Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga nSlovenca« (št. 230) z dne 7. X. 192S Štev. 41 Naša slovenska zemlja: Moravče in Moravska dolina 322 Jubilej španske diktature Dne !3. p. ni. so obhajali v Madridu petletnico vlade Prima di Riverc. Ob tej priliki so priredili velike svečanosti s slovesnim sprevodom. Diktator je opazoval , sprevod z balkona kraljeve palače (glej sliko). Hoover kandidat republikanske stranke za pred-sedni.štvo Zedinjenih držav; volitve se bodo vršile v kratkem. Štefaniku! Eden najzaslužnejših jnož za osvo-bojenje Čehoslovakov je general Štefanik. Rodom Slovak, je bil med vojno v francoski vojaški službi, kjer je bil zaradi svojih izrednih zaslug in sposobnosti povišan v generala. Zaradi tc svoje visoke pozicije je dobil stike z mnogimi nie-rodajnimi krogi in ko sta začela Masaryk in Beiieš akcijo za osvo-bojenje Čehoslovakov, je bil ravno Štefanik oni, ki jima je ugladil pot v francoske vladne kroge, razen tega je pa seveda tudi sam pospeševal osvobojcnje svojega naroda z vsemi svojimi nenavadnimi silami. Ob prevratu mu je pripadla čast prvega češkoslovaškega vojnega ministra, a ko se je vračal z aeroplanom v svojo domovino, se je ta ponesrečil in pokopal pod seboj tudi Štefanika. Vzrok zagonetne nesreče je .še danes nepojasnjen. Na inciativo .Slovakov mu je bil sedaj postavljen na 544 m visokem hribu Bradlo nari Bratislavo veličasten spomenik, ki so ga odkrili Zj^Pj^u). Amerika v grozi Sredi ])reteklega meseca je divjal nad Ameriko strahovit orkan, ki je po svoji sili in groznih učinkih prekosil vse, kar jih pomni sedanji rod. Zlasti prizadeti so kraji ob Mehi-kanskem zalivu, kjer se je začel, toda odtod se je pomikal proti Severni Ameriki ter lomil in podiral vse, kar je dosegel. Mrtvih je baje par tisoč oseb, brez strehe pa nad 1 milijon, a Skoda je zaenkrat seveda še neprecenljiva. V prizadetem ozemlju so se hipoma podvojile cene vseh potrebščin, resno je ogrožena paroplovba in razni temni elementi so izrabili splošno nesrečo seveda za ropanja. Povsod je bil ustavljen ves promet. — Naša slika nam kaže pogled ua ulico nekega srednjeameriškega mesta po viharju. Napol porušena hiša, polomljena drevesa, vse leži uničeno vse križem po cesti. 323 Jubilej zasluženega moža Dne 22. p. in. je ohhajul svojo dovetclc-setli-tnico ljubljanski ndvchiik «fr. Fran f*apeL. Potemtakem je mož najstaiejiši odvetnik v Sloveniji in iiajhr/ v vsej Jnjioslaviji. IJanašiiji rod, ki hitro živi iu hitro pozablja, po/na to maikantno osebnost komaj po imenn, in vendar je imel dr. Papež časih prav važno vlogo \ naši po-litieni zgodovini. \ zgodovini katoliškega {,'il)anja pa še posebej. Rojen je bil jnbilant dne 22. septembra I. iH'iS. v Mokronogu, kot sin zdravnika. Po dovršenih {gimnazijskih nankih je študiral pravo na Dnnajn in v (iradcii. nato je bil koucipijent pri ljubljanskih odvetnikih dr. Wurzbacliu, dr. (osti in dr. Moschetu, dokler ni otvoril lastne pisarne. Bil je sloveč ljubljanski odvetnik in pri njem so služili za koncipijente med drugimi tudi dr. Iv. .