmet tretje faze projekta.
Odbor za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov, ki ga je imenovla Izvršni svet, je po prejetju izdelane druge faze projekta od IEI in po pozitivnem mnenju skupine SE PO (skupina za oceno pose-
?ov v prostor pri Inštitutu Jožef tefan iz Ljubljane, ki redno spremlja projekt in nanj daje pripombe, katere IEI upošteva pri izdelavi projekta), še pred obravnavo na IS organiziral tudi predstavitev te faze za vse KS, na katerih so območja, ki so primerna za lokacijo C ERO-a. Omeniti moramo, da so se te predstavitve udeležili predstavniki vseh KS (KS Bukovica -Bukovščica, KS Kamnimik, KS Selca, KS Sveti Duh, in KS Stara Loka - Podlubnik), razen KS Poljane in KS Javorje. Na tem sestanku smo se tudi dogovorili, da si bomo ta območja skupaj ogledali. O tem smo tudi obvestili KS Poljane in se z njimi tudi dogovorili za datum skupnega ogleda. Vsem predstavnikom smo še pred sestankom poslali tekstualni del gradiva, grafični del pa smo jim predstavili na sestanku. Na tem sestanku smo
vsem prisotnim tudi pojasnili pomen in rezultate te faze. Predstavnikom KS smo tudi povedali, da IS nima namena, da bi lokacijo komu vsilil, temveč bo poskušal lokacijo pridobiti na podlagi javnega razpisa Vsekakor pa je treba prej imeti izdelano študijo, kjer bomo videli, na katerih lokacijah je sploh možno tak objekt locirati. Taka lokacija mora izpolnjevati vse zahteve, ki jih za tak objektzahtevajo v evropski skupnosti.
Glede tehnologije ravnanja z odpadki moramo pojasniti, da je vzporedno s projektom iskanja nove lokacije za CERO potekal tudi projekt ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Do iz-granje CERO bomo zmanjšali volumen komunalnih odpadkov, uvedli pa bomo tudi kontrolo odpadkov, ki se bodo odlagali na novi deponiji. V projektu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov je del študije namenjen tudi zbiranju in odlaganju posebnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov. Za odlaganje in predelavo le-teh pa je zadolžena država. Sedaj ap se že pogovarjamo z Dino som, ki je zainteresiran, di. odvaža nekatere koristne od padke (steklo, papir, kovinski odpadki), da bi to mrežo razširili na celotno območje občin' škofja Loka.
Zavedamo se, da je naše okolje že obremenjeno z raznimi bolj ali manj posrečenimi posegi v okolje. Ravno zato Želimo, da izberemo tako lokacijo CERO-a, kjer bo vpliv le-te na okolje najmanjši. Zato smo za izvajalca tega projekta izbrali Inštitut za ekološki Inženiring, ki se lahko na tem področju pohvali s konkretnimi rezultati in ki je na projektu IKROS prejel največje število točk, kar je tudi garancija, da delo poteka pravilno.
Upamo, da smo s tem malo daljšim odgovorom pojasnili vse nesporazume, kajti za nadaljevanje projekta je nujno, da le te razčiščujemo sproti.
Predsednik IS
Vincencij Demšar
H O B B Y
(MODELBAU-modeli
avtomobili ladje letala vlaki
Specializirana trgovina z igračami LEGO, PLAYMOBIL, BARBIE itd.
Steckenpferd 4ktfatj
CELOVEC, Bahnhofsfr 25, tel 0043/463-512505
alples industrija pohištva
Na podlagi sklepa skupščine z dne 14. 4. 1994,
Alples industrija pohištva Železniki, Češnjica 54, Železniki
razpisuje
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
male hidroelektrarne v Selcih, Podzavernik, ki leži na parceli št. 929 - poslovna stavba v izmeri 61 m2 in funkcionalni objekt 1021 m2, z. k. v. 336, k.o. Selca, moč 2 x 110 kW.
Izklicna cena znaša: 690.000,00 DEM.
Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe oz. njihovi pooblaščenci, katerih pismene ponudbe pričakujemo najkasneje 19. 5. 1994. Morebitni kupci morajo pisni ponudbi, ki jo pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov prodajalca s pripisom "za razpis", priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 10 % od izklicne cene nepremičnine v tolarski protivrednosti srednjega tečaja Banke Slovenije na dan plačila. Varščino morebitni kupci plačajo v blagajni podjetja ali na žiro račun št. 51510-601-40477.
Vplačano varščino borno šteli v kupnino, neuspelim ponudnikom pa jo vrnili v treh dneh po končani dražbi. Će uspeli ponudni odstopi od svoje ponudbe in ne sklene kupoprodajne pogodbe, izgubi pravico do povračila varščine.
Ogled prostorov male hidroelektrarne je možen v petek, 6. 5. 1994, od 10. do 11. ure.
MURKA
Trgovina na drobno in debelo p. o. Lesce, Alpska cesta 62
DANES DENAR NE LE LEŽI NA CESTI LAHKO PA GA ZASLUŽITE OB CESTI.
ČE STE DELAVNI, SPOSOBNI, MATE
NEKAJ DENARJA IN KOT NAJVAŽNEJŠE
če vzamete v najem GOSTINSKI LOKAL TEXAS V LESCAH s 100 sedeži v restavraciji na vrtu
Ix)kal leži ob magistralni cesti, ki vodi v EVROPO, ob križišču cest Bled - Jesenice. Lokal je opremljen in sposoben za takojšnje obratovanje. V sklopu lokala jc tudi družinsko stanovanje.
PONUDBE ZA NAJEM LOKALA ZBIRAMO DO 16. MAJA 1994
Ponudba naj obsega: program gostinske in turistične ponudbe, višino najemnine, predplačilo, garancijo za plačevanje najemnine, čas najema in druge zadeve pomembne za vas in nas.
Vodstvo Murke se bo odločilo za sprejemljivega najugodnejšega ponudnika.
Najemnik bo imel predkupno pravico v primeru prodaje.
Ponudnik mora za obravnavo ponudbe plačati varščino v višini 150.000 SIT, ki jih nakaže na ZR št 51540-601-16247.
Načrt objekta in spisek inventarja so vam na razpolago
v podjetju Murka, pri gospe Vojki Jereb, telefon 064/718-200.
TURISTIČNA AGENCIJA
Maistrov trg 2, Kranj Telefon: 064/213-261 064/218-586 Telefax:    064/211 -790
ZADRUŽNI DOM PRI M S KO VO
Sklad stavbnih zemljišč občine Tržič
razpisuje
JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB
za nakup nezazidanih stavbnih zemljišč, komunalno neopremljenih,
s pare. št. s površino
195/18 706 m2
195/19 757 m2
195/20 937 m2
195/21 1.131 m2
195/22 37 m2 in
195/23 236 m2
vse k.o. Podljubelj.
Za navedena zemljišča je že izdelan predlog pozidave. Pogoji:
1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije
2. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje
3. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako "Ponudba za odkup Podljubelj - ne odpiraj" na sedež razpisovalca Sklad stavbnih zemljišč občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič
4. Rok za zbiranje ponudb je osem (8) dni od objave v časopisu Gorenjski glas
5. Razpisovalec si pridržuje pravico, da v primeru neustreznih ponudb ne opravi izbire med ponudniki
6. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogod bo v 15 dneh po prejemu pisnega obvestila prodajalca, da je bil izbran. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil ustrezne pogodbe v določenem roku, se izbira razveljavi.
7. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec pravico do uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča
8. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča plača kupec
9. Podatke o parcelah in predlogu zazidave ter druge informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na oddelku za prostor in okolje občine Tržič - tel. št.: 064/53-051, int. 40 in po tel. št. 064/53-571, kontaktna oseba Slavko Teran.
KONTAKT H
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o.
• Mercury 51 TTX
• Voyager 51 TTX
• Voyager 55 TTX
• Diadem 63 TTX
• Art line 70 ST, TTX
AKCIJSKA PRODAJA TELEVIZORJEV ELEKTRONIKE VELENJE (Gorenie!
39.940 SIJ 41.170 SIT 48.620 SIT 68.680 SIT 81.950 SIT
Trgovci imajo količinski POPUST! Možnost dostave!
LOM 53, TEL,: 51*746, DEL. CAS.: OD 7. D019. URE
Trgovin« SIDRO, Cesta na Loko 2, Tržič tel.: 53*204, del. Čas.: od 9. do 12. in od 14. do 18, ure
slovenske železarne Jt
ŽELEZARNA IESENK
m PROM
SŽ FIPROM, d.o.o., PC Žičarna
objavlja prosta delovna mesta
1. TEHNOLOG 2 osebi
Pogoji:
- dipl. ing. metalurgije, kemijske tehnologije, ali strojništva
- odslužen vojaški rok „wa
- delavcem brez izkušenj omogočimo opravljanje pripravnisiv
- državljanstvo RS
2. ŽIČAR 2 5 oseb
Pogoji:
- dve- ali triletna poklicna šola
- odslužen vojaški rok
- državljanstvo RS
Objavljena dela so primerna le za moške v..0jO Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posii ^ v 15 dneh po objavi na Kadrovsko službo FIPROM, °:rjajj Jesenice, Cesta Železarjev 8. O izbiri bodo kandiu obveščeni pisno.
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP KURILNEGA OLJA
PETROL
NAKUP NAD 1000 L * PLAČILO NA J OBROKOV S CEKI BREZ OBRESTI
PRI PLAČILU V ENKRATNEM ZNESKU PA VAS BOMO NAGRADILI Z BREZPLAČNIM PREVOZOM
KURILNO OLJE JE IZJEMNO VISOKE KAKOVOSTI Z NIŽJIM ODSTOTKOM ŽVEPLA (DO 0,3), KOT GA DOVOLJUJEJO STROGI EVROPSKI STANDARDI. NJEGOVO STRDIŠČE JE SELE PRI ■ 10C
POKLIČITE NAS, ŽE SEDAJ BOMO POSKRBELI, DA VAM BO
JESENI IN POZIMI TOPLO!
Naročila: skladišče Medvode tel.: 061/611340,611-341; bencinski servis Radovljica I tel.: 064/ 715 *4»
NMUPJJ
UREJA; Vilmi Stanovnik
KRANJSKI SKAKALCI SO ZADOVOLJNI Z MINULO SEZONO
OSVOJILI SO ŽE 22. NASLOV PRVAKOV
skdb*}C- ^8lav Telinga so delo v minulih šestih letih ocenili kot uspešno, s skoraj sto mladimi tkalci pa napovedujejo tudi nove uspehe našega skakalnega športa.
*S$*. 58Va^ U- apri,a " Torkov oWni zbor SK Triglav Teling, ki starše * e,ežj,° ve* kot sto mladih smučarjev skakalcev, njihovih doU*V'JreDerJev in članov upravnega odbora kluba, je bil nov
tale'f' •atan v Sloveniji in \e posebej na Gorenjskem mladih ntiranih skakalcev ne manjka in da kljub trenutni rezultatski ! r*Pre*entantov, še lahko upamo na povratek v svetovni vrh. den ■ 50 v nunu^>n «ct'h dokazali, da je kljub pomanjkanju moć 8 z.do.Drun delom in veliko zavzetostjo vseh članov kluba (o ,mars'kaj narediti, saj so zgradili skakalnice, dom skakalcev, v k       50 se pohvalili tudi z zadnjo pridobitvijo, novim klubskim
mS ponosom lahko ugotovi-oKh u3 Je bil° zadnje šestletno 10?J^najboljše v skoraj pet-
0 organizacijo,
zgodovini kluba. Z ki so jo športni de-
številni
desetletni dobri
oblikovali
lavci, trenerji in sodniki nam je uspelo klub materialno in kadrovsko utrditi in bistveno boljšati pogoje dela za skoraj sto skakalcev, ki smo jih imeli P°vprečno vsako leto. Pridobili srno objekt s petimi skakalnica-"J1 Pokritimi s plastiko in dom ^akalcev. Tudi po uspehih smo da*eč najuspešnejši klub v Složniji, saj smo doslej dvaindvaj-Jgkrat osvojili naslov ekipnega javnega prvaka," je v poroči-!f upravnega odbora Triglav if'inga poudaril predsednik Jože Javornik. Leta 1989 se v klubu spomin-
jajo kot leta, ko so odprli smučarski skakalni center na Gorenji Savi, ki so ga zgradili z več kot 20 tisoč prostovoljnimi urami članov kluba. Naslednjega leta so mladinci na svetovnem prvenstvu osvojili bronasto kolajno, v ekipi Slovenije pa sta nastopila tudi dva člana Triglava Knafelj in Komovec. Tekmovalci Triglava so osvojili prvo mesto na alpskih igrah v Nemčiji, zmagal pa je Franc Urban. Leto 1990 pa je klub doživel tudi tragedijo, saj je v prometni nesreči umrl obetajoči mladinec Marjan Kropar, hkrati pa sta se poškodovala Knafelj in Komovec. V letu 1991 so bili Triglavani organizatorji kar dveh FIS tekmovanj, v istem letu pa je Franc Urban na svetovnem mladinskem
^TRI SE ZAČENJA SLOVENIAN OPEN
REKORDNI NAGRADNI SKLAD
boJnu^ aP"'a " ^ teniškem centru Ten-Ten v Domžalah se tenišk- nJ'.mi kvalifikacijami začel letošnji, sedaj že tradicionalni pred*9 tumir Slovenian open. Začetek glavnega turnirja pa je
"viden za ponedeljek, 2. maja. saj: rn,r v Domžalah letos nosi ime Renault Slovenian open 1994, (jQsj .8eneralni sponzor Revoz, d.o.o.. Prireditelji so si zagotovili ia $ r?kordni nagradni sklad, 150.000 dolarjev (prvak dobi ček mejo kS°^ do'ariev) i° gostoljublje, s čimer so dosegli zgornjo for,e cnallengerjev in s tem sodijo med sto največjih organiza-oab0r te.ni5kih turnirjev na svetu. Predsednik organizacijskega precj a, Je letos Bernard Coursat, generalni direktor Revoza, vlad d n'k častnega odbora pa je dr. Janez Drnovšek, predsednik
Jut 5ePubl»ke Slovenije. Štiri f1 i-e m nedelJske kvalifikacije z 32 udeleženci bodo dale igraj lnaliste, poleg teh pa bo na glavnem turnirju nastopilo 22 Povabil' Z naJv'5jim rangom med prijavljenimi. Štirje bodo dobili tUtji j..5v.?va Pa bosta posebna povabljenca - med njimi naj bi bila
prvenstvu dosegel 12. mesto. Na Gorenji Savi so dobili novo keramično smučino in popravili iztek skakalnice, začeli pa so graditi tudi dom skakalcev. Leta 1992 so podpisali štiriletno pogodbo z novim glavnim pokroviteljem Iskro Teling, po kateri klub nosi tudi del imena. V tem letu so osvojili pet naslovov državnih prvakov, šest tekmovalcev pa je osvojilo točke na mednarodnih tekmovanjih. Lani so pri Triglav Telingu poleg naslova držav-nihprvakov v skokih osvojili tudi ekipni naslov prvakov v nordijski kombinaciji, trije tekmovalci pa so osvojili točke svetovnega pokala. Franc Urban je kot mladinec osvojil naslov državnega članskega prvaka, dogradili so dom skakalcev in obnovili smučarski dom na Sv. Joštu.
"Tudi minula sezona je v klub prinesla nekaj novih pomebnih rezultatov, saj smo spet ekipni državni prvaki v skokih in nordijski kombinaciji, Polajnar je bil drugi, najboljši Slovenec, v medcelinskem pokalu, zelo odmevni so rezultati na OPA igrah mladih do 16 let, kjer je bil Miha Eržen drugi, Primož Peterka tretji in Robert Janežič
peti. Če bodo fantje nadaljevali s takimi rezultati, se ni bati za nove uspehe naših skakalcev v mednarodnem merilu. Pri tem je treba dodati tudi udeležbo na olimpijskih igrah šolarjev, kjer so naši tekmovalci osvojili vsa tri prva mesta. Lepe uspehe so dosegli tudi mlajši tekmovalci v pokalu Cockta, kjer smo osvojili vrsto najboljših mest tako ekipno kot posamično," je o dosežkih v zadnji sezoni povedal Jože Javornik.
