172
Lov na leva.
Vsem nam je znano,   da je lev najmočuejiia zverina na siihej  zemlji ia da ga zaradi te lastnosti fe»9eu že ckI nekdaj imeiiuje ,,kralja vsega živalstva."
0 levu se storaj v vsakera tierilu bere: kakSen je. kje živi, o iem se hrani, kakšne laslnosti ima in kako se mlad (lade nkrotiti; zato o vsem tem nečem daaes govoriti,  nego satuo to hočem,  da T&m po?em,  kako ljudjL to najpo-
173
gimraejšo in najpredrznejšo žival \ov&. Da-si je lev ,,kralj vsega živalstva" in močnejSi od najinočnejSega človeka, vendar ga človek zinaga, a fci ne z močjo svojega telesa, nego s svojim duhoin — s svojo lnodrostjo. Clovek, ustvarjen po podobi božjej, more storiti vse, kar hofie ; zatorej pa tudi lehko zmaga največje in najinočnejše zveri naj bi si l>il tudi lev sam.
Kako ljudje gredt5 na levji lov in kako se jim tu godi navčsti vam hocem samo jeden primer, ki nain ga pov4 sloveč prirodopisec in lovec — Livingston. On pripoveduje tako-le: ,,Ko sein šel necega duč s prebiralci uekc vasi v južnej Afriki na levji lov, ugledamo aekoliko Ievov na nekem grižku. Ko nas levi ugledajo, tak^j zbeže. Jaz sein Sel z aekim taiuošujiui učiteljem, ki se je imenoval Mebake. ]Lo ugledam jednega leva, ki je ležal na skali, brž uasfcavi Mpbalve svojo pnško, sproži, ali krogla zadene v skalo iu ne v leva. Lev ze!6 razdražtiD, skoči po konci, ter rjove in grize 6no mesto, kamor je bilo krogla priletela, ravuo tak<5, kakor kak razkačen pes, kadar mu poleno prileti pod noge, in ga dobi v svoje zobl Kmala potem se lev na lihoma ukrade iu pobegne. Videla sva potem še dva druga Ieva, ali tudi ta dva sta nama užla. Zdaj se povmemo v vas nazaj. Nisino dolgo hodili, da ngledanio zopet jednega leva, ki je mirno ležal za neko skalo, kakor za kacira grmoin. Jaz se mu približam z ostaliuii lovci, poinerim puško nanj in — ustrelim. Posrečilo sc mi je, da ga zadenem. Mcji lovski tovariji tak<ij \M k njenm, ali jaz sem dobro videl izza grma, da lev še ni mrtev, in da je zel6 razkačen, zato zavpijom svojiin tovarišem, naj se mu nikar ne bližajo, ker je uevaruost velika. V teiu jaz zopet začnem nabijati puško, ali v tem trenotku, ko zabijem svinčeno kroglo v puškino cev, popade me lev od zadej za ranii ter me spravi pod-se. S strahovitim rjoveujem premetuje me pod seboj kakor kako maSko, ali jaz pri vsem svojem strahd nisem ie izgubil poguina, aego gledal deui, da se, bodi si kakorkoli, izvlečem ispod leva. Zdajci vidim, da je lev svoje oCi uprl na mojega tovariša Mebalva, ki je poskuš&l, da ga ubije, ali ob& njegova poskusa sta bila brez vapaha. Lot Se bolj razdražen, pastf meae in spravi se Mebalvu na rami. N'ek drug lovec, kateremu sem bii ja.z živlJGttje rešil, ko je bil Dapadea od necega bivola, poskuš&l je, da oprostf mojega tovilriša Mebalva strašnega levovega žrela, ter je ne-prestatto zliadal to grozovito žival s svojim ostrim kopjein. Lev a&to popuati Mebalva in prime zopet tega svojega uovega sovražnika, ali v tem priletite dve novi krogli, kateri ga tako dobro zadeuete, da sc taktij mrtev na Ua zvrue. Vsa ta dogodba se je vrjila le uekoliko uiiuut Mene lev ni sauio ua ramah in po plefiih hudo poskodov&l, nsgo iui je tndi uckoliko kosti polomil. Dobil sein v tem krvavem boji z levom jediuiajst ran, iz katerih mi je mnogo krvi izteklo. Takisto sta tudi moja dva tov&riša pveataia mnogo strahu in bolečin, ker tudi ooa sta imela po ved ze!6 nevaraih ran." Tak6 nam pripoveduje Livingaton.
Nekaj slifnoga vam kaže denašnja podoba, na katerej vidite razdraženega leva. Za njim stcji lovec, ki je spvožil nanj puško. Tukaj vidite ge, kako lovcu pomaga drni zamorec, ki kleči pred njim, da inore lovec nanj imsloniti puško, Ua mu roka pte?eč ne zailrhti, kadar jo vzame na oko.