šusteršič. dr. Iln-(hiik. dr. Furlan, dr. Poček i. dr. Že zgodaj je stopil dr. Papež tudi v javno življenje. Zgodilo se je to v "O-ih letih, ko je v Avstriji iu v .Slo\eniji neomejeno vladal nemški liberalizem ter skušal s silo zadušiti prebujenje našega imroda. Bil je dolgo vrsto let deželni po-slanee in nekaj časa tudi deželni (idbor-nik ter namestnik deželnega glavarja. V tistih letih so bile slovt'uske vrste še složne, kadar je ))a prišlo do spopada med liberalnimi Mladoslovenei in katoliškimi ."^taroslovenci. je stal vselej krepko \ vrstah poslednjih. CJžival j<> pa povsod velik ugled in bil tudi v predsedstvu I. kat shoda I ISOJ. Po/neje s(! je umaknil i/ političnega ži\ljenj;i iu \rvc!n|a. a kadarkoli je bilo treba pokazati slovensko in katoliško pre-|)ričanjc. dr. Pa()eža ni bilo treba nikoli šele iskati. \ selej je bil med |)rvtmi na mestu. Zadnja leta so mu odpovedale noge. vendar je mož sieer za svoja leta še jako čil. t" astitijiveuiu starčku naše najiskre-(lejše želje, da bi mu dal Bog dočakati vsaj stoletnico rojstva. Jugoslovanski zgodovinarji na obisku v "Ptuju Dne 1. —"i. septembra je proslavilo Zgodovinsko društvo v .Mariboru svojo 25. letiiieo. Ob tej priliki je bil v .Mariboru skliean sestanek jugoslovanskih zgodovinarjev, na katerem se je razpravljalo o nalogah provincialnih muzejev in varstvu spomenikov in arhivalij. Iz Maribora so udeleženci napravili izlet v Ptuj. ,\a sliki sede v prvi vrsti: Univ. prof. .\I. Dolenc, univ. prol. .VI. Kos. ravnatelj ljubljanskega muzeja J. Mal, ravnatelj etnografskega muzeja v Beogradu N. Drobnjakovič, ravnatelj arheološkega muzeja v Zagrebu V. Ifoffiller, predsednik mariborskega zgodovinskega društva F. Kovačič, ptujski župan M. Brcnčič, predsednik ptujskega muzejskega društva .\. Komljanec, proSt dr. Žagar, prosvetni inšpektor Kr. Kotnik. V drugi vrsti stoje: Sta-rinoslovec Gailhofer star., zgodovinar V. Trauner. univerzitetni profesor M. Murko, konservator V. Skra-bar, ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu M. .\bramič in univ. profesor V. .Schmid. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Ipavic Benjamin glasbenik Ipav ic Lojze (1815. -J.S49 ). glasbenik Ipav io Gustav (1831.-l«)(l8.), glasbenik. 324 325 Vuzenica ob Dravi v lopi Dravski dolini, na spvornoni vzno/jn Pohorja, 50 kin zapadno od Maribora leži na južnem bregu Drave prijazen trg Vuzenica, v katerem je deloval A. M. Slomšek šest let. V srednjeveških listinah se Vuzenica prvič najde pod imenom Saeldenhoven^ 1. 1238. Nekako v tem času je bil sezidan nad Vuzeuico grad go-spodoN Vuzeniških. S Kolonom V., ki je bil tudi nekako 5 let štaj. dež. glavar, je ta rodovina 1. 1374. izumrla, njih posestva pa so podedov dobili Vuzenico deželni knezi, l.eta 1515. so bili pri Vuzenici poraženi kmetje, ki so se uprli svoji gosposki in bojevali za >staro pravdo . L. 1552. pa so prihrumeli preko Radiju na Muto 1 urki, upostošili kraj in zažgali samostan. Vu-zeničani, ki so branili prehod skupaj s Slovenj-gračani, pa jih niso pustili preko Drave. V tem času je grad večkrat menjal gospodarje, dokler ga ui kupil 21. feb. 1663. marenberški samostan. Ko pa je cesar Jožef 11. 