Pri Triglav Telingu tudi poudarjajo, da tako dobre generacije trenerjev že dolgo niso imeli, pa tudi vodstvo kluba uživa med tekmovalci in straši veliko zaupanje, saj so s stoodstotnim dvigom rok na volitvah za predsednika kluba ponovno izbrali Jožeta Javornika, ki mu bosta pri delu pomagala nov upravni in nadzorni odbor. Med najpomembnejšimi nalogami vodstva kluba bc v naslednjih letih sodelovanje pri gradnji 90-metrske plastične skakalnice na Gorenji Savi, ki bo sicer republiškega pomena in bo namenjena treningom državnih reprezentanc - v njej pa Triglav računa tudi na svoje po tradiciji številno zastopstvo. • V.Stanovnik
PREDSEDSTVO 0 NEZAUPNICI
Ljubljana, 26. aprila - Kot je znano, so na seji zbora za skoke prejšnji petek izglasovali nezaupnico dosedanjemu direktorju nordijskih reprezentanc Lojzetu Gorjancu. V ponedeljek se je sestal tudi odbor za teke, ki pa o Gorjančevi nezaupnici ni razpravljal. Končna odločitev o Gorjančevi nezaupnici in morebitni razrešitvi je tako preložena na sejo predsedstva SZS, ki naj bi se predvidoma sestalo 19. maja. • V.S.
Ji H    c *
tisti \? ?lovenca. Eden je gotovo Iztok Božič, drugi pa bo najbrž teniŠke       P°kazal najboljšo pripravljenost na nastopu naše potejjg rePrezentance za Davisov pokal, ki od danes do nedelje °sebn'K ^armoru- Prireditelji pa so včeraj še skrivali nastop 'St^ il..80stov, ki utegneta biti atrakcija turnirja....
lovnik
Jmiznoteniško prvenstvo gorenjske
UlceaoLolia>28* "P"1* ■ Minulo nedeljo je Partizan EGP iz Škofje sanice jani.^ra! gorenjsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane, tel^tioval^e m me^ane dvojice. Na njem je sodelovalo okoli 60 ^janšelcrv- *-n tekmovalk- V članski kategoriji je zmagal Matej ^°JKar (L ^ )' med slanicami pa je gorenjska prvakinja Petra P^ikun C Ur)- V članskih dvojicah sta zmagala Jeraša - Maček Med meg mf.d- ženskami pa dvojica Štrukelj - Fojkar (Merkur).
etra Pn?nimi dvojicami sta naslov gorenjs °Jkar m Boštjan Rant (Merkur - EGI
VABILA
kih pravkov osvojila iP). • J.Rant
5
spored
PRIREDITVE
t ~vl*om k {{"*" " V suPer ligi ekipa Trate jutri, v soboto, z 1 ligi Jesn> • uri> v derbiJu kroga gosti ljubljanski Balinček. V v * uri dn gostuiej° v Postojni pri ekipi Soviča, Tržič pa jutri {vanju na k3 8osti eklP° Transporta. Primskovo gostuje v Izoli, v Kari„..,JJa oo srečanje med ekipama Huj in Šiško. Feroles iz
NOV PODVIG DUŠANA MKAVUETA
OBTEKEL BO SLOVENIJO
Kranj, 29. aprila - Od minule srede, 27. aprila, do naslednje nedelje, 8. maja, bo naš znani ultramaratonec Dušan Mravlje poskušal uresničiti nov tekaški podvig, Id ga je poimenoval "Oblekel sem Slovenijo.**
Štiridesetletni Kranjčan Dušan Mravlje, ki v svoji bogati tekaški karieri beleži vrsto podvigov, od zmage V Melbourmt na najdaljšem cestnem telcu na svetu, do treh zmag na Evropskem pokalu v teku na 100 kilometrov, pa zmago na Evropskem pokalu v teku na 24 ur in zmago na najdaljšem enodnevnem teku v Italiji, se je tokrat pripravil na poseben podvig - v 12 dneh namreč namerava preteči več kot 1100 kilometrov ob mejah Slovenije.
Lani je Dušan uspel preteči Slovenijo podolgem in počez, tokrat pa Je v sredo štartal v Dobo vi in pravi tekaški dan končal v Rogaški Slatini. Včeraj je teke! od Rogaške Slatine do Moravskih Toplic, danes pa naj bi bil proti večeru v Šentilju. Tam bo jutri nadaljeval pot do Slovenj Gradca, v nedeljo, 1. maja, pa ga ob 16. uri pričakujemo na Gorenjskem, v Preddvoru. Iz Preddvora bo tekel m proti Kranju (kjer naj bi bil predvidoma ob 17. uri), nato pa skozi Naklo v Podvin in na cilj petega dne na Bled, kjer bo predvidoma med 19. in 19.30 uro. Pot po Gorenjski bo nadaljeval v ponedeljek, ko bo z Bleda tekel proti Jesenicam, prek Mojstrane in Vršiča pa jo bo nadaljeval v Bovec, kjer naj bi bil v ponedeljek ob 18. uri. V torek bo tekel proti Novi Gorici, v sredo do Portoroža, v četrtek do Ilirske Bistrice, v petek do Jasnice, v soboto do Rateža, v nedeljo pa naj bi tek okoli 13. ure končal v Dobovi. • VJStanovnik
Hogovi|'ce.v tretjem kolu igra pri Topolcu. V II. ligi - vzhod ekipa gostuie„ oima Sosti Svobodo (sobota ob 9. uri), Loka 1000 Roko™ le5ivici. mlada ekipa Trate - Dvor pa je prosta. • V.S. v soboto 5k sPor*d - V II. državni ligi za ženske ekipa Lokastara 16. Urj f 00 18. uri gosti Izolo, mestni derbi pa prav tako jutri ob gosti PoTi ta ekiP' Punina Kranj in Kranj B. Ekipa Sava Kranja v Sob^- v HI. ligi za moške Herbalife Storžič doma gosti Šešir Jezerskn Đ°b 18, UI\ ostali Pari Pa so: Dom Žabnica - Pegaz ■•Pa g •dovlJica S. Bled - Prule, Besnica B - Sava Kranj.
VEČ KOT TRISTO TRMASTIH TEKAČEV
Dom Žabnica - Pegaz
Jani RK R1' r°kometni turnir v Desnici - Jutri dopoldne bodo golifiasvl'03 organizirali rokometni turnir. Nanj so povabili b °o kon? i ovenske ekipe in goste iz sosednje Avstrije. Turnir esr»ičani      s Plesom ob zvokih skupin California in Šum, 5 prvi tu£? SO P°skrbeli tudi za bogat srečelov. • V.S.
aprila n vP9inlbalu v Kranju - Paintbal klub Kranj bo jutri, V, PauitablnTPi!,gonu Pod Sv. Joštom, organizator prvega turnirja e^P° Je 7sn c,TmovanJe se bo začelo ob 13. uri, prijavnina za ^rnir v owa T/ PoskrblJeno pa bo tudi za opremo. • G.Košir T nedelj0 i ^ ' "a mivki - Rekreacijski center Vogu iz Besnice bo !elciv»ovanip    ma^a' organizator turnirja v odbojki na mivki.
d začeti Se      začelo ob 10. uri, ekipe pa se lahko prijavijo f AlPinht)xm ^kmovanja. Prijavnina je 2.000 tolarjev. • G.Košir - ič nriv>T^v    la v Triiiu • Alpinistični odsek Planinskega društva alSzemdl V letošniern ktu Alpinistično šolo za vse, ki jih
plezanje v
in. bo Š"ma7ap°.v^' turna smuka in gorsko kolesarjenje. Začetek • * J-lOkel V Prostorih Planinskega društva Tržič, Balos
Visoko pri Kranju, 23. aprila
- Minulo soboto je Klub trmastih organiziral 4. tek trmastih, start je bil v Športnem parku Rapa na Visokem, tekači in tekačice pa so se pomerili v 16 kategorijah. Na krajši, 11- kilometrski progi, se je pomerilo 145 tekačev, na daljši, 21-kilometrski, pa 65. Poleg tega so tekli tudi otroci na 3-kilometrs-ki progi, nastopilo pa jih je kar 120.
Med otroci je pri dečkih do 10 let zmagal Rok šroj. pred Janom Marcem in Žigom Vrhovcem, pri deklicah do 10 let pa je bila najhitrejša Maja Jere, ki je zmagala pred Urško Prime in Daliborko Jerkič. Pri dečkih od 11 do 15 let je bil najhitrejši Anže Lauseger, drugi je bil Klemen Lauseger, tretji pa Tilen Mihelič, pri deklicah pa je bila v isti kategoriji zmagovalka Aleksandra Lani-šek, ki je premagala Tadejo
Brankovič in Moniko Bohinc,
ki sta bili druga in tretja.
Na 11-kilometrski progi, ki je potekala okoli Brda, je bil med moškimi v skupni uvrstitvi najhitrejši Lado Urh, drugi je bil Tomaž Novak, tretji pa Janez Marinko. Med ženskami je zmagala Veronika Bohinc pred Marto Boncelj in Suzano Cesar.
Na 21-kilometrskem teku trmastih je pri moških v skupni uvrstitvi slavil Roman Hojak, pred Milanom Kotnikom in Klemenom Dolencem. Pri ženskah pa je bila najhitrejša Slava Poznič, druga je bila Olga Grm, tretja pa Magdalena Menegalja. • V.S.
NOMADI LEPOTE V KRANJU
Kranj, 29. aprila - Da se Kranj mesec dni pred največjim športnim dogodkom v Sloveniji v tem letu, že pripravlja na sprejem Gira d'Italia, bo nov dokaz sredina prireditev v športni dvorani na Planini. Avtor, Matjaž Berger, jo je poimenoval "Artistična akcija nomadi lepote", predstava pa bo namenjena najširšemu krogu gledalcev, saj jo bo v celoti prenašala slovenska televizija.
V predstavi, ki se bo začela 4. maja ob 19.15 uri, bodo sodelovali artisti oddelka za špektakelske umetnosti Novo mesto 1917, gimnastična ekipa, judoisti, sabljači, bodvbuilderji, vozniki gookarta, svetovni vicešampion v BMX in še nekateri posamezniki. Za športno koordinacijo in koregrafijo pa bo
Eoskrbela nekdanja reprezentantka v športni gimnastiki Jasna >okl Osolnik. Poleg tega bo z videoposnetki poskrbljeno za
fmkaz bogate, 77- letne zgodovine Gira, ki bo junija letos po 23 etih spet gostoval v Sloveniji. • V.Stanovnik
VALJAVEC ZMAGAL V ITALIJI
Kranj, 27. aprila - V Mastromarcu v Italiji se je končala kolesarska dirka Giro delle Toscana za mladince. Skupni zmagovalec dirke je postal Tadej Valjavec (Sava Kranj), ki je s pomočjo ekipe uspešno ubranil vodstvo po prvi etapi in si tako tudi po četrti, zadnji etapi, zagotovil končno zmago. • V.S.
TFllUTLON ŽEPIČ ŠESTI V ITALIJI
Kranj, 27. aprila - Konec minulega tedna je bil v Anziu pri Rimu prvi letošnji triatlon za evropski pokal. Na njem je nastopil tudi najboljši kranjski triatlonec Damjan Žepič, startali
Ea so skoraj vsi najbolje uvrščeni triatlonci iz lanske sezone. >amjan se je kljub slabemu vremenu dobro odrezal, saj je osvojil šesto mesto in s tem dosegel najboljšo uvrstitev v svoji karieri. Naslednja tekma za evropski pokal bo 22. maja v Kutzbuehlu. • V.S.
^ illllM
SONET
ŽIVILA V CELJU, NAFTA V KRANJU
Kranj, 29. aprila - V slovenskih člankih nogometnih ligah bo konec tedna na sporedu 24. kolo. Živila Naklo gostujejo v nedeljo v Celju pri Publikumu. Izid te tekme je težko napovedovati. Naklanci res igrajo s tekme v tekmo bolje in bi v nedeljo z malo več sreče lahko porazili tudi Muro, Publikum pa je v globoki krizi in je bil že tri kola zapored poražen. Če se ne bo ujel, bo za Naklance lažje, če pa bo kriza mimo, potem Živilom na Skalni kleti v Cehu ne bo lahko. V drugi ligi igra Triglav Creina v nedeljo ob 16.30 doma z Nafto, ki je na lestvici pri vrhu. Če tudi tokrat Kranjčani ne bodo dosegli ugodnega izida, potem je verjetno njihovo slovo iz druge lige dokončno. Nekaj več upanja bi bilo v primeru porazov neposrednih tekmecev za izpad, Rudarja in Štajerske pivovarne, ki pa sta sedaj Štiri oziroma pet točk pred Kranjčani. V tretji ligi gostuje Jelovica jutri v Biljah, Visoko pa ima izredno priložnost za vzpon na lestvici. Po zmagi v zadnjem kolu tudi tokrat lahko premaga jutri ob 16.30 doma Telmont Šmarje. • J.K.
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
JESENIČANI KREPKO V VODSTVU
Kranj, 28. aprila - Odigran je bil 15. krog v gorenjski A nogometni ligi. Rezultati: Zarica - Alpina 3:1, Britof - Polet 3:3, Železniki - Sportplan 1:0, Bitnje - Bled 1:1, Jesenice - Lesce Stiks 2:1. Na lestvici trenutno vodijo Jesenice z 28 točkami, drugi so Železniki z 20 točkami, tretje Lesce Sticks z 19 točkami, četrti Britof s 17 točkami, peta Zarica s 14 točkami, šesta Alpina s 13 točkami, sedmi Bitje in osmi Polet s po 12 točkami, deveta Bled Sportina z 8 točkami in deseti Sportplan s 3 točkami. • R.Gros
pidRKfl mmmmmm
KOŠARKARSKI PRAZNIK V TIVOLIJU
Ljubljana, 27. aprila - V sredo je bila v ljubljanskem Tivoliju tradicionalna slovenska košarkarska prireditev "Dan slovenske košarke". Ljubitelji košarke so si lahko ogledali tekmo med košarkaricami Diamond Jezice in selekcijo drugih klubov, zmagale pa so državne prvakinje. V mladinski kategoriji je moštvo juga premagalo ekipo severa. Tekmo med politiki in zvezdniki je dobilo moštvo politikov, v košarkarskem dvoboju šol Jureta Zdovca in Petra Vilfana pa so slavili Vilfanovci. Vrhunec dne je bila tekma "Ali starš" med severom in
S" igom, zmagah pa so severnjaki. Najboljši igralec tekme je bil oris Gorenc, najboljši obrambni igralec pa Vitalii Nosov. V tekmovanju najboljših zabijalcev je zmagal sijajni Kranjčan Marko Milic, najboljši strelec za tri točke pa je bil Dušan Hauptman. • V.S.
ZMAGA KRANJSKIH GIMNAZIJCEV
Kranj, 25. aprila ■ Uspešno se je zaključilo drugo ekipno odprto prvenstvo srednjih šol Slovenije v šahu, ki je potekalo 17. aprila 1994 v kavarni Astoria v Mariboru. Prvenstva se je udeležilo trinajst slovenskih srednješolskih ekip in mladinska selekcija avstrijske Štajerske. Prvo mesto je zasluženo osvojila GIMNAZIJA KRANJ v postavi: Boštjan Markun, Peter Kovačič, Janez Kozamernik in Maja šorli. Ostale ekipe so se razvrstile takole: 2. mesto GIMNAZIJA MARIBOR II, 3. mesto STEIERMARK, 4. mesto GIMNAZIJA POLJANE, 5. mesto GIMNAZIJA MARIBOR III. itd. P. K.
TCU
O.
O
tenis centar uronl«
zgoenja basni ca Igr lito na trati - tal. 403 1 B£
ODPRTO OD 9. - 24.h TEL: 403 182
RadsportFABJAN,
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE 2 Tet. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
mobitel
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616
DUŠAN JERALA
V1RMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-240
turizem
J
MOJCA JEMC Partizanska 27 Škofja Loka
V specializirani trgovini Tekstil za turizem
v Škofji Loki. šolska ulica (nasproti Name) vam nudimo:
KOMPLETNE PRIBORE TA KLEKLJANJE
(blazine, košarice, kleklje, vzorce, priročnik za klekljanje)
IZDELKE DOMAČE OBRTI TER VELIKO IZBIRO KLEKLJANIH ČIPK i
SPREJEMAMO TUDI ČIPKE TA VŠIVANJE NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU (064) 631.324
Rudolf Breuss
ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE
ter drugih navidez neozdravljivih bolezni z naravnimi sredstvi.