1. 1782. samostan razpustil, je začel grad rapidno razpadati, ker ga nihče ni hotcd več vzdrževati. Le še nekaj razvalin priča danes o nekdanji slavi. Irg se je zlasti pod gospodi Vuzeniških prav lepo razvijal. Dobil je sigurno že pred 1. 1287. trške pravice, najbrž 1. 1285. L. 1492. je potrdil tudi cesar l'riderik trgu vse stare i)ri-vilegije, 1. 1560. pa je podelil tržačanom cesar Ferdinand še tretji letni sejm. Bržčas 1. 1586. so dobili tržčani tudi lastno obniirje, torej nižje sodne pravice čez stanovalce v obmirju. Ko so se 1. 1850. spojile s trgom okoliške kmečke občine, so si tržačani pridržali prejšnjo skupno premoženje, ki je po večini pašnik in gozd. Ta je še skupna last 38 hišnih številk, ki tvorijo t. zv. trško komuno; upravlja pa premoženje poseben odbor 5 mož. L. 1869. je dobila občina še ostala dva sejma, 1. 1903. pa sodni uradni dan. Cerkev je zelo stara: sedanja glavna ladja in zvonik sta iz sredine U. stoletja, prvotno V; 'romanskem slogu, nekako v sredini 13, stoletja pa gotizirana. .Sedanji prezbiterij in vzhodni del Križeve kapele sta prizidka iz 14. stoletja .Mnogo odličnih duhovnikov je delovalo v Vuzenici, toda najimenitnejši izmed vseh je brez dvoma Slomšek, ki je sam spisal župnijsko kroniko in nam tam ohranil mnogo lepih spominov na slavno preteklost Vuzenice. Tudi šolstvo v Vuzenici sega daleč nazaj \ srednji vek. Že 1356. se tu imenuje „Osvaldus scolasticus", proti koncu 14. stoletja pa nahajamo v Trstu v bogoslovju tudi dva Vuzeničana, znak, da se je doma poučevalo, bržkone seveda v župnišču po duhovnikih. Tudi za poznejši čas ne manjka sledi šolstva, stalna šola pa se jr ustanovila tu šele 1. 1784.. seveda kot enoraz-rednica. — pa še to je obiskovalo bore male otrok: sicer so pa tudi ,.šolmoštri'' bili bolj dvomljive vrste. V dvoiazrednico so razširili šolo 1. 1873.. že dvanajst let nato (1885.) pa \ tiorazrcdnico. Jeseni 1. 1912. je otvoril tukaj tudi „Schulverein" svojo ponemčcvalnico, ki pa ni nikdar briljirala in je po polomu I. 1918 mirno v Gospodu zaspala. Hiša je danes last krajevnega šol. odbora in je tam nameščen tudi 4. razred, ki smo ga dobili I. 191'). Od letu 1904. do 1918. je bila v Vuzenici tudi obrtuo-nadaljevalna šola za okoliš .Mute in Vuzenice po vojni pa se je ta prenesla na .Muto. Že nekdaj, zlasti v 16. stoletju, je cvetek splavarstvo in šajkarstvo; po splavih so sprav Ijali večinoma hlode in tesan les, po Sajkah pi rezano blago v kraje ob Donavi, Osijek, Nov: Sad. tudi Belgrad. Leta 1865. suio dobili želez nico, ki sicer temu ni storila konec, je pa ven dar škodovala večjemu razvoju te obrti. Obe nem z žel. stanico smo tega leta dobili tudi pošto 1. 1919. pa (vsled Koroške polomije) tudi telefon Glavno, od česar živi naš kmet, je živino reja in les. Ker pa postaja slednjega vednc manj in manj, dve parni žagi in nešteto vodnih te že skrbijo za temeljito zredčenje gozdov. s< nam odpira za prihodnost huda perspektiva __ Josip .Mravljak. Razvaline vu-xenisRega građu Zgoraj na levi: Romanslcl portal nadžupne cerkvf- v V u zenici (iz XI. stol.). .\'a desni: Pogled v notranjščino vu-zentšRe nadžupne cerkve Spodaj : Pogled na Unnico o2> nravi X Mute Spodaj na levi: Vuxenisko šupnlšče nekdanja ..capellania s. Sigismundi in Lapide"; tu je nadžupnikoval več let tudi Slomšek. Nekdanji vu-xeniski grad (sedež gospodov Vuzeniških). Zgoraj na desni: „Štok" nekdanji grad Thiimers-felden (iz 1. 1658.). Zgoraj na levi: Grli trga Vuje-nice Na levi: Cerkvica device Marife na Kamnu Spodaj na desni: Nova nekoč šulferafnska šola v Vuxenici 326 Popotniki med živalmi /a' filari narodi so ohčitdonati zagoneten nagon ptic. ki jih žene oxako lei') na jug in pripelje onako pomlad 7.0pei na/.uj. \ au prirodopima nčenoM pa še do današnjega dne ni ra/.oozlala lajinstnene uganke lega nagona, hnanm sicer celo »rs^o iiajra/.ličnejiili mnenj, loda y.anesijinega odgovoru pa doslej sr ne. Pred nekaj leti je irdil n. pr. neki angleški prirodopinec. da imajo ptice izra/.it in nenarljin občutek za mrežo elektromagnetičnih lokoo. ki obdajajo zemljo. Toda trimu mnenju oporeka ]>rednsem dejstoo. da se odmaknejo ptice u stučajn nentiodnili nremen.' piiliodu s severa. .Spodil j : Z lova na đlv/e race; i/ skrliiio iiiaskiiatiesra skrivališča opazuje lovec Mižaiije divjili rac in ko prispejo te do nasfav Ijenili mrež, jih skleneš poscliuim iiieluuii/mom. .Spodaj : Z lova na polenovUe; med ribami imamo celo vrsto „popotnic", ki preplavajo zlasti ob času drstenja na stotine kilometrov. Tedaj jih polove največ in posuše večkrat kar na ladjah. 327 Med najnujnejše socialne akcije v naših rudarskih revirjih spada nedvoiiiiK) zidanje cerkve \ Hrastniku, l'o je eden največjili slovcriskili industrijskih središč, a je vkijuh kmiiu še vedno brez hiše božje. Posledica tega je, da je tam tudi dušno pastirstvo nad vse pomanjkljivo. Delavstvo, zlasti še mladina, nima zadostnega moralnega vodstva, zato je nravstveno stanje tamošnjih krajev pomanjkljivo in to jako, jako vpliva tudi na socialno stanje. Pred kratkim se je vendarle osnoval v Hrastniku odbor, ki si je nadel nalogo zgraditi prepotrebno cerkev. Akcija zasluži največjo naklonjenost in podporo vsega naroda. — Naši dve sliki nam kažeta del tamošnje razvite industrije: Na levi hrastniško steklarno, na desni rudarsko kolonijo. Za pravilno rešitev.ilana.>iij<-' križal.ikc razpii-iijpino .sledeči ua-gradi : I. šaraboir. (iiLi-podarska (jeoifralija iii II. Iteinmicliel: Skrivnost najdeiiko. Besedo h krlžalikl v št. 41. (?>eHterokoinik). V o d o r a v ii <> ; 1) KoDSlaiitiio število; 3) žensko imo; -i) dol-žiHSka mera; 51 predlog; G) kem. znak za kovino; 8) zver; 10) razstrelilna naprava; 12) ptif; L'i) del oprave; 17) predlog; IS) rtio; 20)ino!ia-medansko romarsko mesto; I3) mir; 25) del cerkve; 26) freometrijski pojm; 28) obvezna dajatev državljanov državi; 31) igralna karta; 32) plazilec: 35) znana tvornica alkoholnih pijač; 38) rastlina; 40) kazalni zaimek; 41) stvar; 43) trdnjava (turško); 45) zlato (francosko); ii'') mesto v Dalmaciji; 47 otok v .ladranu; 48) mesto, znano iz križarskih vojn: .'»O) roka; 53) pokrivalo; .