Izredno zanimiva knjiga, ki opisuje zdravljenje raka s postno terapijo ob uporabi čajev ter zelenjavnih sokov. Rak še vedno spada med glavne vzroke za prezgodnjo smrt in zato je dragoceno vsako novo spoznanje o njegovem premagovanju. Avtor navaja, da Je sam ozdravil več kot 2000 ljudi, sicer pa ocenjuje, da Je bilo z njegovo terapijo ozdravljenih že več kot 45.000 ljudi. Knjigo lahko naročite po povzetju z naročilnico ali po telefonu. Cena je 1.197 STT.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige
ZDRAVLJENJE RAKA IN LEVKEMIJE po ceni 1.197 SIT.
Ime in priimek:................................
Ulica m hišna št................................
Kraj in poštna št................................
Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TeL/Fax: 063/27-734
Podarimo si zdravje!
TRGOVINA DOM trade d.o.o., ŽABNICA
GRADBENI MATERIAL OD STREHE
PO KONKURENČNIH CENAH ORGANIZIRAMO PREVOZ MATERIALA NA GRADBIŠČE!
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA DNE 25.4.94 ŠT. KUPONA ŠT. RAČUNA
1. NAGRADA 1395 12035
2. NAGRADA 503 12097
3. NAGRADA 1311 11574
4. NAGRADA 552 12318
5. NAGRADA 528 12212
NAGRAJENCI NAJ SE OGLASIJO V TRGOVINI DOM ŽABNICA DO 31.5.94
POSLUJEMO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00 D018.00 URE OB SOBOTAH OD 7.00 D012.00 URE
TEL/FAJC: 064/312-266,0641311-545
alples lesni programd.o.o.
Takoj pogodbeno zaposlimo več delavci za delo v proizvodnji. Prošnje pošljite n}. kadrovsko službo podjetja ALPLES LESN PROGRAM, Cešniica 48B, 64228 Železnj*1' Vse Informacije dobite v kadrovski služ&'» ali pa po telefonu 064/67121, Int 230.
Priljubljena Izletniška točka nad Kranjem je zopet zaživela
Pot pod noge in na Jošta!
Gora ni nora, tist' je nor, k' ne gre gor!
V soboto je bil na Joštu v okviru predstavitve na novo obnovljenega gostišča na Sv. Joštu' nad Kranjem letalski miting, na katerem so sodelovali člani Alpskega letalskega centra Lesce in celotna državna padalska reprezentanca. Ta prireditev, lepo obnovljen, prej že skoraj razpadajoč dom in pa številna načrtovana družabna srečanja, kulturne in športne prireditve, ki se bodo na tej izletniški točki odvijale v prihodnosti, nam napovedujejo, da bo Jošt nad Kranjem po nekajletnem premoru zopet postal cilj naših izletov ali izpolnitev želje po razvedrilu in rekreaciji.
Sv. Jošt nad Kranjem, 29. aprila - Sveti Jošt velja za zavetnika romarjev, mornarjev, hiralnic ter proti boleznim kugi, mrzlici, neurjem, za žetev itd. Tako je bila prvotna cerkev na Joštu po zgodovinskih podatkih sezidana že v 15. stoletju in od takrat naprej je pot na Jošta postala romarska pot, saj so bili predvsem preprosti kmetje prepričani, da morajo vsaj enkrat v življenju romati na Sv. Jošt, drugače bodo morali to romanje opraviti po smrti za pokoro. Še danes se v cerkvi na Sv. Joštu odvijajo razne cerkvene slovesnosti, kot so maše in procesije, znano pa je tudi dejstvo, da je notranjost cerkve akustično zelo primerna za razne glasbene dejavnosti, koncerte in podobno.
Je pa gora Sv. Jošta daleč naokoli znana in priljubljena izletniška ter planinska razgledna točka, saj je z vrha lep razgled po ravninah, Škofjeloškem hribovju, Karavankah, Julijskih in Kamniških Alpah. Po 2. svetovni vojni, leta 1950, so kranjski smučarji na vrhu gore zgradili svoj dom, ki je od takrat naprej številnim obiskovalcem, izletnikom in pohodnikom nudil včasih bolj, včasih manj prijetno ter gostoljubno zavetišče. Pač odvisno od najemnikov tega doma, ki so se v času od takrat pa do danes seveda večkrat zamenjali.
Tako je na žalost zadnja leta priljubljen izletniški kraj kar nekoliko potonil v pozabo. 1. septembra lanskega leta pa sta dom na
Joštu v upravljanje prevzela znana Kranjčana Miran Praprotnik in Andrej Košir, ki sta z ustanovitvijo podjetja GTT Jošt krajanom Kranja in bližnje ter daljne okolice kar nekako obljubila, da bo Jošt v kratkem zopet postal priljubljen cilj njihovih nedeljskih izletov, možnost za razna družabna srečanja, svečanosti, rekreacijo ali pa le kot razvedrilo po napornem delavniku.
V soboto smo se lahko prepričali, da sta kranjska podjetnika z veliko truda Joštu resnično vrnila življenje. Na letalskem mitingu, kjer so nastopili člani Alpskega letalskega centra Lesce in člani slovenske padalske reprezentance, se je na Joštu zbralo veliko
ljudi, ki so bili na koncu s ponudbo, ki jo danes Jošt ponovno ponuja, zelo zadovoljni. Dom je v bistvu na novo zgrajen, kuhinja je popolnoma nova, ponudba hrane pa temelji na domačih specialitetah, kot so na primer vampi, golaž, žganci, enolončnice, ričet, krače, jelenova salama, pa tudi postrvi in še veliko drugega. V soboto in nedeljo pa nam kuharski mojstri na Sv. Joštu po zelo ugodni ceni ponujajo kompletna kosila, od juhe, glavne jedi pa do sladice. Urejene so tudi sobe za oddih oziroma prenočitev, soba za namizni tenis, balinišče, ureja pa se tudi zunanja razsvetljava. Veseli bodo tudi zaključenih družb ob raznoraznih svečanih ali veselih priložnostih, ponujajo jim
Cl dom na jostu
celotno organizacijo, seveda po njihovih Želj Pokličete jih lahko po telefonu 311 -555. ^
Življenje na Joštu bodo popestrile t številne načrtovane družabne prireditve, P ia se bo v sklopu praznovanja 1. maja začela
če"0
jutri, v soboto, ko se bo ob 20. uri za kresovanje z ognjemetom in bengalic^"^ ognjem (kresom). V nedeljo pa se bo od uri začela osrednja prireditev s kultuj ,0, zabavnim programom, na kateri bodo s0đ.na vali Polde Bibič, Zoran Predin, RorT$ni Krajnčan in Agropop. V izredno a'<uSf!rVih cerkvi se bodo odvijali koncerti, eden P 3 bo že sredi maja. Potem bo Atletska zv '
P
Slovenije organizirala 12 km dolg tek, ki naj naslednje leto štel za državno PrvenjrlJgi Skratka, družabnosti in veselja, po 0 0t^ strani pa tudi mirnega oddiha nam po nov na Joštu zopet ne bo manjkalo. ... ^
Ob tej priložnosti pa ne smemo pozaDi^ ^ za Jošt zelo pomembnega kluba, to je >\ ^ ljubiteljev Jošta, ki obstaja že sedemnajst .Q trenutno šteje okrog 80 članov. Vsako ^ imajo januarja klubsko srečanje, PriPr 0\& raznorazne igre, tekmovanje in izlete. P°9°L v članstvo v klubu pa je le osemdeset vPlSvrfiU njihovo knjigo, ki je spravljena v domu na
Jošta- • okolic
Naj na koncu vse krajane Kranja in o *• ^
na Sv. Jošt povabimo s sloganom, ki 9a.'^jn
preberemo na majicah, nalepkah, br0^urwe93
drugem propagandnem materialu, na ka te ^
Miran Praprotnik in Andrej Košir, kot P nj
podjetnika vsekakor nista pozabila: G>° s\e
nora, tist' je nor k'ne gre gor! In ko p $$
obiskali prenovljen Dom na Joštu,
ugotovili, da se nista zmotila. .s
gorenjski glas • 27. stran
PISMA, OBVESTILA
Petek, 29. april 1994
GLASOV KAŽIPOT
Razstave
D
PREJELI SMO
Sprej
Tur
em za Mravljeta
-1. maja bo ob 19. uri v •stično-trgovskem centru na -■adu sprejem za tekača -"^atonca Dušana Mravljeta. ***»»»»»»»»»» zbirno se v Begunjah
Begunje - V počastitev 49-etnice osvoboditve Begunj in ^Pomikov iz nacističnih zapor-^ bo občinska organizacija ^BU nob Radovljica vzajem-"°z domicilnim odborom skupki borcev Kokrškega odreda I sredo, 4. maja, ob 16. uri °r9anizirala spominsko sveča-.0st s kulturnim programom, ^canost bo na grobišču v grasčinskem parku in v Dragi.
***»»»»»»»»»»
^ 9las Primorske
Nova Gorica, Bovec - Po-
rfvkarski festival Prvi glas Prijeke - Bovec '94, ki bo J°kkal v bovškem Kulturnem Jj^u 27. in 28. maja, bo Prožnost za mlade, še neuvel-*"iene talentirane pevce. Pri-'A*9 kandidatov za nastop Solema organizacijska enota J^orskih novic, Delpinova 12, J>a Gorica (tel.: 065/24-012 ali do 30. aprila.
Jakovo kosilo
fi|Qled - Danes bo ob 14. uri na Jl8iskem gradu igralski nastop, , Eterom bodo igralci prikazali atto zgodovino gradu.
°bvestila »
^rJenje krvnega pritiska Preddvor - DU Preddvor v
sfviru sodelovanja z Domom 'arejših občanov organizira
S|^rienje krvnega pritiska, in
cu ^sako P™0 sredo v mese" p.' °b 10. uri v Domu krajanov v
na^dvoru. Merjenja, ki so
se k n'ena starejšim občanom,
in ,°0do začela s sredo, 4. maja,
°°do brezplačna.
***»»»»»»»»»»
^dovljiSki planinci vabijo s^dovljlca - PD Radovljica Gsk a ljubiteljem hoje v gore, Stoi Valvasorjev dom pod Vk« x odPrt in oskrbovan do 'lučno 2. maja, Roblekov dom ^ ?e9unjščici pa bo odprt do 2. terla' Ver<dar le. ce bo vreme
S. S.
*»»»»»»»»»
Po. •
mm
Ijjor za piknik
-1?0 " Bife Za goro Ribno "^ča, da bo piknik prostor
9oro" v Ribnem od 1. maja vJe. Ponovno odprt. Za rezer-Po j!° Prostora lahko pokličete ^l-: 720-033.
****»»»»»»»»»
unic« in smučišča na Krvav-dwi|,odo obratovala do pone-Na a'2- maja, od 8. do 17. ure. ^smučiščih je do 50 cm smuka je ugodna.
e& upokojencev
Naku? " čustvo upokojencev
prior5,ra|o Teden upokojencev. r^niK bodo tudi razstavo '^aio rel> zat0 Prosijo vse, ki jih '^a» pripravljajo izdelke, naj
Na Štajersko
Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na izlet po štajerski: Tuhinjska dolina, Ptuj, Ptujska Gora, Ptujske Toplice. Za člane iz Naklega bo izlet organiziran 18. in 19. maja, iz Podbrezij 24. maja, za člane iz Dupelj pa 30. maja. Dobite se na običajnih zbirnih mestih. Odhod avtobusov bo ob 7. uri zjutraj. Prijave v Naklem zbirata ga. Milka Fajfar, tel.: 48-647, ga. Kati Kramar, tel.: 48-695, v Podbrezjah ga. Milena Perč in ga. Ivanka Kozjek, v Dupljah pa g. Jože Bajželj in ga. Marija Teran.
»»»»»»»»»»»»»
V Avstrijo
Cerklje - DU Cerklje vabi 5. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri z avtobusnih postaj od Spodnjega Brnika do Velesove-ga na poldnevni nakupovalni izlet v Avstrijo. Prijavite se lahko po tel.: 422-241. »»»»»»»»»»»»It
Pod Pohorje
Brezje - Mošnje - Ljubno -
DU Brezje - Mošnje - Ljubno organizira v petek, 6. maja, z odhodom ob 6.45 uri iz Radovljice in Ljubnega ter ob 7. uri iz Mošenj in Brezij, izlet v Zreče pod Pohorjem. Prijavite se lahko poverjenikom društva do vključno 1. maja.
»»»»»»»»»»»»»
Pohod na Blegoš
Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira tradicionalni pohod na 1562 m visok Blegoš. Pohod bo v soboto, 7. maja 1994, odhod posebnega avtobusa pa ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 212-823.
»»»»»»»»»»»»»
Romanje družin
Sežana - Pri obnovljeni kapeli Lurške Matere Božje bo v nedeljo, 8. maja, ob 15. uri velika slovesnost, somaševanje z duhovščino, ki jo bosta vodila gospod mag. Renato Podberšič in gospod prelat Franc Vrhunec.
»»»»»»»»»»»»»
Na Slivnico
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na izlet na Slivnico (1.114 m) - Grad Snežnik -Cerkniško jezero - Rakov Škoc-jan. Izlet bo v četrtek, 5. maja, odhod pa ob 7. uri izpred Kina Center.
»»»»»»»»»»»»»
Na Kočevsko in Belo krajino Kranj - DU Kranj vabi v torek, 10. maja, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center, na izlet na Kočevsko in Belo krajino. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
Politiki v karikaturi
Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, 29. aprila, ob 18. uri odprli razstavo karikatur "Naši politiki v karikaturi in pesmi" slikarja Jožeta Dakskoflerja, člana likovnega kluba Dolik. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 18. maja. Salon Dolik je odprt vsak dan, razen sobot in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Turistično društvo Sovo-denj že sedmič zapored organizira zabavno prireditev "SREČANJE KRANJSKIH JANEZOV, ki bo 27. junija, ob 15. uri, in štir-indvajsetič prireditev "Praznik koscev", ki bo 31. julija 1994, ob 15. uri v Novi Oselici. Za te prireditve vabijo za te dni proste ansamble za igranje na veselicah. Poleg drugih podatkov želijo tudi navedbo cene za te nastope. Prijave pošljite do 20. maja 1994 na Turistično društvo Sovodenj, 64225 Sovodenj.
Rekreacija M
Predpraznični večer
Železniki - TD Železniki vabi vse krajane na veseli predpraznični večer, ki ga bodo priredili jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu Železniki. Zabaval vas bo domači ansambel FRAM.
Preddvor - Hotel Bor - grad Hrib prireja jutri, v soboto, 30. aprila, z začetkom ob 20. uri,
Srvomajsko kresovanje na jezeru rnava ob Hotelu Bor. Igral bo ansambel VITA.
»»»»»»»»»»»»»
Paradna vožnja
Cerklje - AMD Cerklje organizira v nedeljo, 1. maja 1994, tradicionalno paradno vožnjo. Start bo ob 9. uri pred Bavan-tom v Dvorjah. Vabljeni vsi člani društva, njihovi svojci in vsi ljubitelji avto-moto športa. »»»»»»»»»»»»»
Sindikati vabijo
Ob 1. maju, prazniku dela, sindikati spet vabijo na tradicionalna praznična prizorišča. Svet kranjskih sindikatov v nedeljo, 1. maja, ob 11. uri, prireja srečanje na Joštu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa gorenjske delavce vabi na Brezje pri Tržiču, Poljane nad Jesenicami in Križno goro nad Skofjo Loko, kjer se bo v nedeljo, ob 11. uri, začel praznični kulturni program, sledilo pa mu bo družabno srečanje. Prebivalce radovljiške občine pa svobodni sindikati vabijo ob 14. uri na Šobec.
Pet
ejo v Dom kulture v
tt8
W '6- maja, ob 9. uri zjutraj. K06 ***»»»»»»»»
„iS*na Kri^ki gori odprta
^ie #!L ' Planinsko društvo
a* KrSVešča- da bosta koča G°*di ,11 9°ri in zavetišče v JU^aprtado 2. maja.
glavnik l*,rovnica - Pohodno-planins-Dlai^kciia DU Žirovnica vabi na sfninski izlet na 1.028 m visoki CT,k- Izalet bo v torek, 3. Un'ia' odhod avtobusa paob 6. %i Robusne postaje v Zirov-C Tovite se lahko po tele-3ou &01-006 do jutri, sobote,
*»»»»»»
►»»»»»»
Tek na Dobrčo
Mošnje - ŠD Mošnje prireja v nedeljo, 1. maja, s startom ob 9. uri izpred kulturnega doma v Mošnjah tek na Dobrčo. Prijave 1 uro pred začetkom tekmovanja, štartnina znaša 300 SIT. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet kategorij. Dovoljena je uporaba smučarskih palic.
»»»»»»»»»»»»»
Balinarski turnir
Kranj - Balinarska sekcija pri DU Kranj vabi upokojence iz društev iz Cerkelj, Kranja, Kok-rice, Nakla, Predoselj, Preddvora, Šenčurja in Žabnice na turnir, ki se bo začel v četrtek, 12. maja, ob 8.30 na kegljišču na Primskovem. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, še danes, v petek, 29. aprila.
21. aprila pa je DU Kranj organiziralo balinarsko prvenstvo posameznikov - upokojencev Kranj. Rezultati: 1. Marjan Planine, 2. Franjo Klasič, 3. Janko Trček, 4. Jože Zupan...
»»»»»»»»»»»»»
Kranj - Odsek za pohodništvo pri DU Kranj bo v soboto, 7. maja, organiziralo udeležbo na 38. pohodu okoli Ljubljane. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju.
Predavanja
Po Skandinaviji
Ljubljana - Muzej novejše zgodovine Ljubljana, Celovška 23, vabi na avdiovizualno predavanje o popotovanju po Skandinaviji. Predavanje bo v četrtek, 5. maja, potovanje pa bo predstavil g. Janez Rozman. Vstopnina je 200,00 SIT.
»»»»»»»»»»»»»
Smučanje z osemtisočaka
Ljubljana - V sredo, 4. maja, bo ob 19. uri v Domu španskih borcev predavanje z diapozitivi -smučanje z osemtisočaka Shisha Pangma. Predavali bodo člani slovenske himalajske odprave: Matej Kranjc, dr. Iztok Tomazin, Drejc Karničar in Urban Golob. Z "živo" glasbo jih bo spremljal Lado Jakša.
Tečaji
Kitajska kultura
Ljubljana - Vse sobote v maju bo od 9.30 do 12. ure v spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine potekal brezplačni tečaj kitajske kulture. Vodila ga bo akademska slikarka in pedagoginja Wang Huiquin.
»»»»»»»»»»»»»
"Glasov" izlet v Rabac
V petek, 15. aprila, smo "Glasovi privrženci" zbrani iz vse Gorenjske šli na dvodnevni izlet v Rabac. Na pot sta odpeljala dva udobna "Inte-gralova avtobusa" ob 9. uri dopoldne iz Kranja. "Štimun-ga" je bila kljub nestalnemu aprilskemu vremenu izredna. Na "Glasovem" izletu sem bil drugič in lahko trdim, da znajo organizatorji poskrbeti za zanimive izlete, kjer se programi odvijajo tako, da lahko vsak zase najde nekaj prijetnega za sprostitev in dobro voljo.
Nahajal sem se v avtobusu št. 1, ki ga je vodila prijazna g. Boiena, ki je s svojo sproščnost-jo takoj osvojila izletnike. Avtobus št. 2 je uspešno vodil g. Marko - direktor časopisa.
V našem avtobusu je bilo zelo veselo, kjer vicev in petja ni manjkalo. Temu vzdušju je ogromno prispevala g. Majda in je bila udeležencem izleta tako potrebna kot "Šerbi" Agro-popu. Njena dobra volja in izvirnost je prebila celo uradno strogost ter resnost naših obmejnih organov, da so pri povratku na sovje obveznosti kar pozabili.
Ker Rabac leži na spodnji vzhodni strani istrskega polotoka, je vožnja trajala brez upoštevanja večjih postankov "debelih" 5 ur. Potovali smo ob obali preko Opatije - Lovrana - Plomina - Labina v Rabac. Na slovensko-hrvaški meji smo imeli daljši postanek, zaradi hrvaških obmejnih organov, ki komunicirajo kot njihov "lider -Tudjman ".
Prvi naš prostovoljni "odmor" je bila Opatija. Njeno lepoto poznamo, čeprav je turistov zelo malo, da je temu tako, je vzrok tudi vojna in s tem v zvezi zelo slaba oskrba. Standard Hrvatov je katastrofalno slab. V Opatiji najboljše živijo upokojenci z "italijanskimi pokojninami", zanimivo je to, da so skoraj vse vile in hoteli lastninsko že v italijanskih rokah. Tudi menjava v HRD-e je boljša pri nas kot na Hrvaškem zaradi njenih monetarnih težav. Zato je Hrvaška najmanj tako draga kot naša država, čeprav so plače več kot polovico manjše.
Zadnji večji odmor smo imeli v zgodovinsko rudarskem mestu Labin. To staro mesto leži kot "orlovo gnezdo" nad turistično obalo Rabca in je staro že 2500 let. Tako je to mesto starejše od naše Ljubljane (Emona). Zgodovinsko kulturo so mu napihnili že "Benečani", zato se "Istrani" ne čutijo Hrvate in niso preveč navdušeni nad vlado v Zagrebu. S pomočjo njihovih vodičev smo si ogledali mesto, njihov zanimiv muzej, ložo ter stolno cerkev, ki je po notranji ornamentiki "prava krasotica".  V muzeju imajo umetno izdelano kopijo rudnika črnega premoga "Raša", katerega premog ima zelo visoko energetsko vrednost in ga kopljejo še danes. Premog po-kurijo v elektrarni Plomin, ki z Žveplom močno onesnažuje okolje, v kakšnih pogojih so in še delajo rudarji, smo samo malo občutili, ko smo se skoraj kleče sprehodili v muzejskem rovu, zanimivo je, da je zrak v rudniku kljub prezračevanju izredno slab in vsebuje več "radona" kot rudnik v "Žir-ovskem vrhu". Zaradi slabih plač in obupnih pogojev dela so rudarji večkrat stavkali in že po prvi svetovni vojni ustanovili "labinsko repupliko". Zelo ponosni so na svojega prosvetitelja in reformatorja, ki je živel v času našega Primoža Trubarja ter bil kot "luteran" podobno preganjan, napisal je čez 300 knjig in imel 18 otrok, zgoraj navedena dejstva potrjujejo, da se "Istrski človek" razlikuje od Hrvata.
Po dobrih 5 km vožnje smo iz Labina prispeli v turistično ribiško mestece Rabac. Ta biser Kvarnerja s prozorno čistim morjem, borovimi gozdički, z
mirom in tišino ter z ljudmi z mehko istrsko dušo, je odkril pred 120 leti poznani angeški pisatelj Richard Francis Burton tako na prehodu iz 19. v 20. stoletje v prvem tukajšnjem hotelu "Qvarnero" letujejo avstrijski oficirji, dunajske dame in bogati tržaški trgovci, danes Rabac v svoje hotele, apartmaje in zasebne sobe lahko sprejme 12000 turistov. Zaradi vojne petičnih gostov ni več. Sem se zatekajo turisti s šibkimi denarnicami, kot so Slovenci, Čehi, Italijani ter nekaj Avstrijcev in Nemcev. Zasedenost po pripovedovanju domačinov doseže v sezonikomaj 30 odstotkov zmogljivosti.
Pozno popoldne smo se namestili v hotelu B kategorije "Lanterna", osebje je bilo zelo prijazno, sobe komfortne in hrana dobra, če upoštevamo razmere.
Za vse ostalo, kot so večerna zabava, kopanje, razne igre in kvizi sta poskrbela glavna "Glasovca" g. Božena in g. Marko. Kopanje je bilo organizirano v hotelu "Mimosa", ki ima bazen s toplo morsko vodo. V bližnjem hotelu "Hedera" so bili nameščeni begunci, zanimivo je, da je adaptacijo tega hotela opravil kranjski Gradbinec.
Vreme je bilo za april še kar ugodno in je samo v soboto popoldne nekaj ur deževalo. Popoldne okrog 15. ure smo odšli iz Rabca in brez vsakih zahtev na meji prišli v Kranj malo pred 20. uro. Zaključil bi, da smo bili udeleženci izleta v večini zelo zadovoljni in si podobnih izletov še zelo želimo. To potrjuje tudi izredna "štimunga", ki je kontinuirane trajala oba dneva. Lep pozdrav! Vaš bralec Jože Dolenc
Slovenski pčle - mile
Parlament
Četrtina poslancev preizkuša svoje govorniške sposobnosti za govorniškim pultom, druga četrtina jim pritrjuje, (zdaj tem zdaj drugim), ko pa pride do glasovanja pa preostala polovica, ki je ali pa ni poslušala, (je dremala ali pa Čitala), skupaj z obema prvima četrtinama, ne glasuje po lastnem preudarku in presoji, ali po volji svoje volilne baze, temveč tako, kot jim to že prej naročijo strankarski veljaki. Predsednik
V podobnih razmerah, kakršne so bile pred dvema tednoma v naši državi, bi vsak predsednik, ki res živi z narodom in za narod, prekinil svojo turnejo po inozemstvu in se vrnil domov. Naš pa ne. Le zakaj naj bi se? Zunanji minister Le kdaj bo naš zunanji minister ob tolikšnem številu držav po vsem svetu našel še čas za obisk v naši državi. Koalicija
SDK - slovenski krščanski demokrati bodo izstopili iz sedanje vladne koalicije, ko bo njihov predsednik "turistično" obdelal vsaj 160 držav na vseh kontinentih. Televizija
Gorenjski rek: "Iz pouhne rit ga je ohka sr...".
Kari Marx in slovenski vladajoči krogi
Ob restavraciji in uvajanju kapitalizma ga zelo upoštevajo in podpirajo njegove ugotovitve. Zato proti velikim krajem in prisvojitvam družbenega premoženja ne ukrepajo. Možakar je namreč zapisal, da noben začetni kapital ni čist. Le zakaj naj bi moral biti samo slovenski čist? Tudi bivši komunisti, ki so svoj rdeči olevek vrgli na smetišče niso izjeme. Aktualni citat
Politik naj se ne maščuje za preteklost, ampak naj skrbi, da se na ponovi!!/ (Bismarck) Zadeva obrambni minister Vladajoči politiki in šefi strank. Sedaj je še čas, da odkrijete volivcem vsa ozadja
in poveste vse tiste napačne Janševe poteze, ki so povzročile zamenjavo. Ne čuvajte tega za volilno propagando. Takrat vam nihče več ne bo verjel, čeprav boste govorili resnico. Samomori na Slovenskem Poziv! "Prenehajte z gladovno stavko, preden boste postali zdravstveni ali pa celo komunalni primer (britof). Le kdo se še spomni samopožiga na Wa-clavskem trgu v Pragi. Časi mučenikov in herojev so že davno minili!"
Razvojni stadij klerokra-cije?
Ali so cerkve in obredi v njej pravo mesto za politično dejavnost? Ali se smejo duhovniki v cerkvah "poklicno" ukvarjati s političnimi ocenami in s propagando določene smeri? Ako je to po ustavi Republike Slovenije dopustno, potem naj bi enako kot radio in televizija, prepustili svoje prižnice tudi ostalim strankam. (Lee sicer ne uporabljajo več, temveč pridige opravljajo kar v parterju.) Vse graditve objektov in naprav javnih medijev - televizije, radia in časopisov -, pa tudi cerkva so in jih še vedno, posredno ali pa neposredno financiramo vsi državljani. Torej imamo pravico uporabe. Menim pa, da so bogoslužni objekti namenjeni le strogo verskim obredom. Ne zanikam pa državljanske pravice duhovnikov, to ja aktivne in pasivne volilne pravice, vendar naj le te opravljajo izven cerkva in ne med zunanjimi verskimi obredi.
Križ - Kraž 9. aprila na TV
Mišika je na tleh! Prav zares! Ali je konec z njo? Škoda take punce! Pa takoseksi naj bi bila! Ali pa jo je vrglo, ker je pri "Viktoru" Stop izpadla. Morda pa misli, da je vse, kar počne dovoljeno, primerno, lepo, Bogu in ljudem dopadljivo ter olikano.
Janez Lončar, Tržič
Predsedniku državnega sveta, dr. Ivanu Kristanu
Spoštovani!
Državni svet se financira iz proračuna. Za leto 1993 je za svoje delovanje prejel skoraj 2 milijona DEM. Štirideset bolj ali manj uglednih svetnikov pa je za "plače" porabilo nekaj mani kot 600.000 DEM. In to kljub temu, da zakon o državnem svetu (Ur. list RS 44/92) v svojem 62. členu pravi, da je "funkcija člana Državnega sveta častna."
Glede na to, da so "plače in prejemki" državnih svetnikov in poslancev v Državnem zboru po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo javni, prosim, spoštovani predsednik, da slovenske delojemalce seznanite z vsemi prejemki vseh državnih svetnikov, od nastopa mandata dalje, torej od 15. 1. 1993.
Prav tako, spoštovani predsednik Državnega sveta, prosim, da slovenske delojemalce seznanite z načinom Vaše profesionalizacije. Zakon o državnem svetu namreč funkcije profesionalnega predsednika Državnega sveta ne pozna.
Eden izmed svetnikov, Andrej Hrastelj, je postal svetovalec generalnega direktorja HITA, fci je, kakšno naključje, tudi eden izmed državnih svemikov.
Po 63. členu zakona o državnem svetu članu preneha mandat, če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta.
Spoštovani predsednik, pričakujem, da boste v tem primeru ustrezno ukrepali in tako dokazali, da je Državni svet učinkovit in pošten zakonodajalec.
Pričakujem Vaš javen odgovor.
Lepo pozdravljeni! Milena Koselj Šinit
NEODVISNOST KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Z motorjem pod avto
Kranj, 28. aprila - V nedeljo, 24. aprila 1994, ob 14.25 je Alojz Zupan, rojen leta 1929, doma iz Šenčurja, vozil motor vamaha po lokalni cesti Trata -Adergas. Pri hiši št. 14 na Trati je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotno stran. Zaradi zaviranja je padel z motorjem na desni bok in drsel po cestišču. Takrat je iz nasprotne strani pripeljal Vladimir Vidic iz Ljubljane, ki se je z golfom umikal in skoraj ustavil. Motorist je vseeno trčil v avto in s hrbtom udaril v sprednji del vozila. Zaradi hudih poškodb se zdravi v ljubljanskem kliničnem centru. • S. S.
Sopotnik huje ranjen
Žiri, 28. aprila - V soboto, 23. aprila, malo čez poldan je Gorazd Bogataj, rojen leta 1975, doma iz Žirov, vozil
motorno kolo laverda po Loški cesti od Sela proti Logatcu. V levem ovinku je začelo zanašati motor zaradi prevelike hitrosti, zato je voznik zapeljal pri hiši št. 70 desno izven vozišča prek pločnika.
Voznik in sopotnik Matej Poljanšek, rojen leta 1971, tudi iz Žirov, sta se z motorjem prevrnila na levi bok in drsela 16 metrov, nato pa trčila v drog javne razsvetljave. Zaradi poškodb hrbtenice in drugih ran so sopotnika odpeljali v ljubljanski klinični center, voznik pa se je le lažje ranil. • S. S.
IiRIMUAL
Kriva prijava kraje
Tržič, 28. aprila - Državljan Hrvaške, stanujoč v občini Krško, je 21. aprila okrog 19. ure prispel na obisk k znancem v Tržič. Svoj avto alfa romeo je ustavil na parkirišču Deteljica. Po približno eni uri sta se z ženo vrnila k avtu, nakar je mož prijavil policistom vlom v vozilo in krajo kamere, fotografskega aparata in avtomobilskega radia. Pogovor s prijaviteljem je pokazal, da je sam razbil prednje steklo avta, medtem ko je žena pred njim odšla k znancem. Navedenih predmetov v
avtu sploh ni imel; radio je ostal doma, fotografski aparat pa je odvrgel v Ljubljanico. Za goljufijo se je odločil, ker so mu v Zagrebu res ukradli iz avta kamero, vendar ima zavarovanje sklenjeno na tleh Slovenije. • S. S.
Čudno pomerjanje kavbojk
Kranj, 28. aprila • Na oddelku Lewis v kranjskem Globusu sta dve dekleti želeli pomeriti hlače. Od trgovke sta odnesli, vendar ne naenkrat, troje kav
ZASTONJ NAKUP
V PRODAJAMI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centru za hotelom Jelen)
foto bobnar
Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Pbtrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov.
Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK"
"SLOVENSKE POČITNICE"
SKUPNA PRILOGA GORENJSKEGA GLASA, DOLENJSKEGA LISTA, NOVEGA TEDNIKA, VESTNIKA IN PRIMORSKIH NOVIC
▼ nakladi 140.000 Lcvodov bo izšla 24. maja 1994
Predstavite svojo ponudbo Štajercem, Prekmurcem, Dolenjcem in Primorcem!