^4) kazen; .5fi) tflej: 57) trdn.iava, znana iz druge nieseuske vojne; 58) mesto oh Jadranu; 59) je v obleki; lil) žensko ime; fi4) tla; 65 športska panoga; 68) plin: 70) predlog; 71) oddelek vojske; 73) tla; 73) ptica; 76) rimski denar; 77) gora na Koroškem: ?>) vas pri Ljubljani; 79) španski narodni junak; 80) spada k obleki; Hi) depresija: S3) .španska elenica; 84) mohanicdansko ime; 86) vrt sreče; 88) škodljivec na travnikih: 89) naš sosed na jugu; 92) pokoj; 94) sesalec, ki se hrani z ribami; 97) danska denarna enota; 98) član družine; 99) podobno najemu; 102) poljski delavec; 104) del Zagreba; 108) trup; 109) nepiška členica; 110) fasovna doba; 112) španska elenica ; 113) svetopisemska oseba: 116) član družine: 117) števnik; 118) jed; 119) germansko božanstvo; 121) mesto v Romuniji. 123) nota; 124) potepuh: 126) tečaj; 128) grška boginja; 130) mesto v Srbiji; i:i2) polotok v Evropi; 1.15) vas pri Izubijani; 136) vstavi: gd; 137) ribji zarod: 1.3S) reka v Afriki; 140) žensko ime; 143) je na glavi; 144) pesnitev; 145 kem. znak za kovino: 146) trgovska kratica; 147) morska riba; 148) klinka. Navpično: 1) konj; 2) visoka planota v Aziji; 4) enota sile; 7) potrebno mladini; 8) je i/, istega kraja doma; 9) ilalijanska čleuica; 10) neugodje v spanju; !1) zagrebški veleindusirijalec; i:i) auto-firma; 141 frauco.sko mesto znano iz !. 1870—71; 15) kratica za športni klnh: 16) pov-iroča gibanje morja; 17) predlog: ID) kazalni zaimek; 21) tatarski jioglavar; 22) izraz za bolečino: 23) zajedalec; 24) morski pojav; 25) klica; 27) bodeča stvjir; 29) oddelek; 30) Irg na Ooriškem; m) ponočn.i ptica: :W) zabava v gozdu; .37) rdeča tekočina; 39) pokoj: 42) 1'rešernov prijatelj; 44) del cerkve; 46) nt. žna enota; 47) dvoživka: 49) orožje; 51) grški bog: 52) kt)vina: 53) i)osiKla; .*)5) izrek; 58) vrednostni papir iz časa uvedbe dinarske valnie: 6ii) sklad tgeolo^ki); 62) glasbeni instrument; 63) vrsta pesmi; 64) jnnaU iz slovensUe narodne pesmi; 66) številka; 67) iHič; 69) žuželka: 7;1 zver: 73) pojedina; 74) vrsta pesmi; 80) vajet; 81 časomer; 82) moško ime: 84) hunski kralj: 85) množica nanizanih stvari; 87) pripadnik azij-.kei.'a naroda: 8S> bolezen v inišieaii: 90) m;fli ustanovitelja mesta Kima; 91) vstavi: vso; 93) vojna (srb,-lirv.); 95) žensko ime; 96) ilarilo; Inu) kesanje; 101) cesta: 103) domača Žjval: 105) dolžinska mera; liM;)p\et. — Pravilnih rešitev je prispelo 67. Za I. nagrado je bil izžreban: SI.Trobiua. Šoštanj. Za II. nagrado: Anton Orehar, Predoslje. p. Kr;inj. Sergej Minclov: Car :Berenđef, (Povest i/ .sil)ifskc}>a pragozda.) VIII. poglavje. — Jaz inorala nove zime počakali ... — inu je odvrnil .Mark Ivanit". \ taknil je roke v žepe in pritel zreti skozi okno. — Pa mi i* Morebiti bo vendar kje kaka pot |)reko gorovja? — Kakor se vzame: |)oi je že. tal^a. ko i\a bi je sploh ne bilo .. .— je spregovoril gospodar skozi zobe. Vedenejii Savieu so kar oči \z|)lamtele: tako se je vzradostill — No, saj nam ni treba nič drugega! Kar odrinimo! Maik Ivanič ga je po strani pogledal. — Ti si neugiian. se mi zdi... — mu je uslo: — le j)ojdi življenje tvegat, če si tako drzen! — Kakšna drznost pa je to? Mar je nevarnej.ša ta gorska pot "kakor ona po reki? — Menda. Nikar ne misli, da po stezali pride.š kakor po vodi naprej! Saj inia.š kakih štiristo versi do L rjanhaja preko gorovja. Sama tajga pa strmine so tam. Poloviea konj se ti ponesreči po prepadih, jireden prideš tja. Saj ne moreš drugače ija kakor v sedlu, s tovornimi konji. Konj pa nese v hribih samo dve vreči, to je kvečjemu štiri pude ((16 kg). T,e zračunaj zdaj, koliko konj bi potreboval? Kakih sto glav! Kje naj jih vzamem? Umolknila sta. Vedenej Savič se je vlekel za klinasto bradico in premišljeval... 32« Naš modni kotiček Najmodernejša svila-krep-satin. /nano jc, da je gospa moda še vse l)ol] muhasta ko tiste, ki jim /a[)oveduje; liar danes pohvalno omenja, to bo jutri grajala — in obratno. Časih jc že kar zoprno, tako nagle so njene izpremenibe. In reve tiste ženske, ki so ji us užne in se ji na migljaj pokoravajo. Gospej modi se pa do malega vendarle pokorava ženstvo in kar ona veleva, to jc in ostane. V zadnjem času si je ta veievažna odličnost izmislila, da je za jesen najprikupnejša svila-k r e p - s a t i u. še nedavno, komaj pred tedni, so bile moderne prav tenke, prozorne, pajčevinaste svile. Zdaj je drugače; zdaj so moderne težke sorte svile. Tako je moderna taft svila. Moiré in predvsem pa krep-satin. ki se prijetno blesti, lepo pada po gubah in je pripravna za dnevne in večerne toalete. K.rep-satin zelo pražnje vpliva na ves izgled, iz njega se dajo napraviti lični volani in gube in je prav tako lep v temnih, temno-modrih, in črnih, kakor tudi v svetlih barvah. Lepo se da tudi sestaviti, da je n. i)r. sprednji del obleke blesteč, zadnji pa v motnih odsevih. Obleke i/ krep-satin svile vplivajo najbolj že po obliki sami in le malokdaj radi raznih našitkov in okraskov, saj je na to težko svilo težko našiti vezenine ali druge okraske. Iz krep-satina moreš napraviti prav navadne obleke za na cesto ali pa svečanostne, na vse načine sestavljene toalete za večerne prireditve. — Pri krep-satinu je velikega pomena nje- gova barva. Priljub-jenc so: koruzno-rumena, svetlo - zelena, svetlo-modra, rjavkasta, rožasta, siva; dalje tudi: rjavkasto-rdeča, temno-modra ali temno-lilasta. — Na sliki je videti nekaj ličnih oblek iz krep-satina: Zadnja slika nam kaže prav sreprosto, žempersko ob-eko, ki se ji zgornji del spodaj sveti, zgoraj pa je moten. — Prva slika prikazuje obleko, ki se ne sveti in jc za obiske. Prikupna in elegantna le. Druga skica je že 3olj sestavljena. Ta obleka se vsa blesti in je po najnovejši modi narejena. — Tretja skica je prav enostavnega, ravnega kroja, le ob straneh so krilom podobni všitki. Je pripravna večerna toaleta. Po teli skicah vidimo, kako moreš iz krep-satina napraviti najrazličnejše obleke. Telovnik v obliki * ' smokinga. Narejen je iz težke svile križastega modnega blaga. Nosiš ga k navadnemu krilu. Telovnik je preprost, ima tri unibe za zapenjanje in žepe. 