IZJEMNA PRILOŽNOST: za ceno objave v Gorenjskem glasu se boste predstavili po vsej Sloveniji
Informacije in naročila za objave: tel.: 223 111, ffax: 222 917
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po hudi in težki bolezni zapustil
JOŽE KNAPIČ - FELS
upokojeni mesar iz Stražišča
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 29. aprila 1994, ob 17. uri na pokopališču v
Bitnjah.
Žalujoči: žena Klara, hčeri Ksenija z družino, Jasna in Mare, Silvo z družino ter ostalo sorodstvo
bojke, vrnili pa le dvoje. Ker je trgovka posumila v prevaro, so pri izhodu zalotili odhajajoče dekle, ki je imela ene hlače ovite okrog pasu. Kavbojke, vredne dobrih 7 tisočakov, so ji seveda zasegli. • S. S.
Odkrili objestneže
Jesenice, 28. aprila - Jeseniški kriminalisti so odkrili tri starejše mladoletnike, ki so že 20. marca izkazovali svojo moč na parkirišču pri športni dvorani Podmežaklja. Najprej so z nogami poškodovali prednji blatnik avta R 4, nato pa še s kamnom razbili prednje stransko steklo. S tem objestnim dejanjem so lastniku povzročili za okrog 50 tisočakov škode. • S. S.
Požar v lesni tovarni
Bohinjska Bistrica, 28. aprila -
V tovarni plošč in pohištva LIP v Bohinjski Bistrici je 25. aprila ob 23.30 prišlo do eksplozije in požara finega prahu v odsesovalnem cevovodu in Gltrih. Požar so sicer hitro pogasili tovarniški in bohinjski gasilci - vključil se je tudi sistem avtomatskega gašenja, vendar je po prvih ocenah nastalo za okrog 16 milijonov tolarjev škode. Preiskovalci še niso ugotovili točnega vzroka požara, a dosedanje ugotovitve kažejo, da ne gre za kaznivo dejanje. Zaradi požara so v obratu opaznih plošč v torek dopoldan delali le ročno, danes pa proizvodnja poteka normalno. • S. S.
Prijeli vlomilca
Jesenice, 28. aprila - Včerajšnji praznik je A. C. iz Ljubljane izkoristil za nenavaden obisk jeseniške čitalnice. Okrog poldneva je vstopil skozi elav-ni vhod v gledališče T. Čufar, od tam pa krenil v prvo nadstropje, kjer je preplezal leseno pregrado. Zatem je nasilno odprla vrata čitalnice in iz nje znosil na stopnišče kasetofon, 4 slovarje, dragocen izvod Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske iz 1. 1689 in mapo slik ter tekstov o zdravilnih rastlinah. Zaradi sproženega alarma so iz podjetja VABACO poklicali jeseniško postajo policije, njeni delavci pa so obkolili stavbo gledališča in prijeli osumljenca pri delu. • S. S.
«B"331-339
VSAK DAN
IZ NASLEDNJE
ŠTEVILKE
Prodam smrekove prizme,10cm in strehe za kozolce q42l_&g°,
AX CABAN, L 92, 30.000 km. metalna zelena, lita platišča, prodam, g 78 852 ____~~
HOTEL CRElflfl
HOTELSKO TURISTIČNO PQDJETJE__. Koroita cwti 5,64000 Kranj; Tatoton:064/213-«50,222-143,F«213-760, T*x:37 556 ho« *
, elektrikar, vodovodni
objavlja prosto delovno mesto
VZDRŽEVALCA
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe - mizar, instalater 2 leti delovnih izkušenj strokovni izpit za kurjača poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnje^riju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: HOTEL CREINA K»w . Koroška c. 5.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po preteku prijavnega roka.
OSMRTNICA
Telak je bil tvoj boj, tetak, teiki vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od livljenja.
Tiho, kakor je živela, je v cvetočem pomladnem dnevu za vedno zaspala
MARINKA JERKIČ
roj. Tavčar
K večnemu počitku jo bomo položili v soboto, 30. aprila 1994, ob 14. uri na pokopališču v
Kranju.
Žalujoči: mož Miro, sin Jure in hči Alenka z družinama ter ostalo sorodstvo Kranj, 28. aprila 1994
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega ljubljenega očeta
JANEZA ZIHERLA
iskrena hvala njegovim sodelavcem iz Modne konfekcije KROJ, d.d., Škofja Loka, SOI^n'£u g* in prijateljem, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v oporo in pomoč. Zahvaljujemo se župni*j» Alojzu Grojzdku za občutene besede slovesa pri pogrebni maši, kaplanu g. Marinku Bua ^t za opravljeni pogrebni obred, govornikoma g. Tonetu Divjaku in g. Mihi Ješetu za tople o ^ ob slovesu, zborovodju g. Tomažu Tozonu in njegovim pevkam in pevcem v Mešanem pe ^ zboru Lubnik in Škofjeloškem oktetu, Pihalnemu orkestru Škofja Loka pod vodstvom Guliča, ter g. Janezu Severju za zaigrano Tišino. Vsem njegovim sodelavcem. P081" $c partnerjem in prijateljem, našim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodela.v^ gena zahvaljujemo za izkazano pozornost in spoštovanje do pokojnika, za pisna in ustno izr sožalja, podarjeno cvetje, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Jana Kalan v imenu vseh sorodnikov Škofja Loka, 29. aprila 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in stnca
FRANCA MEGLICA
iz Loma
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za n pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
MALI OGLASI
Jg^223-444 Jg 223-111
APARATI STROJI
ioSiMuMODORE 64 s kasetnikom, 250 DEM, prodam. S 632-175
nbANAS0NlC Wefaxi, telefoni, taj-U(v^m te|efonske centrale, zelo »632-595_9655
Sj^lJ11 malo rabljen TRAKTOR TV ^ w 682-675. natflk zvečer 9687
To8°S5S Prodam MOTOKULTIVA-dhwi; H.?NDA Standard F 600, nov,
5SrW: snežna rolba. frezar s ciai 1 kovinska kolesa, diferen-986?' ena P° dogovoru. 050-516
GENERATOR 32 KW prodam. *2^355__9M9
Prodam TRAKTOR STEYER 18 konj. ^ii_kabino. » 45-331 9911
^j^tt 45-331 _9912
tek«idam industrijski OVVERLOCK istima. » 422-024 9917
Izbran okus
frdlmred*)* te trf^rtaif*.*-«. :: Kt4rtB«rm M. »of>« W
Prodam TRAKTOR zetor 57.11 z rotacijsko KOSILNICO in Z 101 registrirano, «061/738-607 10002
Elektro motor novi 5,5 KW prodam. «421-722, zjutraj ali zvečer Ivan
10009
Prodajamo, odkupoujemo, servisiramo viličarje različnih nosilnosti. «631-518 10030
Prodam traktorski OBRAČALNIK ZA SENO, širine 160 cm. «061/612-034, po 19. uri ioose
Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO NPR 16. «66-117 10101
AVTO M ARK0VIC d.o.o.
Trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka Telefon: 064/620-647
I550VINA Z AVTODELI, DODATNO OPREMO IN KOZMETIKO!
isnie om komPlet za avtogeno var-manl členki + garnitura s cevmi in pometi. Cena cca 1200 DEM.
^^'138 994-1
št^Hi?d,no Prodam kuppersbusch
^!2^tt217-107 9982
siadnil^11 9°stinsko SKRINJO za I .. oied. Italijanske znamke, staro 2 ^^»napo dogovoru. «76-069
£Sdim K°SILNICO BCS 127 cm, ^J^Petrolej. « 64-338 10082
fen? K°SILNIC0 SOKOL 145, "er> 115 cm. «66-704 10099
SEJALNICO OLT za koruzo štiri vrstno, novo, prodam. «57-721
10103
Prodam SEJALNIK koruze. «46-036 10117
}L*P*ra\"DEPILEGS" 0Q*m\ dlačice pri korenu, *°;a ostane gladka več
UQ°ONO!9064/311-349
fiLF
TV - video - hi-fi marantz
SONY
Panasonic
UBL
jama
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 55TTX 99.900 SONY E- 180 630
SONY UX-60 240
ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h do 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055
GLASBILA
BOBNI AMATI in 2 kom ZVOČNIKOV 150 W, prodam, fi 52-124 9907
Ojačevalec NIKKO in zvočnike 30 x 40 viedoton, prodam. «48-61710028
Prodam ELEKTRIČNO KITARO (kopijo Fender) za 400 DEM. «214-682 10088
Prodam KOSILNCO BSK Batuje, samohodka - nož 110 cm. « 324-304_10070
Prodam barvni TV iskra. «213-939
.^ANALNIŠKI ENGINEERING d.o.o.
tel • nftPt1!? 13<64 000 Kranj -2^064 331 441, fax: 064 325 879
^oJAŠfA VLJALNICA
^IST&H^??** POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: '   DaSSLVHBDNOSTI PO DOGOVORU
JcSPVf15** VREDEN ZAUPANJA. pw^^a c< *1 Kranj, tel.; 211256 ^?*«ulemo vas vsak dan od 8 -17
GR. MATERIAL
MT TRADE trgovina barve, laki in elektro material, Koroška 2, Tržič, «52-367, AKCIJSKA PRODAJA: Stirinol A 40 kilogramski 864 SIT, Stirinol B 5 litrski 1500 SIT, Bavalit 40 kilogramski 1920 SIT, Akril emulzija 5 litrska 1080 SIT! Prodajamo tudi elektromaterial! 8647
Prodam okroglo HLODOVINO za grušt. «241-829 9858
Prodam HRASTOVE PLOHE. O 65-098 od 7. do 8. ure 9874
Ugodno prodam 6 kom OKEN termoton, zastekljenih, dim. 112 x76. «691-676 9875
Panasonic
Atestirane centrale, telefoni in tBlefakBJzapra^postovTieŽB
SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
TRCSOV1NA - SFRV1S Uprava tel 064 222 868 fax 064 222 867 LJUBLJANA. tol/fOK.OAl 159 0 232 KRANJ. tol/fax ■ 064 222 160
Prenova starih OKEN in vrat. MMI KRANJ, «212-341_9891
Ugodno prodam rabljen CEMENTNI STREŠNIK Folčar in Spičak. O 422-
303 9902
BRAMAC OPEKO 1200 kosov prodam. «631-066, zvečer 9946
Ugodno prodam gradbeno BARAKO 4x4 300 DEM. «46-628, po 18. uri
9956
Ugodno prodam rdeče klinker ploščice 17. kvaliteta. «46-628, po
18. Uli 9957
Prodam 450 kosov nerabljene STREŠNE OPEKE dravograd. «241-679, popoldan 9973
GARAŽNA lesena vrata 210x190 poceni prodam. «242-368, zvečer
Prodam suhe smrekove OBLOGE 12 in 16 mm ter suha DRVA, prodam. «64-207 9993
Prodam novo trajnožarno PEČ za centralno Ferrotherm FF 40 in gradbeno dvigalo. «632-297 10053
TERAC PESEK črn in bel od 3 do 5 mm, prodam. «217-133 10081
Prodam dva nova OKNA 60x60 termopan 25 % ceneje. «57-994
10109
IZOBRAŽEVANJE
Kupim nove RADIATORJE in kombiniran bojler. «622-418 9979
Kupim SYNTHESIZER VAMAHA DX 11 ali DX 7. «242-356_9983
Kupimo zazidljivo PARCELO za poslovno gradnjo v Kranju. TRGOA-GENT, d.o.o, «061/15-99-686, 15-99-729 10048
Kupimo starejšo hišo ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o, «061/15-99-686, 15-99-729, uradne ure: vsak dan od 9. do 17. ure 10049
RAČUNALNIK kupim PC NOTE-BOOK ali navaden in rabljene dis-kete DD ali HD. «061/340-053 ioo84
LOKALI_
V najem vzamemo prostor za trgovino z živili, velikost od 50-100 m2 na območju Jesenic-Radovljice ali Bleda. «57-254 9sso
V Radovljici na odlični lokaciji oddam lokal v najem. «77-175 9864
Oddam dve PISARNI v centru Kranja. Prostora novo opremljena in sončna. «211-256 9878
Oddam novo pisarno ob glavni cesti v centru Kranja. Brez predplačila, urejen parking. «214-198 9955
V Lescah oddam trgovino s tekstilom in igračami. Pogoj odkup zaloge.
«719-066 9969
Blizu Avstijre oddam 500 m2 proizvodno poslovnega prostora. «061/ 266-574, Golob 10104
KOLESA
Prodam MOTORNO KOLO Avtoma-tik ML, moško DIRKALNO KOLO, 5 prestav in žensko KOLO Rog Poni. « 061/713-375 9703
Prodam motor TOMOS 15 SLC. «57-168 9841
Prodam BT 50, letnik 1987. Velesovo 7, Cerklje 9sei
Ugodno prodam motorno KOLO BT 50. «401-194 9694
Prodam novo VESPO 50 XL Piagio s čelado. «218-611 10008
MOTOR JAWA 350 TS, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 083-040 10007
Prodam odlično ohranjen BT 50 S, letnik 1989/90, reg. do konca leta. «310-003 10091
Instruiram angleščino.
9981
t331-317
KUPIM
Odkupim stare rute, oblačila, klobuke, vezenine. «45-655 9sos
Kupim vse staro pohištvo iz trdega lesa in furnirano. «45-655 9806
SATELITSKI
sisTKMi"Amstrad"
1 «>** KANAIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI
NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA OBROKI m Q f\
Z MONTAŽO SAMO OO"1^
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.I.OKA, GODEŠIĆ 125
TEL: 064 633-425
Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA In ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. « 53-401 4471
Zazidljivo PARCELO ali novogradnjo v Radovljici, okolici Kranja ali Sk.Loki kupim. «004377488301, po 19. uri
9452_
Kupim smrekove in hrastove hlode.
« 64-103 9595
Boste podirali staro hišo? Pokličite na «45-655 9803
Odkupim - stara okna, gautre vrata, tlakovec. «45-655 9804
Kupim stara glasbila, note, knjige, fotografije. «45-655 9607
Hrastove PLOHE, suhe, kupim.
«631-902 9963
KOSTANJEVE PLOHE suhe kupim.
«631-702 9964
Kupim POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko slabše ohranjeno. «802-170 ali 733-106 10107
OPTIKA
KRANJ, Bleivveisova 18 nasproti porodnišnice tel.: 212-196
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OCAL
in še povečevalne lupe, foto filmi, baterife -tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče.
Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 12 iet Vaša optika ART OPTIKA KRANJ
OSTALO
Ugodno prodam PREKLE FIŽO-LOVKE. Žirovnica 24, «801-5049854
Prodam LOVSKO PUŠKO Steyer -Mannlecher, kalibra 7 mm, remington magnum, z daljnogledom Zeiss -Diavari 2,5- 10x52 in dam 135 kom nabojev. Cena 2.800 DEM. « 065/ 71-547 9915
LOVSKO PUŠKO BOKARICO "Zol-li", kal. 6.5 - 57 R x 20 mag. s strelnim daljnogledom HABICHT 6 x 42, prodam. Puška je v odličnem stanju. «242-284, po 14. uri 9940
Prodam BRŠUINKE. «327-287
10050
Cvetlična KORITA lesena - razna prodam. «621-379 10111
PRIDELKI
Uaoden nakup ZEMLJE in BRŠLJINK. Jezerska 88, O 242-686
9903
Prodam semenski KROMPIR jerla in dezire. vrtna pot 1, Voglje. « 49-076
9909
Prodam HLEVSKI GNOJ. Antolin, Na dole 1, 61217 Vodice 9914
KROMPIR za seme, sorte: rezi, sante, dizere in kondor, prodam. Škofjeloška 33, Kranj 9922
Prodam SENO cca 2 toni. 198
1891-
9942
Prodam GOVEJE MESO. «66-135
Domače VINO in ŽGANJE ugodno prodam. «065/67-419 9954
Prodam KRMNI KROMPIR. Bašar, Zg. Bitnje 18, Žabnica 9976
Veri t as
Izposoja poročnih oblačil iz uvoza z dodatki
Jenkova 1, Kranj, teL064l312-207 delovni čas:pon.-pet. 9-12,15-19, sob.9-12
KOZMETIKA CANARV:
■ MAKE UP ZA NEVESTE
■ ODPRAVA AKEN
■ NEGA OBRAZA
■ DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA
za odpravo celulita in drugih nevšečnosti
TEL: 214-341
Prodam domače ŽGANJE. «422-407 10016
Jedilni in semenski KROMPIR de-sire, lanski uvoz, prodam. Zgoša 47 A, Begunje, «733-121 10032
Jedilni KROMPIR prodam.
10060
141-567
Prodam fuksije, bršljinke, Slovenke, vodenke in sulfinije. «326-394 10092
Prodam jedilni in drobnejši krompir. «47-761, Okroglo 11 10094
SKOZMi/
VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU    i, .
90 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT
OBVESTILA
PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PECI, « 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 7576_'_'
TD HOTAVUE obvešča, da je Dom na Slajki odprt s prenočiščem. 9697
Nakupovalni izlet v Munchen, cena 69 DEM. Prijave 82-104 9826
TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE vabi vse zainteresirane občane Jesenic na redni OBČNI ZBOR, ki bo 29.4. ob 18. uri v restavraciji Kazina na Jesenicah. Vabljeni ste tudi občani, ki bi radi delali v UO TD Jesenicel
10038
POSESTI
Gostilno prt Tržiču išče samostojnega kuharja -ico, redno ali honorarno. Odličen OD. Informocije po teL: 57 585
V Kranju prodam dvostanovanjsko HIŠO z večjim vrtom. Škofjeloška 38, «061/267-572 9665
Zazidljivo PARCELO 4200 m2 v bližini Kranja, s staro hišo v celoti ali po delih prodam. «061/267-371, 320-220 9752
Prodam enonadstropno HIŠO s 750 m2 pripadajoče zemlje, dobra lokacija. «242-327, od 15. ure dalje mm
Starejšo obnovljeno HIŠO z lepim vrtom, ugodno prodam. Cegelnica 19, Naklo 9829
V Izoli prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO v izmeri 81 m2, primerno za vikend. « 066/63-743
V centru Kranja prodam hišo 120 m2 za poslovno stanovanjske namene. «223-786 9923
PARCELO v Dupljah 1000 m2 z
gradbenim dovoljenjem, cena 55000 €M, prodam. «0601/26-727   9961
Na Bledu prodam brunarico s teraso za prodajo malic, hitre hrane, pijače in sladoleda z vso opremo. Možno na dva obroka. «719-066 9968
TRAVNIK površine 5481 m2. «70-400 10005
V Kranju prodamo polovico dvojčka 200 m2 na parceli 400 m2. TRGOAGENT, d.o.o., «061/15-99-686, 15-99-729 10039
V Šenčurju prodamo PARCELO 500 m2 s prvo ploščo. TRGOAGENT, d.o.o., «061/15-99-686, 15-99-729
10040
V Kranju prodamo HIŠO primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOA-GENT.d.o.o., «061/15-99-686, 15-99-729 10041
Dve vrstni atrijski hiši III. faza 200 m2 in konačno 300 m2 v Drulovki, prodamo. TRGOAGENT,D.O.O., «061/15-99-686, 15-99-729 10W2
VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOA-GENT.DO.O., »061/15-99-686, 15-99-729 10043
aa IX obrokov! SAT TRADE
tel: 064/422-585,421-108
Pri Kranju prodamo samostojno hišo 300 m2 +54 m2 poslovnega prostora na parceli 00 m2. TRGOAGENT, D.O.O.. «061/15-99-686, 15-99-
729
Starejšo hišo v centru Kranja 280 m2 za stanovanjske ali poslovne namene, prodamo. TRGOAGENT, D.O.O., «061/15-99-686, 15-99-729 10045
Dvostanovanjsko hišo 130 m2 na parceli 830 m2 z garažo v Stražišču pri Kranju, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o., «061/15-99-686, 15-99-729
10046
Delno zazidljivo parcelo 5200 m2 pri Cerkljah na Gorenjskem, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o., «061/15-99686, 15-99-729_10047
Prodam HIŠO v Žireh. »622-407
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. » 421-498 5274
DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in lokalih. »43-497 9971
TRIO GORENJSKI NAGELJNI igrajo na porokah, zabavah in lokalih. »58-353 9978
POSLOVNI STIKI
PODJETJE ugodno prodma. «78-215_9937
POZNANSTVA
GORENJC 46 let išče Gorenjsko do 35 let za prijateljstvo. Šifra: GORENJKA 9564
RAZNO PRODAM
Prodam bukova DRVA in BUTARE. «421-345 9190
Prodam KLJUČAVNIČARSKI PONK 3.5 m in VODNO ČRPALKO (pumpa). O 061/713-375 6704
SMREKOVE FIŽOLOVKE naročite. Možna dostava. «715-938 10110
OBLAČILA *
Prodam belo, dolgo POROČNO OBLEKO št. 38-40. «403-278 10017
Prodam dekliško OBLEKO za prvo obhajilo. Cena zelo ugodna. 046-
341 10069
VSAK VAS LAS JE
VREDEN POSEBNE NEGE
studio yV
...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO
KOREN NADA. MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON, C. SVOBODE 19, BLED, TEL.064/76-524_
LB
GORENJSKI GLAS
Prodam mlado sansko KOZO z mladico in kozla ter NSU 1000 prinz reg. do 1/95, telečje strojene nove kože, obračalnik za T.V. traktor. Podhom 7, Zg. Gorje srn
Prodam 5 kubikov BREZOVIH DRV. 0681-061 mm
Prodam okovane GAJBICE po 320 SfT. Ličar, Posavec 48 »872
STAN. OPREMA
Prodam trosed raztegljiv in 2 fotelja ter kavč. 0328-263 M7o
Prodam KUHINJO ZALA rabljeno 1,5 let, dobro ohranjena in nizko omaro za dnevno sobo in klubsko mizico Atrium ter peč za CK popolnoma novo Optimal 25000 Kcal z bojlerjem. Močnik, Milje 37, Visoko sms
Zaradi selitve prodam SPALNICO, sedežno in drugo razno pohištvo ali dam 2-s stanovanje v najem. 053-
313 9657
Prodam dober raztegljiv KAVČ za 10.000 SIT. 0215-796 9mo
Prodam POSTELJO z jogijem. 0
311-968_9672
Prodam dve belo pleskani omari za dnevno sobo z vitrinami izdelanimi iz naravnega lesa, visoki 240 cm, širine 205 in 127 cm za 600 DEM. 059-
590 9693
Prodam sedežno garnituro: trosed z ležiščem, dvosed, fotelj za 50 % ceneje. 081-681 9962
Prodam dobro ohranjen raztegljiv kavč ter fotelja. 0620-025 10010
Prodam nov otroški POGRAD za 18000 sit. 0218-929 10020
Prodam omare, kotno sedežno garnituro in klubsko mizico, po zelo ugodni ceni. 051-295 10026
Prodam mizarski ponk in pohištvo. 0241-738 10036
PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0325-815 9623
SATELITSKE ANTENE 419 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A, M MTV kanala. 0310-223 9678
Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata in po naročilu.
082-104 9825
TIK-TAK TRGOVINA, urarska popravila, modne ure. EMONA CENTER, Radovljica 9559
Knjigovodske in računovodske storitve za podjetnike in d.o.o. ugodno in kvalitetno. 056-101 9866
TIK-TAK trgovina, urarska popravila, modne ure. Emona center, Radovljica 9949
Popravilo gospodinjskih aparatov, previjanje elektro motorjev, rotorjev elek. orodja. Bremec, Gubčeva 1, Kranj, 0323-108, 212-083 10019
ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO, Milje 13, obveščamo cenjene stranke, da na tem naslovu NE SPREJEMAMO več naročil za rolete, žaluzije, zavese. PRESELILI SMO SE V NOVE PROSTORE V NOTRANJE GORICE (pri Ljubljani). Za vse Informacije, naročila se obrnite na naš novi naslov RONO 0 in fax: 061/ 651 -247, na tem naslovu imamo tudi svoj razstavni prostor, kjer si naše izdelke lahko ogledate. Naš novi slog: bogata izbira, garancija in kvaliteta! 10029
Razrez in krivljenje pločevine do debeline 4 mm. 0 324-304 10071
Izdelujem in prodajam STOJALA ZA BUTARE.O 324-304 10072
Servisiramo Black in Decker, Iskra ele. orodje. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0403-153 mm*
ŠPORT
PADI šola potapljanja in prodaja opreme. 0066/74-489 »516
Ugodno prodam ČOLN GT 402 Elan, MOTOR evinrude 25 konj.moči in TOMOS 4, s prikolico in opremo za smučanje. 0211-646 9897
Elanovo prikolico za prevoz čolna, prodam. 0723-355 9947
Prodam ŠOTOR za štiri osebe s pred prostorom. 041-037 9950
JADRALNO PADALO ugodno prodam. 083-841 10006
STORITVE
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, Izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. 0213-218 4886
KOZMETIČNI SALON CANARYI Roka In naravni preparati so elementi s katerimi lahko naredimo največ pri negi obraza in telesa. 0 241-341
7035_
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata lahko naročite. 0 714-519 7J76
VODOVODNE INŠTALACIJE
Štular, tel.:218-427, želimo vsem delovnim ljudem lep "j" praznik dela -1. maj! 4
PIZZE. PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0 221-051 POKLIČITE! 7577
Imate težave s tredo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi
očesi.....Pomaga vam PEDIKERKA,
tudi na vašem domu. 046-369 7569
J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-niška 80, 0329-886 8274
LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766_8313
Ugodno prodam SMETNJAKE In dvokolesne SAMOKOLNICE za prevoz silaže ali žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj seei
Centralno kurjavo MONTIRAMO in SERVISIRAMO z tiašim ali vašim materialom. 0632-520 8777
Satelitski sistemi od 350 DEM + montaža, ugodni krediti. 0719-014
9077
STANOVANJA
V Šenčurju prodamo prazno, novo 1-sobno STANOVANJE v večstano-vaniski hiši (CK, tel, TVp s 54 m2) z možnostjo predelave v dvosobno -ugodno! 0801-015 9273
Zamenjam komfortno 3-sobno in 2-sobno STANOVANJE z garažo za hišo na relaciji Jesenice-Kranj. Šifra:
ERIK_9368
Kupim GARSONJERO ali ENOSOB-NO STANOVANJE na Bledu. 0 061/ 713-375 9705
2-sobno STANOVANJE v Medvodah, v starejšem manjšem bloku, visoko pritličje, prodam najboljšemu ' ponudniku. 0061/614-624 9755
1-sobno STANOVANJE staro 6 let v Lescah 41 m2, prodam. 077-175
9665_
V šorlijevem nas. prodam 2-s STANOVANJE 51,5 m2, cena 1100 DEM/m2. Naslov v oglasnem oddelku. 6682
GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje najamem. 0312-477 9999
V Kranjski gori 2-sobno STANOVANJE (46,5 m2) (na obroke) prodam (85000 DEM). 0882-206 10066
VOZILA DELI
CITROEN- rabljeni rezervni deli in dokup osebnih avtomobilov Citroen za odpad. 0064/692-194 9048
126 P, letnik 1981 v celoti ali po delih in veliko rez. delov za Z 101, prodam.
053-176 9948
Poceni prodam zadnji ODBIJAČ za Jugo 45, nov. 0212-089 9964
Prodam zadnji BLATNIK, luč ter odbijač za Jugo. 0328-466 10102
CIMOS AX TRE, letnik 1987, ugodno prodam. 0 50-475 9751
Prodam Z 101, letnik 1987, bele barve, dobro ohranjen 60.000 km. 057-764 9769
Prodam GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen, reg. do 4/95. 044-068, Kocjan 9902
Prodam GOLF JX diesel, letnik 12/
1986. 041-364_9617
Prodam OPEL KADETT 1.3 S limuzina, letnik 4/89, prevoženo 53.000 km, reg. celo leto, garažiran, z dodatno opremo. 0621-133 9624
Prodam LADO SAMARO, letnik
1987. 070-425 9834
Prodam LADA RIVA 1989, 59000 km, z vlečno kljuko in dve zimski GUMI komplet, 4200 DEM. 0242-
092 9838
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, reg. vse leto. Voklo 70, Šenčur
9842
Ugodno prodam Z 101, letnik 1990, reg. do 21.2.95. 0733-142, po 10. uri dopoldan 9647
DIANO DAG prodam za 1200 DEM. Grajska 7, Bled 9848
Prodam karambolirano LADO 1200 S, letnik 1987, motor nepoškodovan, cena po dogovoru. 047-687 9849
Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1979. Šenčur, 041-860 9S50
Prodam VVARTBURG KARAVAN (1300 gOLF), letnik 1990, prevoženih 40.000 km, odlično ohranjen.
043-110 9852
TALBOT SAMBA, letnik 1982, reg. do julija, cena 1600 DEM, prodam.
0323-910 9855
NISSAN SUNY 1600 limuzina, reg. 12/87, 31000 km, odlično ohranjen, prvi lastnik, nakup možen na kredit. Cankarjeva 12, Bled, 00609/617-
361
R 5, letnik 91/7, 5 v, 29000 km, tonirana stekla, cena 10300 DEM, prodam. 0312-477 9898
Prodam karambolirani VISA OLTCIT 11 RL, cena 600 DEM. 0 216-903
9900
Prodam R 5 SAGA, letnik 8/1991. 0 214-814 9904
Prodam Z 101, letnik 9/1989, bele barve, 37.000 km, prvi lastnik, cena 3.900 DEM. 0 713-064 9906
OPEL KADETT 1.3 Solza, bel, letnik 10/1989, nekaramboliran, prva lastnica, prodam za 13.800 DEM. 0 403-042 99io
Prodam GOLF diesel, letnik 85/86, dobro ohranjen. 0422-585 9924
Prodam JUGO 45, letnik 1989, zelo ohranjen. 050-895 9925
Prodam os.avto Z GTL 55, letnik 1984, reg. do 18.1.95, cena 1200 DEM. 0725-024, od 16. ure dalje
9926
Prodam CITROEN AX TRE, letnik 1^88, pravkar registriran. 077-808
Prodam FORD ESCORT 1.4 CL, letnik 1989. 0332-178 9929
UNO FIRE 45, letnik 1986, prodam. 0332-178 9930
JUGO SKALA 55, letnik 1990, karamboliran in JUGO 45, letnik 1987/12, reg. do d2/95. 084-034
9931
Prodam R 4, letnik 1989. Papler, PalovičeĐ, Tržič, po 15. uir 9932
Prodam GOLF, letnik 1982 JGL, reg. do 15.9.94. 0327-135 9933
Prodam Z 101, letnik 1982. Breg ob Savi 61, Mavčiče 9986
Prodam Z 101, letnik 1978, v dobrem stanju, vozen. 0061/841-
172 9987
Z 101, letnik 1984, reg. do 17.7.94, ugodno prodam. 0738-966 9991
R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, 48000 km, odlično ohranjen, prodam. 0310-365 9994
Prodam Z 750 in KAMPANJOL0
FIAT D. 077-966
100«
Prodam Z 101, letnik 1986, rogistrir-an celo leto. 081-916__JJJ*
Prodam Z 750, odlično ohranjeno, Jtnik 1983, cena 1200 DEM. »6^-
letnik 301
0112
VERATSCHNIG
•veliko SKLADIŠČE delov •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS
Telefonske informacije: 0043-4227-2338
TALON, d.o.o., 0311-032 prodaja, odkup in prepis rabljenih vozil, uredimo tudi bančni kredit, renta car, v naiem nudimo MAZDA 626, P" najemu za več dni nudimo ugoden popust. idig
BMVV 316, letnik 1983. 0217-906
10115
ZAPOSLITVE
ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, isce KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. » 326-683
.deto
Redno zaposlimo zastopnika za delo po sistemu naslovov. Izplačilo z?.
■-—_ služka tedensko. 0212-260, 060«
JUGO 45, letnik 1988. reg. do 4/95   620-560 ___2
53000 km, cena 2600 DEM. 053-----T^hl
678 Zaposlimo več deklet v strežb
--—-ZH Zaželjene delovne izkušnje in sta -
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991 ost od 20-35 let. 041-462, poP0' 0736-755 ----- rim 953»
dan
Prodam JUGO 55, letnik december Pašna skupnost Golica išče past'jja 90. 084-528 10M1 za ovce! 083-539, od 19. do 20.1*"
9551
rdeSb^rvtK?£0a^S ^nnn Zaposlimo EKONOMISTA za pndo-
km 066 916^'  P    991' 12000 bivanJ« del na terenu in gradbenega
Mb6 916_»J delovodjo za vodenje čistilne sKU-
iP^odam JUGO 45 KORAL. 046-580 ^jne: ^^j" HRIBAR B
Prodam R 18, letnik 1979 in JUGO 45, letnik 1988, oba enkratno oh-ranjena. 0323-235 9934
Prodam Z 850, letnik 1985, reg do 18.12.94, novo lakiran in zaščiten Smid Bogo, Sp. Luša 17, Selca 9935
Ugodno prodam GOLF JGL Zeško-va 4, Labore gm,
FORD FIESTA, letnik december 79 reg. do decembra 94, ohranjen, prva barva, prodam. 0327-289, dodoI-
dan 9938
9671
n LADO 1500, letnik 11/88, Konec tedna honorarno *£j38
41000 km. 0723-442 10014 dekle za pomoč v kuhinji. w ^__
Prodam LADO SAMARO 1300, letnik Redno a|i honorarno takoj zaposlJJ
1989, 3 vrata  46000 km, redno NATAKARICO. 0 47-830__SZ
servisiran. 0061/51-718         10018 «^—— ckTRO
reg. do 2/95, cena 3650 DEM. sposoben cim bolj samostojni
0329-914                           10022 -
Prodam JUGO 55, letnik 1986, ugodno. 0329-143 10023
Mlaška 57, Kranj____^
KUHAR vešč tudi dela z meso?
prodamo
dve garaži
na gdlični lokaciji ob
cesti na Jesenicah
po zelo ugodnih kreditnih pogojih
Interdom nepremičnine d.d.
Tavčarjevo 6, Ljubljana fon 061 312 254, 317 285 fax 061 329 377
—   r\urv\M vesc tuai aeia l nl\ Prodam Z 101 GTL, letnik 1985   dobi redno zaposlitev v men _
ohranjeno. 0328-137' ™   " Toom 0331-814
Prodam TRABANT, letnik 1987 'sčem delo - imam OverloocKJ" poceni. 067-194__ 10027 navadni šivalni stroj. Naslov v wj^0
JUGO 45, december 87, reg. do 24.2.95., prodam. 084-034 10033
nem oddelku.
Dekle za pomoč v kuhinji honorar
—-, Ann ■___,- zaposlimo. Lahko tudi studenta
dfffiJ^S      '       1986lPO kuharja-ico pripravnika-ico.
10035 169
Želite svoj prosti čas korf»% uporabiti in pri tem zasluP» 0621-032 !>
Zaposlimo dekle za delo v streZj praksa zaželjena. 0214-420
VOZILA
IZDELUJEMO IN PRODAJAMO
suhe smrekove, macesnove in
borove DBL0GE (opaž), različnih dolžin in širin, LADIJSKI POD in PASJE HIŠICE.
Tel.: 064/64-103
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733
Prodam R 4 TL, letnik 1980,
Saražiran in brezhiben, reg. do 12/ 4, 900 DEM. 050-053, zvečer 9892
BMW 520 I, 24 ventilov, letnik 1990 in MERCEDES 230 E, letnik 1990, poceni prodam. 0061/59-994 9896
Z 750, letnik 1984, obnovljen, prodam. 0733-504 9974
FIČO, letnik 1985, obnovljen, prodam za 950 DEM. 0331-858 9977
GOLF 79/80, prodam reg. 12/94. Janka Puclja 7, stanovanje 4, Kranj
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734
AVTOODPAD Zastava, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovc, Gorica 1, Radovljica, 0715-601 7971
Prodaja, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528, zvečer, 325-659, po
20. Uli 8599
ALFA 33. 65.700 km, reg. do 12/94, metalno siva, cena 9.500 DEM, prodam. 0 736-629 9eei
Prodam HROŠČA. 0 712-256 9700
Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1200 DEM. 049-326_9963
Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1990, reg. 8/94, 58000 km, cena po dogovoru. 053-401, po 15. uri gses
Prodam R 4, letnik 1980. 0 326-741
9871
JUGO 55, letnik 1989, prodam. 0876-036 9877
Prodam 126 P, letnik 1986, 47500 km, garažiran, prvi lastnik, cena po ogledu. 0733-533 988i
VVARTBURG KARAVAN, letnik 1982, karamboliran, ugodno prodam. Pečar, Zelenica 10, Tržič 9885
Prodam JUGO 55, letnik 1985 december, dobro ohranjen. 0876-
166 9666
GOLF JGL, letnik 1982, prodam za 3800 DEM. 0332-378 9887
Prodam FIAT 126 P, prvi lastnik.
0721-173 9888
Osebni avto FIAT UNO 45, letnik 76, prodam. 0874-382 9S9o
Prodam SUBARU JUSTY, letnik 1987, cena po dogovoru. 0422-720 9939
Prodam OPEL KADETT C, letnik 1977, reg. do nov. 95. 0723-667 , od 14. ure dalje 9943
Prodam GOLF diesel, letnik 1979 in OPEL RECORD 2. 0 S, letnik 1978. 0310-537 9945
VW 1300, letnik 1972, reg. do 2/95, nujno prodam. 051-246 9951
Prodam AX 1.1 TRE, letnik 1988, odlično ohranjen, reg. celo leto. 0332-257 9952
Prodam VW PASSAT za 2400 DEM, letnik 1980, reg. do januarja 95. V račun vzamem Z 101 do 1000 DEM. 0719-565 oom
Odkup, prodaja, prepisi in krediti    Honorarno zaposlimo dve dek'®53 vozil. 070-747 10037 0631-617___
Prodam FORD ESCORT, letnik 1991, Zaposlimo PRODAJALKO, de^'
1.3. 0738-035_10051 čas po dogovoru. 0 622-39^
Prodam AUDI 100, letnik 1985. 0738-972 10052
GOLF CL bencin 1.6, letnik 1991, 5 vrat, 5 prestav, prodam. 0725-028
10055
Prodam ZASTAVO 128. letnik 1987. ZaTRGOVSKEGA POTNIKA^? "312-255_10062 dobro nagrajeno delo. Prevoz —jj,
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS,       B 78'818 letnik 1991. 0312-255 looes "
Prodam GOLF JXD, letnik 1983, cena 3500 DEM. 0312-255 10064
Odkup, prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 10065
R 5 CAMPUS, letnik 6/1993, 5 vrat, tonirana stekla, rdeče barve, prodam. 0738-823 10066
Prodam GOLF, letnik 1986, bencinar. 0218-563 10067
Prodam NISSAN SUNY 1.5 GL, letnik 1986, reg. do aprila 1995. 0327-949_10068
Prodam Z 750, letnik 1983. 0 70-735 10075
Ugodno prodam KOMBI Z 850 AS letnik 1985, v dobrem stanju. 0 723-
™_ 10077
Prodam UNO 45, letnik 1985. 0 70-104
FOTOMODELI „ AGENCIJA "DOBER GL» VPO\rT£ZAVIZBERNAR^N MAROVT, VABI IZKUŠENA^ NEIZKUŠENA DEKLETA & FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". n TELEFON: , yA
061/125-82-12 Jj4 INT.208.VSAK kžfi DAN OD 10. DO ' 14. URE JZ-^ZS*
Prodam R 5, letnik 9/1991, tri vrata grafit siva barva, temna stekla, dobro ohranjen. 0 421-542 iooeo
Prodajalce na terenu, hO"Šj zaposlim. POKLIČITE. 0 52-1^
0078    Pašna skupnost Bled išče RAfJ§}l za krave na planini Upnica, m ^
GOLF diesel, letnik 1991, poškodovan po desni strani, vozen, prodam «733-128_»m
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 2/95, 80.000 km, 3600 DEM. 0874-
224 9966
Auto - Krainer
[CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126 I6X 0043-463-21415
Z 101 SKALA 55, letnik 1988 ugodno prodam. 0 41-486 10081
FIAT TIPO 1.4SMAQ
Cena do registracije: 17.490 DEM
SEAT TOLEDO: 1.6 GLI 23.400 DEM 1.8GLXI 25,900 DEM 2.0 GTI 28,900 DEM
TIPO 1.4, 5 vrat SMQ       17.490 DEM
VOZILA PONOVNO V ZALOGI, PLAČAJ - ODPELJI I
M0NTANA D.0,0,# TEL: /558-376,0609/615-648
SMON3
Dr . _   ....-"—;- vzame v redno deiovr u ■ raVr
Prodam odlično ohranjen GOLF 1,3, pomočnico pri gospodinjskih °P j a
živo rdeče barve, letnik 8/90. 0802- E Prednost Tmajo interesJ>
lU_                                 10086 bližnje okolice. Pričetek deia
Honorarno zaposlimo sposobne^ RAČUNOVODJO. 0331-441__«g
Redno zaposlim ČISTILKO, P°$ slovensko državljanstvo. 0327-S*
2 dekleti za strežbo in kuharja °* kuharico zaposlim v Bistroju.
Zaposlim NATAKARICO - 90Stl,naLr Cilki. 0422-700_____~
PENSION KREK RIBNO pri vzame v redno delovno reirr^i
0*
takoj'! 077-166 Prevzamem vsa zidarskoga ka dela. 078-947 ---J^,.
Ugodno prodam HROŠČA, letnik Takoj potrebujem skupino gj^j^d*
1972, generalno obnovljen in VW vo fasade - Teranova.
JETTO, letnik 1982. 047-717  loosa Orehovlje, 0 241-24U_—jjjjj,
Prodam R 4, letnik 1991, reg. do 2/ Kličite samo, če res hočete
95. Bajželj Franc. Britof 86, 0242- dobro zaslužiti! 0714-»/---
433 ioo9o -—~~ ~~ifT1 Hudem Zm*
- Resnim, delavnim ijuo tf0^7
Prodam FIAT UNO 60 S. letnik 1987. zastopniško delo za im.
Dolenc, Ravne 4, Tržič, 052-077 617-132
10093
BMVV 316, letnik 1979, črne barve, nekaj dodatne opreme, garažiran prodam. 0725-546 10087
ŽIVALI
ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 2?., Begunje, »733-232_8213
prodam KOZO. fi 66-327 9706
Leglo odličnih NOVOFUNDLANCEV naprodaj konec maja. Rezervacije mladičev na 0692-006 9719
PUJSKE za nadaljno rejo in odojke prodam. »620-582 «748
ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, negovane in cepljene, ugodno prodam. »623-090 _9766
Prodamjo 7 koz in 8 mladičev ter eno g^lo kozo. »621-462 areo
Prodam KRAVO. Zg. Upnica 16, Kamna Gorica 9&46
Prodam brejo simentalko po prvem teletu. »725-079 »esi
Prodam PURANE za zakol. Jerina, gobovk 16, Kranj, »212-379 9B70
Prodam čistokrvne srednje KODRE. 061 /40-727 9880
Prodam 8 tednov stare PUJSKE. ft76-447, Berložnlk_»883
Prodam TELICO frizijko, staro 18. niesecev za rejo. »310-832 9895
jPrpdam PUJSKE. Popovo 3, Tržič
PUJSKE težke od 20-30 kg, prodam. »45-855 9967
Prodam KOZLIČKE stare 2 meseca. »421-394 9975
Prodam TELICO simentalko staro 10 mesecev, tkežko 300 kg, za pleme. »83-397 9985
KRAVO simentalko v A kontroli,brejo 4 mesece po prvem teletu, ugodno prodma. »695-091 9990
Prodam KOZLIČKA starega dva meseca in dobrega kozla. »65-863
Mladi KOZLIČKI, stari par mesecev, prodam poceni. 047-628 9996
Prodam TELIČKO simentalko za pleme ali zakol. »43-494 9998
Prodam TELICO simentalko, staro 10 mesecev, težko 300 kg za pleme. »83-397 10008
Prodam 12 tednov stara KOZLIČKA. »83-397 10011
Prodam tretjič brejo KRAVO simentalko in TELETA starega devet tednov. Zg. Bela 37, Preddvor 10012
Prodam KOZO staro 3 leta z dvema mladičema, starima po 2 meseca. Svetina, Bodešče 28, Bled, »78-812 10021
Prodam 6 mesecev brejo KRAVO.
»76-961 9965
PURANE za nadaljno rejo in pritlikave zajčke za v stanovanje, prodam. »241-189 10025
Kupim do teden dni starega TELETA. »48-590 10031
Prodam KOZLIČKA za zakol. Voglje, Na vasi 17, Šenčur 10059
Prodam šest tednov stare PER-ZUSKE MAČKE. O 403-680 10074
Prodam OVCE z jagneti, KOZE z kozliči ali brez kozličev in mlado KRAVO, visoko brejo. » 84-352
10076_
Prodam mlado KRAVO SIMENTALKO, visoko brejo in 8 mesecev staro TELICO. » 241-406 10079
Naročila za PURANE, stare 6 tednov, cepljene - 15. maj. »218-954 10083
Prodam TELICO simentalko brejo 7 mesecev. »681-086 10106
BIKCA simentalca za rejo do 70 kg kupim. »061/611-527, zvečer 10108
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. »45-219 10114
Prodam 6 ČEBELJIH DRUŽIN. Cuderman, Babni vrt 6, Golnik ione
Prodam NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov. Jus, Zg. 100, Gozd Martuljek 9913
Prodam JARKICE grahaste - rjave, Pred nesnostjo in PRAŠIČE. Možna Qostava. » 061/627-029 9918
BIKCA simentalca, starega 5 tednov ^_rejo kupim. »44-146_9919
JAGNETA stara pol leta za zakol ali 30. prodam. »44-146_9920
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Renko Anton, Sr. vas 5, Begunje 9921
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
VANDE BONDARENKO
roj. Repe
se iskreno zahvaljujemo Bolnišnici Jesenice, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, cvetje in sveče. Hvala sosedi za prebrani govor in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Blejska Dobrava, 19. aprila 1994
V SPOMIN
Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile.
1. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustili dragi mož, oče in brat
FRANC JUSTIN
Hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcih, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
Sebenje 1994
V SPOMIN
Če bi solza koga obudila, tebe ne bi črna zemlja krila.
2. maja minevajo žalostna tri leta, odkar me je zapustil dobri, nepozabni sin in bratranec
IVAN DOLINŠEK
Kokra 32
Zaman te čaka tvoja mama, zaman sorodniki in prijatelji. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve. Vsem, ki ga imate v spominu in mu prižigate svečke, naj Bog povrne.
Žalujoča mama Marija
Kokra, 2. maja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, tašče in svakinje
MARIJE ZUPAN
roj. Kalan, Svečanove mame iz Gorenj, Jezerska c. 93
|e zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Sodišča Kranj, Občine Kranj, Jelovice Škofja Loka in obrata v Preddvoru ter Krajevni skupnosti Primskovo za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in spremtsvo na njeni Radnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Šolarju in sestram intenzivnega oddelka Bolnišnice Jesenice za zdravljenje in upravi Doma oskrbovancev Preddvor, posebej sestram za skrbno nego. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za lep pogrebni obred in pevcem Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerki in sinovi z družinami v imenu vsega sorodstva
Gorenje, dne 26. aprila 1994
ZAHVALA
Glej, Gospod
k Tebi prihajam,
da izpolnim Tvojo voljo -
kelih trpljenja je zvrhan!
V 73. letu nas je zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA ŠTERN
Javornikova mama iz Cerkelj
Vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekali sožalje - hvala! Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoče hčerke Metka, Zofka, Ani in Una z družinami Cerklje, 23. aprila 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, tasta in botra
ANTONA HOSTARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem PTT Kranj, trgovini Slavka, Elektro Gorenjske za izrečena sožalja in podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Borisu Škoficu m bolnišnici Golnik, g. župniku Ladislavu Kovačiču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem iz Kokrice za zapete žalostinke, pogrebnemu zavodu Navček, vsem in vsakemu posebej še iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas iivi -med nami si.
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete
ANGELE KRČ
rojene Markun, Potrkanove mame iz Nove vasi pri Preddvoru
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, prijateljem lovcem in sodelavcem tovarne Sava Kranj, Domplana Kranj in Gozdnega gospodarstva Kranj za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo zdravnikom, med. sestram in strežnemu osebju Kirurgičnega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice za večkratno zdravljenje. Posebej se zahvaljujemo dr. Tomažu Hriberniku in med. sr. Marinki Brun za vso nudeno pomoč. Enako se za vso pomoč zahvaljujemo tudi ge. Marinki Zadražnik. Iskrena hvala g. župniku za obiske in lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat hvala.
VSI NJENI
Nova vas, Mlaka, Kranj, Črnivec, Preddvor, Tupaliče, april 1994
V SPOMIN
Človek iivi, dokler ostane
v srcih ljudi, ki so ga imeli radi
Lani, ravno za 1. maj je obstalo srce
naši dragi hčerki, ženi, mamici, sestri in teti
MIHAELI ZAVASNIK
roj. Žumer, 26. decembra 1950
Vsem, ki ste jo spremili, jo imeli radi in je še niste pozabili, prisrčna vam hvala.
VSI NJENI
Voklo, Kamnik, Preddvor 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega ata, brata in strica
JOŽETA ŽUMRA
roj. 22. aprila 1926
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, darovali vence, ga spremili in z nami sočustvovali.
VSI NJEGOVI
Voklo, Preddvor, Kamnik, Kokri ca, Jesenice, 1994
Kokrica, 1994
Prvomajske Poljane nad Jesenicami
Tradicija, ne pa "rdeče" Poljane
Prvomajski budnici železarske godbe na pihala in prireditvi na Poljanah nad Jesenicami, ki so bile delavske ze pred vojno, se Jeseničani ne bodo odrekli. Če bodo nekoč le spomin, bodo lep spomin, predvsem pa neizbrisni v kroniki nekega časa in mesta.
Jesenice, 28. aprila - Prvi maj je bil pred vojno in po njej po vseh delavskih revirjih v Sloveniji naravnost veličasten praznik - praznik, ki so ga tudi na Jesenicah z dolgoletno tradicijo plavžev in visokih dimnikov praznovali nadvse slovesno.
Tradicionalno shajališče predvojnih revolucionarjev in komunistov je bilo pri Jelenu na Jesenicah. Od Jelena je prihajala literatura, lepaki, ki so jih nato lepili po Jesenicah. Kakor so pripovedali stari revolucionarji, kot denimo pokojni Alojz Tišov z Javornika, so... "bili za 1. maj preganjani kot peklenščki. Vse, kar je bilo rdeče-
ga, je bilo prekletega. Še v primeru, če je na prvega maja dan ženska nosila rdečo ruto, je bilo nevarno. Kaj šele rdeči nageljni, pa množični prvomajski izleti..."
Po vojni je bilo seveda vse drugače - 1. maj je dobil legitimno pravico delavskega praznika, na delavskih Jesenicah torej največjega praznika v letu.
Povsod so visele zastave in za 1. maja je bil tradicionalni shod na Poljanah na Jesenicah. Ne kakršenkoli shod - tu je bilo veliko kvalitetnih kulturnih prireditev, slavnostnih govorov in popoldanskega rajanja. Za
Jeseničane ni bilo dilem: če si dejal 1. maj, je bilo to isto, kot če bi dejal Poljane.
Za 1. maja pa vendarle niso bili vsi na "rdečih" Poljanah -marsikdo se je napotil tudi v bližnje javorniške in jeseniške rovte, kjer za 1. maja resda še ni belih narcis, se pa da ustvariti prijetno vzdušje.
1. maj - Poljane... In? In predvsem jeseniška, železarska godba na pihala.
Brez "pleh muz'ke", ki je vsa leta brez izjem sodelovala na tradicionalnem delavskem shodu, ni jeseniškega 1. maja.
Godbeniki, zvesti tradiciji, leta in leta pripravijo prvomajs-
ko budnico od Hrušice do Javornika. Ob petih zjutraj korakajo godbeniki po Jesenicah - stari in godbenikom naklonjeni domačini jih pričakajo na posameznih točkah: postrežejo s hrano in pijačo. V zadnjem času je še posebno prisrčen sprejem v Lipcam na Blejski Dobravi.
Jeseniški 1. maj je skratka tradicija, ki živi v spominih domačinov: ne kot nekaj revolucionarnega, socialističnega, "rdečega" ali celo komunističnega. Živi kot nekaj, kar je del zgodovine kraja in kot to naj se tudi ohrani. Za tiste in tistim, ki so - naj bodo danes mnenja kakršnakoli že - Jesenicam v preteklosti veliko dali: s svojim odrekanjem in s svojimi prostovoljnimi prispevki.
Jeseničani bodo še naprej odhajali na Poljane - in če jih v prihodnosti morda ne bo več, bodo delavske Poljane ostale v lepem spominu in vneizbrisni kroniki nekega časa in nekega mesta. • D.Sedej
Seje vseh treh zborov skupščine
Za Cerkev na Hrušici premalo glasov
Jesenice, 28. aprila • Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice niso sprejeli programske zasnove za zazidalni načrt Cerkve na Hrušici. Cerkev na Hrušici naj bi imela okoli 200 sedežev s spremlja-J jocimi dvoranami in učilnicami. Premalo glasov je bilo tudi za izhodišča in usmeritve za ureditveni načrt Planice.
Na minuli seji vseh treh zborov jeseniške skupščine so delegati zavrnili programsko zasnovo za zazidalni načrt Cerkev na Hrušici, premalo pa je bilo tudi glasov, da bi sprejeli predlog izhodišč in usmeritev za izdelavo urbanističnega načrta Planica.
Na vlogo Župnijskega urada Jesenice za gradnjo cerkve na Hrušici je sekretariat jeseniške občinske skupščine k predlagani gradnji cerkve v Maznekovi jami sporočil najbolj pomembne pogoje in upravne postopke. Predlog lokacije je bil izjemni poseg v prvo območje kmetijskih zemljišč. Vendar so po ogledu in po posvetu predlagali novo lokacijo.
Po obravnavi na seji jeseniškega izvršne-, ga sveta in zbranih pripombah iz javne
razgrnitve in javne razprave je jeseniški izvršni svet predlagal vsem trem zborom, da o predlogu programske zasnove razpravljajo in sprejemajo programsko zasnovo za zazidalni načrt.
Programski načrt obsega cerkev s spremljajočimi objekti in zunanjo ureditev. Cerkve naj bi imela okoli 200 sedežev, v spremljajočih objektih pa naj bi bili dve učilnici verouka, pevska soba, dvorana ali prireditveni prostor za okoli sto ljudi, prostor za Karitas in skladišče, interni bife ter pisarna župnijskega urada. V stanovanjskem delu pa stanovanje za župnika, dve sobi za goste in skupna ležišča s sanitarijami.
Z zunanjo ureditvijo kompleksa naj bi poskrbeli za parkirišča, športna igrišča za mlajše otroke, ureditev zelenic..V območju varovalnega pasu železnice naj bi tudi izvedli protihrupno zaščito.
Na Jesenicah tudi še ni sprejet predlog izhodišč in usmeritev za ureditveni načrt Planica, ki je tudi že doživel kar precej javnih obravnav in razprav, o ureditvi Planice pa so celo pripravili dve razstavi
na Jesenicah in v Ratečah. Predvsem krajani Rateč so imeli na predlagana izhodišča in usmeritve vrsto pripomb, ki jih je jeseniški izvršni svet tudi upošteval. Predvsem dve pripombi: da je predvidena zmogljivost hotela Ilirija v Planici 100 ležišč in da se je treba opredeliti do plastifikacije skakalnic in prestavitve avtobusne postaje v Ratečah. Prav tako naj bi se proučila pobuda krajevne skupnosti Rateče - Planica, da se ureditev smučišč na Drnicah projektno obdela posebej.
Ureditveni načrt za Planico je res potreben, prav tako tudi za same Rateče. Tako naj bi Ledine in Kamnje namenili gostinstvu, turizmu, trgovini in rekreaciji, tu naj bi zgradili manjše penzione in apartmaje, medtem ko naj območje Planice in Tamarja obvarovali prometa in dovolili vstop le za dostavo in vzdrževanje objektov ter lastnikom in upravljavcem zemljišč.Vse odpadne vode bi se morali speljati v primarni kolektor na trasi stare železnice med Ratečami in Kranjsko Goro, tekaške steze bi se morale zatraviti, skakalnice obnoviti. Planico naj bi urejali postopno...
Z upoštevanjem vseh pripomb, predvsem krajanov Rateč, je to dober načrt, ki pa se žal spet odloži za nekaj časa, saj ga delegati še niso sprejeli. • D.Sedej
V Škofji Loki izbrali raziskovalne^naloge
Prednost ima zdravje Škofjeločanov
Zdravstveni dom predlagal le raziskavo zdravja v okolici rudnika urana v Žirovskem vrhu.
Škofja Loka, 28. aprila - Na razpis štirih raziskovalnih nalog, ki naj bi jih financirali iz občinskega proračuna, je prispelo šest ponudb, od katerih ena predlaga raziskavo življenja in dela slovenskega skladatelja Gabrijela Plavca, Kar pa ni bila razpisana tema. Prednost naj bi ■mela raziskava vplivov v tej občini tako spornega rudnika urana na zdravje Škofjeločanov, nadaljevali pa naj bi tudi z raziskavami vplivov okolja na rastline. V bistvu je v isto smer naravnana tudi raziskava območij zaščite pitne vode, le v primeru raziskave izvira tople vode pričakujejo morda tudi
komercialno pomembne rezultate.
Verjetno je ni občine na Gorenjskem, pa tudi v Sloveniji, kjer bi se s tematiko raziskovalnih nalog ukvarjala tudi občinska skupščina, kot je bilo to v Škofji Loki, kjer je bilo ne samo enkrat zahtevano, da se alarmantni podatki zdravnikov o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju prebivalcev temeljito raziščejo. Najbolj je bilo to prisotno ob polemikah o tem, da naj bi se opuščeni rudnik urana v Žirovskem vrhu namenil za predelavo posebnih, nevarnih in celo radioaktivnih odpadkov, ko so škofjeloški poslanci zah-
tevali najprej sanacijo rudnika in celovito proučitev njegovih vplivov na zdravje okolice. Na razpisano temo je raziskovalno nalogo prijavil škofjeloški Zdravstveni dom, ki pa je predlagal le raziskavo ožje okolice rudnika, čeprav je skupščina zahtevala širšo raziskavo z vključitvijo stroke na državni ravni, pa tudi sredstva naj bi prispevali od tam. Na to je opozorila tudi recenzija predloga raziskovalne naloge, ki predlaga bistvene dopolnitve ter vključitev Inštituta za varovanje zdravja, kar vse naj bi zagotovilo primerljivost dobljenih rezultatov v širšem pros-
toru. To bi bila morda tudi podlaga za to, da se izpolni zahteva občinskih poslancev, da nalogo financirajo iz državnih virov, saj je bil RUŽV nenavsezadnje problematična rana zaradi interesov na tej ravni. Letos naj bi tudi zagotovili nadaljevanje večletne študije o genetskih poškodbah rastlin (Inštitut za biologijo iz Ljubljane), s tem, da naj bi po mnenju izvršnega sveta rezultate te študije na koncu primerjali z ugotovljenimi vplivi na zdravje ljudi.
Slabe izkušnje z onesnaževanjem pitne vode (v Škofji Loki se je že dvakrat primerilo, da so morali ljudem zaradi onesnaženja vode iz vodovoda vodo dovažati s cisternami) so tudi vzrok za tokrat razpisano raziskavo območij pitne vode, le pri Topličarju v Gorenji vasi si z raziskavo izvira tople vode obetajo, da bi bilo mogoče to tudi komercialno izkoristiti. Obe raziskavi naj bi izvedla Getes, d.o.o., iz Logatca. Skupno je za raziskave namenjenih dobrih 2 milijona tolarjev, pri čemer za predlog mag. Franca Križnarja, za raziskavo življenja in dela slovenskega skladatelja Garbrijela Plavca, ki naj bi bil rojen na Škofjeloškem, žal ni ostalo sredstev. • Š. Žargi
VILA BBEJ-A
TEL: 45-398
Angeli smo prinesli kar dve pokojnini
Podkoren, 28. aprila - V naši nagradni igri Vsak teden ena srečna družina smo v minuli prilogi Gorenjskega glasa* namenjeni jeseniški občini - tokrat predvsem Kranjski Gon - objavili hišno številko Podkoren 62.
Že takoj zjutraj so se oglasili Razingerievi s Podkorena in povedali, da kličejo v imenu sosede Angele Sajo-vic, ki stanuje na tej številki in ki sama nima telefona, jih je pa prosila, naj nas pokličejo. Sreča je prinesla darilo v vrednosti 20 tisoč tolarjev torej Angeli Sajovic.
Da bi kdaj dobila kakšno nagrado? Nikoli! To je pna nagrada in... saj sploh verjeti ne morem! Te dni sem pa res "kontent"."
Angela, ki je zaradi svoje skromnosti in dobrote izjemno priljubljena, je kar naprej in naprej pripovedovala: "Sama nikoli ne bi našla
Naša nagrajenka Angela s sosedo Razingerjevo, ki nas je prva poklicala v uredništvo.
Ko smo Angelo obiskali, je bila presrečna. Presrečna že kar dva dni, kajti toliko obiskov, kolikor jih je imela po objavi njene hišne številke, že dolgo ni imela. Letos je praznovala 80 let, živi sama, z borno kmečko pokojnino kakšnih 12 tisoč tolarjev!
"Saj ste mi prinesli kar dve pokojnini!" je solznih oči vzklikala živahna in simpatična Angela, ki jo imajo radi vsi Korenci pa še Kranjsko-gorci in Martuljčani. "Ko bi vi vedeli, kako so hodili sem k meni in pravili: Angela, izžrebana si! Celo iz Srednjega vrha so prišli, da ja ne bi zamudila Glasove nagrade! Na Gorenjca sem vseskozi naročena - edino na Gorenjski glas, ki ga rada berem.
svoje številke. Vi bi morah-takole vse skupaj dati, da bi se lepo prebralo Podkoren 62, ne pa, da nekje pise Podkoren, nekje drugje pa je moja številka." Ko ji smejoc odgovarjamo, da je pravzaprav v tem čar nagradne igre, kar zmajuje z glavo in na vsak način hoče postreči s klobaso in narezkom. Ko se branimo, užaljeno odvrne: "Prav zaradj vas sem šla danes po "frišn kruh... Jaz dam še tistim, od katerih nič ne dobim, pa ne b« vam, ki ste mi prinesli tako darilo..."
In nato nam klobasi »n rezino kruha skrbno zavije v papir in v polivinilasto vrečko: "Boste pa po P0" pojedli..."
Pojedli smo, pojedli, Angej la. In klobase so bile - prima. • D.Sedej
Kranjska tradicija sejemskih idej
Kranj, 29. aprila - Danes bodo v Kranju zaprli 19. mednarodni sejem malega gospodarstva, koopercij in podjetništva. Na otvoritvi v torek mu je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar izrazil priznanje za podobne sejme v Celju, Sežani, Lendavi, Brežicah in letos tudi za vključitev nekaterih stranskih dejavnosti, pomembnih za malo gospodarstvo. To so predvsem izobraževanje, informatika, šolstvo.
S številnimi spremljajočimi prireditvami v okviru sejma so
prireditelji letos na neki način potrdili, da malo gospodarstvo postaja iz leta v leto uspešnejše. Lani, kot je poudaril minister dr. Tajnikar, je zasebni sektor zaposlil za 40 odstotkov več delovne sile kot leto prej, v obrti pa 9 odstotkov. Tovrstno dinamiko pa je potr: dila tudi letošnja prireditev, ki ji je minister zaželel v pri; nodnje, da bi bilo za ideje, kt so za kranjske sejemske prireditve tradicionalne, v Kranju "dovolj (sejemske) zemlje, da bi se prijele in zaživele naprej' • A. Žalar
Tudi letos bodo po zaključku šolskega4eta
Poletne počitnice - v Glasovih majicah
Začelo se je. Odštevanje namreč: pojutrišnjem bo izbruhnil najlepši mesec v letu, potem bo mimogrede le junij in začetek poletja. In naslednjih, pravih, poletnih šolskih počimic seveda.' Dotlej se bo treba Še veliko učiti - toda v šolah se bodo poleg pouka dogajale tudi druge stvari: prihaja namreč čas šolskih plesov, vključno z valetami, maturantskimi in absolventskimi slavji. In šolskih izletov, piknikov, lurk kar tako, itd. O njih bomo kakšno vrstico zapisali tudi v Gorenjskem glasu ■ i Vašo pomočjo, če ste za to! Pošljite nam fotografijo z vaše turke (šolskega izleta, zabave, plesa) in zraven kratek zapis,. ' kaj je na sliki - ali pa v največ 20 vrsticah na kratko opišite, ka)t seje (ali pa se še bo) dogajalo. Po motnosti v "prostem spisu opišite kakšen vesel dogodek, povezan z vašo šolsko iurko. Kajti smeha ni nikoli dovolj.
Jn najvažnejše: za korajžne, ki nam boste pisali, sm0 pripravili Glasove poletne majice za lepše počitniške dni. Bolj natančno: vsakemu bomo poslali po dve majici, fer vemo, da ima vsak od Vas vsaj še nekoga, ki bi mu rad kaj podaril Počitnice v Glasovi majici bodo lepše!
[ RADIO
313 Ffl
REO!
OB PRAZNIKU DELA ISKRENO ŽELIMO, DA BI GA ČIM PREJ LAHKO PRAZNOVALI TUDI NEZAPOSLENI