'rh telovnika oblečeš jopico 'kostima, ki je krog vratu in v zapestju obšita s krznom in se tako zapenja ko telovnik. 'S krznom obšiti plašči. Krzno je draga reč: zato je ta predpis mode. da naj podo plašči obšiti z njim, prav neprimeren za te čase. Seveda ni treba pristnega krzna; a tudi ponarejene sorte so dovolj drage. Poiskati bo treba pač doma razne ostanke krzna ali ponarejene kose in te jjotem tako obdelati in sestaviti ali prenarediti, da bo moči plašč obšiti z njimi. Seveda je plašč, obšit s krznom, vse drugačen za pogled ko oni brez krzna. Na sliki vidiš, da je res tako, in tudi to, kako raznolični so načini za okraske s krznom. Obenem vidiš razne primere modernih pla.ščev. — Ne kaže drugače .. . Sam bom moral na pot s svojimi fanti. Tovora nimamo .s seboj, saj gremo praznih rok.. .. — Tisto že, a vendar vam ne bi svetoval, da tako storite ... — Zakaj ne? — Že zopel svoje gode! Po slabih krajih gre fa pot. zato I Zopet je obmolknil Vedenej Savič. Dozdevalo se mu je. da Mark 1 vanič noče zJ)esedo na dan. Pa kaj jjrikriva? Mar noče govoriti o hudobcih, katerih je toliko tam, ker je že nočna ura? Lopnil je s pestjo po mizi. — Pa grem! se , e odrezal. — Ne morem in ne morem nazaj, ne da )i svoj posel opravil! — Kakor hočete... — je spregovoril Mark Ivanič: — a po Jeniseju bi vi prispeli k Vabilinu kar luiravnost. z gorsko stezo pa lx)ste imeli kakih dvesto versi ovinka! — Pa naj jih bo tudi tristo! Začel je gospodarja povpraševati o novi poti. Ta mu je nerad odgovarjal. — Le spomnite se, Vedenej Savič, da vam nisem svetoval potovati preko gorovja! — Morda pa prikriva pred ljudmi v teh krajih kako posebno trgovino, pri kateri ima svoj dobiček? — je padlo nenadno Voieneju Saviču na misel, ko se je vračal domov. Nasmehnil se je: tako zabavno se mu je to zdelo! lantje pa so m> \tdm> stali ))red lii.šo in ga kar niso mogli pričakali, joj. kako bi se nerada vrnila Grigorij in .Nilka d«niio\. v Krasnojarsk. Mikita pa je ostal tih — temu j - l>ih) vse prav. Zagledali so Vedeneja Savica [)a mu ] hinili naproti. — No, fantje! - jun je naznanil poslovodja: — do zdaj smo se vozili v ^aneh, naprej pa bomo kar jahali, po kozaško! Grigorij si je strgal kučmo z glave pa jo vrgel v zrak. Nilki je raztegnil smehljaj ves ostronosi obraz. Tako sta bila vesela, da sta se pričela drug drugega suvati s pestmi v bok. Potem pa sla se zvrnila v zamete in se noiii kobacala, mašila drug drugemu sneg v usta. Vedenej Savič je odkorakal v hišo. Čim je sklenil, da se ne vrne. temveč se pelje naprej, takoj mu je postalo zo])et lahko in mirno pri srcu. Pri-j)raviti se je moral sicer na dolgo in težko vožnjo, a se ni zmenil za to. Naj bo še tako huda ta pol, čakalo ga je zato na koncu dobro plačilo! Zjutraj je poslal Vedenej Savič ])o bradača. Moral se je z njim nanovo domeniti. (Dalje prihodnjič.) Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani