Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. I/. — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Pr os ve ta« m
Uredništvo in uprava t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vraiame. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narolntnu letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plaiajo Ust s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rai. 1 J. 153. Telefon 311 i
Zmaga stanovske zavesti
na XVI. glavni skupščini JUU
Spontane manifestacije za kralja in domovino — Učiteljska stalnost je neizbežna potreba šole in naroda — Manifestacija za stanovsko demokracijo in stanovsko linijo udruženja — Volilni rezultat 286 : 44 : 26 — Lep in dostojen potek je demantiral vsa prednaznanila o burni skupščini
VSEBINA:
V Novem Sadu, središču dunavske banovine, srbskih Atenah, se je vršila letos prvič državna skupščina JUU. Ta skupščina bo ostala zabeležena v zgodovini našega udruženja še prav posebno zaradi tega, ker je bila prva, ki je bila vodena po novem, lansko leto sprejetem poslovniku in ker so se 'izvedle volitve upravnega in nadzornega odbora po novih pravilih in to po proporcionalnem sistemu.
Že lanska skupščina v Sarajevu je potekla mirno in dostojno in tudi letošnja v Novem Sadu je ostala ves čas na dostojni višini, kar mora vzbujati v vsakem učitelju upanje, da smo na državnih skupščinah prenehali z neprestanim »larmanjem«. Nova pravila nudijo namreč najširšo stanovsko demokracijo, kar je vsekakor najvažnejša osnova
za miren in korekten potek takega zborovanja kot so naše glavne skupščine.
POTEK ZBOROVANJA.
Delegati vseh sreskih društev JUU so se zbrali v Novem Sadu že 3. avgusta, ker so imeli ta dan že prvo konferenco skupno z glavnim odborom glede predpriprav za skupščino.
V ponedeljek, 3. avgusta se je zbralo v dvorani »Svobode« nad 1200 učiteljev (-ic) iz vseh delov države. Oficielnemu delu je prisostvovalo tudi večje število raznih zastopnikov.
Ob 9. uri je otvoril predsednik Ivan Dimnik skupščino s sledečim nagovorom:
Govor predsednika JUU tov. Ivana Dimnika
Z današnjo skupščino je dovršila sedanja uprava svoje dvoletno delo in upravno dobo.
DVOLETNO DELO SEDANJE UPRAVE
Med težkimi dogodki nas je v tem času najtežje pogodila smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, velikega zaščitnika narodnega učiteljstva.
Verni Njegovemu idealu: »da so jugoslovanski učitelji graditelji narodne duše, njegove nacionalne zavesti ;in kulture, a Jugoslovansko učiteljsko udruženje žarišče ipro-svete, steber jugoslovanskega nacionalizma in vzpodbuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije« so imeli jugoslovanski učitelji in njihovo udruženje pred očmi samo ta ideal. A v tej dvoletni dobi so morali iti preko mnogih zaprek, pretresljajev in težkoč.
Trije prosvetni ministri v tem času po-menjajo trojno smer prosvetne politike, posebno personalne.
Besede Kralja Petra I. Osvoboditelja
. . . posebno pobijajte denuncianstvo in špijonažo . . .
— Zato glejte kot vzgojitelji, da vzgojite svojemu narodu poštene in značajne člane družbe. V naši zgodovini in med našim narodom je bilo mnogo nesreč zaradi pomanjkanja značaja in morale med ljudmi, ki so vplivali na narodovo usodo.
Zahvaljujoč se veliki moralni višini učiteljstva, njegovi stanovski zavesti in nacionalni požrtvovalnosti, je ostalo učiteljsko udruženje in z njim učiteljstvo narodnih šol: graditelj nacionalnih in državnih idealov.
V tej dobi se je učiteljstvo zbralo pod okriljem svojega udruženja in je neprestano delovalo na konsolidaciji udruženja in z njim tudi učiteljskega dela za najresnejši odpor v
korist domovine. Ono je izvedlo potrebno slogo za delo v organizaciji, ter je nastopilo odločno v obrambo ugleda stanu, izvedlo konsolidacijo v organizaciji in jo s tem usposobilo za uspešno borbo.
Učiteljstvo se je zavedalo, da zahtevajo od njega razmere močne osebnosti, na katero se bo mogla nasloniti vsaka zdrava šolska, prosvetna in splošna državna politika. Zavedalo se je, da mora biti učiteljski stan nosilec vsega zdravega in naprednega za narod in državo. Zavedalo se je, da mora postati nezlomljiv borec proti vsemu zlu in reakcionar-stvu. (Ploskanje in vzkliki: tako je!)
V tej smeri je učiteljstvo utrdilo svoje nacionalne, prosvetne in stanovske ideale in jih utrdilo po načelih »Deklaracije o stanovski politiki Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«. Da bi se pobijal protekcionizem in korupcija, je sprejelo »Osnovna načela personalne prosvetne politike«, ki jih bo zastopalo Jugoslovansko učiteljsko udruženje, do končne zmage. Proti preganjanju in rušenju vrednot šolskega in kulturnega dela, je učiteljstvo organiziralo sistematično zaščitno akcijo, ki jo bo izvajalo do končne odstranitve tega zla t. ji dokler se z zakonom ne zagotovi popolna stalnost učitelja na službenem mestu. (Burno odobravanje!) V socialno obrambo je organiziralo solidarno akcijo z ostalimi državnimi uslužbenci, s katerimi bo skupno vodilo borbo za zagotovitev minimuma za eksistenco zase, za svojo rodbino in za nemoteno vršenje svoje službe, svojega poklica in svojih idealov v korist naroda in domovine.
Za ohranitev svoje avtonomije je učiteljstvo v tej dobi izdelalo nova pravila, ustrezajoča duhu demokracije in stanovske solidarnosti, na osnovi katerih bo stanovska za-jednica služila napredku prosvete naroda in države.
Uporno in enodušno se je učiteljstvo dvignilo v obrambo svojega nacionalnega ponosa in nacionalne časti in ni brez odpora dopustilo, da se omadežuje tradicionalni in preizkušeni nacionalizem in čast jugoslovanskega učiteljstva in Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. (Viharno odobravanje.)
Svetle točke dela jugoslovanskega učiteljstva v pretekli dvoletni dobi so borba med težkočami. vsiljenimi ob razmerah'in med ponosom, ideali in etičnim poštenjem narodnega učitelja. — Učiteljstvo se častno dviga iz te borbe! Vse to pa so šele zdravi temelji za nadaljnji napredek in delo jugoslovanskega učiteljstva, v korist domovine.
Narodni učitelji se zavedajo, da se morajo, ko jih država demobilizira kot vojnike po vojni — po državni sigurnosti — sami mobilizirati v obrambo iste države kot vojaki miru in stalni borci za ohranitev in napredek narodne kulture in državljanskih pravic. (Vzkliki: tako je!) Domovina nas vedno kliče k nadaljnjemu delu!
Naše življenje in življenje naše mladine je treba zaradi boljše bodočnosti postaviti na sigurnejšo osnovo. Učitelji morajo ostati budni in sigurni stražarji boljše bodočnosti.
VPRAŠANJE DRŽAVLJANSKE VZGOJE.
Za šolo in učiteljstvo postaja iz dneva v dan vse večje in aktualne j še vnrašanje državljanske vzgoje.
Živimo v času, ko se zaporedoma rušiio etične vrednote, ko se udarja po pravilnem
stališču; v času, ki je negativno vplival na razvoj karakterja, državljanske zavesti in odgovornosti.
Čuti se potreba, da se o državljanski vzgoji in njenih vrlinah danes resno razmišlja, ne samo pri odraslih, temveč tudi pri mladini.
V zadnjem času se priporoča učiteljstvu vračanje med štiri šolske stene! Kaj pomeni to? Ali je to mogoče? — To pomenja onemogočiti narodnemu učitelju, da bi se bavil z javnimi posli, da bi dajal svojo sodbo o njih, da bi sodeloval pri njihovi ureditvi.
Prvi učiteljev korak iz najožjega profe-sionalizma je korak v javno življenie, je korak v širino in v kompleks na razpotju živ-vljenjskih vprašanj ...
Z najjačjimi dokazi lahko podpremo: da narodni učitelj — dasiravno plačan od države, ni in ne more biti v splošnem pomenu besede uradnik; on je najprej vzgojitelji in kot takega ga morajo krasiti vse vrline kulturnega in etično močnega človeka. Nadalje, ali se more zamisliti vzgajanje dobrih državljanov brez poglabljanja' v vse življenjske nroble-me, brez iskanja vzrokov, brez vzpostavljanja vseh razpotnih življenjskih interesov v kavzalno zvezo? Z vsem tem se je treba seznaniti dobremu vzgojitelju in vse to prenesti na gojence in na odrasle pri delu narodnega izobraževanja. Vse to se pa ne da zamisliti ako se učitelj ne kreta v polni svobodi skozi vse vzroke in posledice, skozi vse življenjske manifestacije, ki so delovale tekom časa na življenje in ki še danes delujejo.
Nas kot izobražene ljudi1 in vzgojitelje — a ne samo tehnične delavce, ne sme plašiti sedanjost. Nasprotno, prav zato, ker je ona taka, moramo narodni učitelji zahtevati demokracijo v naši stanovski organizaciji, v šolski organizaciji, pa tudi v javnem življenju, da dvignemo svoj glas v obrambo demokracije in svobode, da bi se naši mladiči vzgajali v svobodi, v državljanski zavesti, v odgovornosti za zajednico in v dolžnosti napram zajednici.
Iz teh razlogov hočemo najodločnejše braniti svoje državljanske pravice in svobodo, da jih obvarujemo bodočim generacijam, katerim bodo potrebne za obrambo države. (Dolgotrajen aplavz!)
Braniti hočemo svojo svobodo vse do tedaj, dokler ne bode vsakemu zagotovljeno svobodno opredeljevanje in sodelovanje pri delu po lastnem prepričanju, brez pritiska in brez posledic in ireperkusij. (Burno ploskanje in vzkliki: tako je!)
Vse učiteljstvo po vsej državi mora dvigniti svoj glas za popolne državljanske svoboščine. (Vzkliki: tako je!)
PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA.
V personalno prosvetni politiki moramo braniti zakonske pravice in Skupne interese. (Odobravanje!)
Najmočnejšo zaščito proti krivicam v personalno prosvetni politiki si lahko da učiteljstvo samo sebi s tem, da samo preneha rušiti pravične temelje, na katerih mora sloneti zdrava personalna prosvetna politika. Pogoji za to so visoka moralna vrednost članstva, stanovska zavest, zrelost in solidarnost članstva.
Vsi moramo dvigniti svoj glas in se skupno boriti proti nezdravemu stanju ter zahtevati, da se učiteljstvo pri razmestitvi ne počuti kod1 uradnik prve in druge vrste. Skrajni čas je, da dobijo pri namestitvah in premestitvah učiteljstva zopet svojo polno vrednost strokovne vrline, šolsko delo in strokovne sposobnosti, da se dvigne vrednost šolskega, prosvetnega, kulturnega in gospodarskega dela nad strankarsko pripadnost. Skrajni čas je, da se dvigne avtoriteta tega dela, da se dvigne avtoriteta in vera v zakonske predpise, v objektivnost in pravičnost napram učiteljstvu.
Vsi moramo dvigniti svoj glas proti občutku brezpravnosti učiteljskih vrst v sodno-disciplinskem pogledu, ker smo bili v tem pogledu degradirani ne samo izpod vse ostale državne uradnike, nego pod postopek, ki se uporablja za najnekorektnejše državljane.
Vsi moramo dvigniti svoj glas proti učiteljskemu delu izven šole, ako se pri tem ne računa in se ne jemlje v poštev državljanske pravice in državljanske svobode učitelja.
_Zmaga stanovske zavesti na XVI. glavni skupščini JUU.
Razmišljanja po banovinski skupščini.
Pri ilustratorju »Čurimurčkov«.
Malo orientacije.
LISTEK: Dve prerani smrti. — Ob 350 letnici smrti velikega slovenskega učitelja.
Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti i!n JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Zahtevamo skladnost med službeno naloženim delom izven šole in med državljanskimi pravicami in svobodo učitelja ter popolno zaščito tega dela in onemogočenje persekucij kakršnekoli vrste za to delo. Svobodo takega dela izven šole zahtevamo za to, da bo to delo samo v službi interesom naroda in države!
Remedura personalno-prosvetne politike je prvi pogoj za ozdravljenje šolskega in prosvetnega življenja.
SPOŠNA PROSVETNA POLITIKA.
V	splošni prosvetni politiki je treba — kljub premestitvam, ki imajo kvarne posledice za učiteljstvo, šolo, prosveto in kulturo — objektivno ugotoviti in nriznati leo napredek, ki je storjen z delom naše prosvetne centrale — ministrstva prosvete — v zadnjem letu. Važna prosvetna vprašanja vzdrževanja narodnih šol, šolskih učbenikov, šolskega nadzorstva v zvezi z reformo višje pedagoške šole, disciplinskih predpisov za učiteljstvo narodnih šol in še neka druga prosvetna vprašanja so se v zadnjem letu premaknila z mrtve točke.
V	tem pogledu sta udruženje in narodno učiiteljstvo vedno na razpolago za vsako delo, ki pomenja napredek prosvete.
Na§ končni smoter mora biti: reformirati v duhu demokracije tudi prosvetno zakonodaj stvo! Novela zakona o narodnih šolah in novela uradniškega zakona se vsiljujeta kot stvarni potrebi.
ČISTA STANOVSKA LINIJA JUU.
Za realizacijo teh smotrov mora obvarovati udruženje izvenstrankarsko smer.
V organizaciji se moramo izogibati vsakega plemenskega, verskega in strankarskega opredeljevanja in na ta način preprečiti, da bi se s takih vidikov reševala naša skupna stanovska, šolska in prosvetna vprašanja. (Vzkliki: tako je!)
Učiteljstvo je bilo vedno nosilec nacionalne, verske in tudi; politične tolerance v svojih vrstah in med narodom. Na tem potu moramo vztrajati, ako želimo, da nam bodo interesi naroda in države najvišji zakoni. Delo na duhovnem zbližanju moramo nadaljevati v smeri, ki bo obvarovala tudi vse zdrave osnove naše individualnosti.
Čisto stanovsko linijo organizacije je treba čuvati ob vsaki priliki. V maksimalen program je treba postavljati zahteve, ki so skupne vsemu učiteljstvu. Potrebno je zahtevati in naglaševati ono, kar nas druži, a ne ono, kar nas razdvaja. Prva dolžnost nam mora biti ohraniti nezavisnost udruženja na vse strani, da bo moglo paralizirati kvarne vplive dnevne politike na šolo in prosveto in da bo moglo zastopati in braniti interese šole in svojega stanu frapram vsakemu režimu. (Ploskanje!)
Nikogar naloga ni, a najmanje naj bi bila naloga stanovske organizacije, braniti svojim članom javno opredeljevanje izven organizacije, ker so to državljanske pravice vsakega učitelja. Te državljanske pravice je organizacija celo dolžna braniti do kraja, dokler ne doseže tudi za učiteljstvo svobodo opredeljevanja in dela po lastnem prepričanju, brez pritiska in brez posledic v službenem pogledu. Svobodo opredeljevanja zahtevamo tudi za svoje kulturno opredeljevanje in sodelovanje.
S polno pravico pa zahteva organizacija od svojega članstva, naj bo opredeljeno kakorkoli in naj sodeluje v katerikoli smeri, da pri svojih merodajnih faktorjih in forumih najodločnejše zastopa skupne interese učiteljskega stanu in da se postavi v bran proti vsakemu poizkusu persekucij, kateregakoli člana našega stanu. Zavedati se morajo tega, da ne smejo molčati takrat, ko se rušijo pravne osnove in ko se omalovažujejo strokovne in stanovske zahteve, ki jih je vse učiteljstvo soglasno proglasilo kot obvezne za vse članstvo.
STANOVSKA DEMOKRACIJA.
Organizacija sama, t. j. udruženje, ne sme biti samo sebi namen. Čim prej moramo dovršiti in urediti notranje organizačne probleme, ki tangirajo ustroj in formalno stran organizacije, da bi se vse moči lahko čimprej uporabile za realizacijo smotrov organizacije.
V pogledu članstva nam ne sme biti problem kvantiteta, nego kvaliteta članstva!
Nova pravila predvidevajo zdravo osnovo za reševanje notranjih organizačnih problemov. Proporcionalni sistem in tajno glasovanje morata pomen jati za nas izvedbo demokratskega načeila, spoštovanja in tolerance napram drugemu mišljenju. Proporcionalni sistem ne sme pomenjati diferenciacijo po osebnih simpatijah in antipatijah, temveč mora sprovesti zdravo načelno diferenciacijo in delo v korist čim boljše rešitve nalog organizacije in dosezanja njenih smotrov v korist šole, prosvete, naroda in države.
Z upoštevanjem mišljenja vsakega posameznika, je treba v demokratskem duhu in po parlamentarnih običajih dvigniti in razširiti čim širše sodelovanje in odgovornost članstva.
Nobena uprava ne želi sebi tako neomejeno zaupanje, da bi isto uspavalo vodstvo in članstvo. Vsaki upravi je potrebna zdrava kritika dela, ki jo je treba spoštovati in negovati ter celo zahtevati od članstva vpliv, da se pravočasno odstranijo napake ter se delo regulira v pravilno smer. Tudi zdravo kritiko je treba vzeti kot znak zaupanja napram organizaciji.
Napačno bi bilo puščati brez kritičnega pogleda delo to odgovornost upravam samim. Vsak posameznik mora pripomoči in h vršiti svojo dolžnost za dosego smotra organizacije in deliti delo in odgovornost z upravami.
Zavedati se moramo, da je treba za skupnost tudi nekaj žrtvovati, ako hočemo doseči skupne smotre. Dosledno je treba pobijati tezo, da je članstvo v organizaciji potrebno samo zaradi nekaterih osebnih koristi. Nasprotno! Članstvo se mora predvsem zavedati skupnih smotrov, za katere se je treba boriti in žrtvovati in katerim je treba podrediti osebne zahteve v organizaciji.
Samo materialistično tezo o pomenu organizacije je treba dosledno pobijati!
Tovarišice in tovariši!
Vsaka uprava se mora zavedati, da ste Vi organizacija. Kakršni ste Vi, taka bo organizacija!
Vsaka uprava se mora zavedati, da ne sme vladati v udruženju nego ga mora samo voditi v smislu predlogov članstva in sprejetih sklepov skupščin.
NACIONALNI ZNAČAJ STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
Od bodoče demokracije pričakujemo, da bo v večji meri upoštevala mišljenje strokovnih zbornic in udruženj. To ni potrebno samo zaradi upoštevanja materialnih zahtev, nego predvsem v pogledu zahtev, ki pome-njajo napredek stroke, uprave in strokovnega dela sploh.
Zavedati se moramo, da te osnove strokovnih organizacij pomenjajo visoko vrednost za narod in državo. Iz teh razlogov ne more nihče osporavati nacionalni in državni pomen strokovnih organizacij.
Edino nadstrankarske stanovske organizacije bodo sposobne odstraniti kvarno par-tizanstvo in korupcijo iz posameznih strok in s tem iz naroda in države in s svojo iniciativo pripomoči k pravilnemu reševanju strokovnih problemov.
PROSVETNO-ŠOLSKA ZBORNICA.
V to svrho je podvzelo udruženje iniciativo za osnovanje prosvetno šolske zbornice iz predstavnikov udruženja profesorjev, nastavnikov meščanskih šol in učiteljstva narodnih šol.
Iniciativo za napredek in pokretanje o aktualnih prosvetno šolskih problemov moramo vzeti nase.
Z željo, da stopimo odločno v obrambo poštenja, učiteljskega ponosa, stanovsko-dr-žavljanskih pravic in da z delom potenciramo svojo ljubezen do domovine, otvarjam skupščino, želeč ji uspešno in plodno delo v korist našega stanu, prosvete, naroda in države, pod vodstvom naše mlade nade Nj. Vel. kralja Petra II.
(Govor predsednika Dimnika je bil pozdravljen z burnim in dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: »Živijo Dimnik!«) ♦
S skupščine so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke prosvetnemu ministru gosp. Dobrivoju Stošoviču.
Ko je bila prečitana udanostna brzojavka Nj, Vel. kralju, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem, so vsi prisotni udeleženci skupščine zapeli državno himno. Ta spontana manifestacija se je zaključila s ponovnimi vzkliki kralju in domu Karadordevičev.
Predsednik Ivan Dimnik se je pred prehodom na dnevni ¡red spomnil v preteklem letu umrlih zaslužnih tov. Vlade Petroviča, Jovana Jovanoviča, Julke Patrijarh in Antona Hrena, katerih spomin je skupščina počastila s klici »Slava!«.
Poseben pozdrav predsednika je veljal gostom, predvsem zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. g. brigadnemu generalu Ljubomiru Jovanoviču, zastopniku prosvetnega ministra g. Ili ji Maričiču, zastopniku bana dunavske banovine načelniku prosv. oddelka g. Milenku Janoševiču, predsedniku občine Novi Sad g. dr. Branku Iliču in mnogim drugim odličnim gostom, zastopnikom raznih kulturnih, social-
nih in tudi stanovskih organizacij. Poudariti je treba pomembno dejstvo, da so poslale na našo skupščino svoje delegate tudi ženske organizacije in sledeče stanovske organizacije: Profesorsko udruženje, Udruženje nastavnikov meščanskih šol, Udruženje nastavnikov za defektno deco, Udruženje poštno -telegrafskih to telefonskih uradnikov, Savez mestnih in samoupravnih uradnikov, Udruženje monopolskih uradnikov, Udruženje železniških uradnikov in še mnoge druge stanovske organizacije, ki: so sodelovale z nami ob priliki znižanja prejemkov.
Zastopnik prosvetnega ministra g. Ilija Maričič je v imenu g. ministra pozdravil vse prisotne na XVI. glavni skupščini in želel delu uspeh. V svojem govoru se je dotaknil važnosti učiteljevega dela in sporočil, da je pripravljena uredba o disciplinskem postopku, uredba glede prenosa vzdrževanja šol na banovine. Povedal je tudi, da bo v najkrajšem času napredovalo 3000 učiteljev (-ic) v višje grupe.
POROČILO IZVEŠTAJNEGA ODSEKA.
K temu poročilu se je prijavilo 30 govornikov.
Ker je bilo že na predvečer skupščine sprejeto, da posluje skupščina po poslovniku, ki je bil lansko leto sprejet, so imeli pravico govora posamezni delegati, ki so govorili v svojem imenu le 10 minut, a oni, ki so govorili v imenu kake skupine, so imeli pravico govoriti 20 minut. Pripomniti pa je treba, da so večinoma vsi delegati ta po poslovniku določeni čas prekoračili.
Prvi je govoril Mitar Durovič, ki se je takoj v početku svojega govora dotaknil uredbe o znižanju prejemkov, izmene zakona o narodnih šolah in uradniškega zakona, ki jih udruženje ni moglo doseči. Prizna prizadevanje uprave, vendar misli, da bi se morala zanimati še za mnoga vprašanja, tako za socialna, zdravstvena in druga. Želi, da bi »Narodna prosveta« izhajala dvakrat tedensko.
danjega odbora zelo nestvaren. Napadel je tudi tov. Todora Dimitrijeviča in mu očital neko pismo, ki ga je pisal že leta 1929. Ker Stefanovič ni hotel prečitati dotičnega pisma v celoti, ga je nato objasnil tov. Dimitrijevič sam.
VOLITVE.
Ker je bil dopoldne v smislu pravil točno določen čas kdaj se bodo vršile volitve, je določil tov. Dimnik kratek odmor za predpripravo. Po odmoru je verifikacijski odbor ponovno ugotovil, da je prisotnih 373 polnopravnih članov, ki so nato volili z listki.
Po dovršenih volitvah se je nadaljevala debata. Prvi je govoril tov. Milan Nikolič, ki je izrekel pohvalo dosedanjemu vodstvu udruženja za njegovo delo in prizadevanje.
Nadalje je govoril še tov. Živko Smilja-nič o pravilniku za častna razsodišča, tov. Dušan Priča, urednik »Narodne prosvete«, je odgovarjal delegatom na kritiko »Narodne prosvete« in Dušan Vitorovič, ki je pojasnil izvajanja enega izmed predgovornikov ter tov. Mihajlo Kijametovič, ki je poudarjal, da je dosedanja uprava dostojno zastopala učiteljstvo in želel, da bi tudi bodoča uprava hodila po isti poti. Govoril je še tov. Ilija Grbič, ki je pojasnjeval zadevo nekega mladinskega lista v Sarajevu. Njemu je odgovoril tov. Štefan Bilčar, predsednik sarajevske sekcije JUU.
Govoril je še tov. Rajko Vukeljič, ki je zameril predsedniku, da je dovolil glasovanje, preden se je izglasovalo poročilo. Tov. Dimnik je pa na podlagi pravil dokazal, da je njegovo postopanje pravilno.
Medtem je bil predsedstvu predložen predlog za konec debate, ki je bil soglasno sprejet. Odpadli so torej vsi nadaljnji prijavljeni govorniki in je bilo poročilo izveštajnega odbora sprejeto z ogromno večino, kajti le osem delegatov je glasovalo proti.
POROČILO FINANČNEGA ODSEKA.
Finančni odbor je podal svoje poročilo, v katerem je povsem pregledno in natančno podano gospodarsko poslovanje našega udruženja.
K poročilu so se javili le 3 govorniki in to Živorad Dimitrijevič, Miloš Vučevič in Eduard Janaček.
Ko je bilo nato prečitano tudi poročilo nadzornega odbora, se je glasovalo najprej o poročilu finančnega odbora, proti kateremu so glasovali le 3 delegati, a proti razrešnici je glasoval 1 delegat.
RESOLUCIJA.
Odbor za resolucijo je predložil sledečo resolucijo:
Jugoslovensko učiteljsko udruženje je na svoji šestnajsti glavni skupščini, ki se je vršila od 3. do 5. avgusta 1936. v Novem Sadu sprejelo sledečo resolucijo:
1.	Z obžalovanjem se konstatira, da so kljub številnim varijacijam vrhovne državne uprave, režimi prosvetne politike ostali, s skromnimi izjemami, skoro identično nepopravljivo ravnodušni v reagiranju na vpijoče neštete dosedanje resolucije jugoslovanskega učiteljstva.
Jugoslovansko učiteljstvo odklanja vsako moralno odgovornost pred javnostjo sedanjosti in pred sodbo bodočnosti za vse, kar je bilo opuščenega v izpolnjevanju imperativne dolžnosti pristojnih činiteljev glede socialnega skrbstva za šolske otroke, zgraditve neizogibno potrebnih šolskih poslopij, racionalne reforme vsega šolstva v duhu sodobnih zahtev in vseh onih mnogokrat poudarjenih defektov in nedostatkov osnovnega šolstva, na katere je učiteljstvo s polno zavestjo kazalo pri vsaki priliki, izvršujoč v tem prizadevanju del svojih dolžnosti.
2.	Tokrat smatra jugoslovansko učiteljstvo v zavesti svojih pravic in v spoznanju, da brez polne moči, elana ter moralne in materialne neodvisnosti učitelj ne more biti či-nitelj, ki bi nosil največje breme pri graditvi svetlejše in srečnejše narodne in državne skupnosti. Zato smatra za potrebno poudariti in naglasiti svoji stanovski apel z zahtevo, naj se predvsem zagotovita stalnost učiteljstva, da bo sposobno za polno službovanje v svojem vzvišenem poklicu; vsa izpraznjena mesta naj se oddajo po razpisu; učiteljice in vrtnarice z učiteljskimi kvalifikacijami naj se pravno in gmotno izenačijo s svojimi tovariši; učiteljstvu naj se zagotovi dostojen eksistenčni minimum in neobhodni življenjski standard; brez vsakih omejitev in po izpolnjenih zakonskih pogojih naj se izvršujejo upokojitve s priznanjem zaslužene in pripadajoče V. skupine po 30 letih efektivne službe; nujno naj se popravi krivica, povzročena bivšim učiteljem na privatnih verskih šolah in šolah Družbe sv. Cirila in Metoda z vštetjem časa službovanja na teh šolah v pokojnino; popravijo naj se vse krivice, povzročene z mnogoštevilnimi premestitvami, zlasti s- premestitvami, s katerimi so se ogrožale rodbine potom razdvajanja moža od žene; upokojeni učitelji naj se ne 'razrešijo dolžnosti, dokler se jim ne uredi pokojnina; vse nezaposlene učiteljske sile naj se zaposlijo in uzakoni naj se avtomatsko napredovanje.
Končno zahteva jugoslovansko učiteljstvo, da se po predlogih in spomenicah, predloženih od strani jugoslovanskega učiteljstva v vseh podrobnostih, v interesu naroda in države stori vse, da bi se mogel od osnovne šole in od učiteljevega dela v šoli in izven šole s polno pravico pričakovati največji cilj osnovnega pouka: vzgoja močnih, zavednih in jeklenih jugoslovanskih generacij nezlomljivega značaja ter volje in sposobnosti za borbo proti vsakemu mračnjaštvu in nazad-njaštvu.
Obrazi z glavne skupščine.
Skupščino je pozdravil in ji želel uspeh zastopnik Sokolske župe g. Ignjat Pavlas.
V imenu profesorskega udruženja je pozdravil skupščino njega predsednik g. Radi-voj Kneževič, ki je v svojem nagovoru na-glasil predvsem iskreno sodelovanje profesorskega in učiteljskega udruženja o priliki znižanja naših prejemkov. Pripomnil je pa tudi, da ta sodelovanja niso radi gledali oni, ki bi radi naredili iz prosvetnih delavcev svoje duhovne najemnike. Največje odobravanje je povzročila njegova ugotovitev, da hočejo danes, ko se prosvetno delo tako malo ceni in spoštuje, korakati učitelji narodnih in srednjih šol skupno, delati roko v roki in da je ni sile, ki bi mogla razbiti to njihovo skupnost.
Gospa Jelisava Petkovič, predsednica Jugoslovanskega ženskega saveza je pozdravila skupščino in se v svojem govoru dotaknila predvsem vprašanja znižanja uradniških plač, ki je tako kvarno vplivalo na družino ter izjavila, da bo ženski savez, kakor doslej tudi v bodoče pomagal učiteljskemu udruženju v borbi za njegove moralne in materialne pravice.
Tudi predsednica ženskega pokreta gospa Katarina Dedier je pozdravila skupščino želeč ji dober uspeh. V svojem govoru je na-glasila predvsem akcijo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za zboljšanje razmer za lepšo bodočnost našega naroda.
Nadalje so govorili še g. ing. Gojko Damjanov, delegat udruženja inženirjev in arhitektov, nato predsednik poštnotelegrafskega udruženja g. Petko Miljevič, predsednik udruženja nastavnikov za defektno deco g. Ferdinand Maslič in predsednik uradniške zadruge g. Durdič Aleksej, ki je v svojem govoru ugotovil predvsem dejstvo, da šteje savez nabavljalnih zadrug 132.000 članov državnih uslužbencev, med katerimi je 7000 učiteljev.
Skupščino je pozdravil tudi g. Marko Paunovič, predstavnik udruženja zvaničnikov poštnotelegrafske stroke, ki je izjavil, da je njihova organizacija dobila o priliki znižanja prejemkov v učiteljskem udruženju svoje najboljše prijatelje.
PREDAVANJE.
Po dovršenih pozdravnih govorih je bilo na dnevnem redu predavanje tov. Lazarja Bi-jeliča: Državljanska vzgoja in pouk, v katerem je predavatelj pokazal povsem jasno, v kakšni smeri bi morala iti državljanska vzgoja in pouk, da bi se vzgojila mladina v prave značajne državljane.
SKUPŠČINSKI ODSEKI.
Po prečitanju pozdravnih brzojavk, ki so prišle iz raznih krajev, je prešla skupščina na volitve posameznih skupščinskih odsekov. Sekcijo za dravsko banovino so zastopali: v verifikacij skem odboru Supančič Drago; v iz-veštajnem Miloš Verk; v finančnem Ljudeviit Ivanjšič; v odboru za resolucijo Vekoslav Mlekuž; v disciplinskem Dušan Šestan.
Popoldne so zborovali samo skupščinski odbori, a plenum skupščine je nadaljeval s svojim delom v torek 4. avgusta.
Prvo poročilo je podal verifikacijski odbor, ki je ugotovil, da je na skupščini prisotnih vsega 373 polnopravnih članov. Ker ni bilo spornih primerov, je bilo poročilo verii-fikacijskega odbora sprejeto brez debate.
Drugi govornik Radivoj Lungulov je očr-tal veliko anomalijo odnosno paradoks, da se onim učiteljem bivših srbskih verskih šol v Vojvodini kakor tudi učiteljem šol Družbe sv. Cirila in Metoda ne priznajo službena leta pač pa se priznajo vsem onim, ki so delovali na šolah potuj če valnicah.
Tov. Dragiša Mihajlovič, nosilec druge li-stg, se v svojem govoru ni dotaknil toliko poročila .marveč je podal žalostno socialno sliko naše vasi in orisal težak položaj in težko delo učitelja na vasi. S številkami je tudi dokazoval razvoj tehnike in dviganje brezposelnosti ter končal svoja izvajanja, da se ne smejo razbijati moči Jugoslovenskega učiteljskega udruženja marveč je treba delati z vsemi silami na to, da se mu postavijo močni temelji.
Tov. Gligor Čikara je v svojem govoru orisal borbo, ki jo je vodil v zagrebški sekciji ter je prečital tudi nekaj značilnih odlokov, ki so točno pokazali s kakšnimi težkočami se ima boriti učiteljstvo. Poročila uprave se ni dotikal in ga tudi ni kritiziral, pač pa je z ozirom na svoja izvajanja končal svoj govor takole: »Imam 4 sinove, ako jih vzgojim, ne bo nobeden od njih učitelj. Toda jaz, dasiravno sem mnogo prestal, če bi prišel še enkrat na svet, bi bil samo učitelj.«
Prihodnji govornik Dragotin Prokič iz Beograda je v svojem govoru kritiziral sedanjo upravo. On je tudi kot član izveštajnega odbora podal svoje oddvojeno mišljenje. V svojih izvajanjih je kritiziral nova pravila in se dotaknil tudi obračuna in proračuna.
Med tem časom so bile vložene kandidacijske liste za volitve, ki so se vršile popolGne.
Tov. Jovan Kontič iz Gornjega Milanovca je v svojem temperamentnem govoru orisal velike razlike pri znižanju prejemkov državnih uradnikov. V odstotkih je dokazal, da so bile nižje grupe mnogo hujše prizadete nego višje. Nadalje je v svojem govoru poudaril, da pripada oni grupi, ki govorijo stalno proti onim, ki so v upravi, toda ugotavlja, da je sedanja uprava Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pravilna in ji izreka v imenu onih, ki jih zastopa, zaupanje.
Z njegovim govorom je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno.
POPOLDNE.
Skupščina je nadaljevala svoje delo popoldne in je od prijavljenih govornikov dobil prvi besedo tov. Božidar Karliičič. ki je v svojem govoru napadal dosedanjo upravo in je že takoj v početku svojega govora izzval glasne proteste proti načinu svojega govora. Da ni bila kritika stvarna, se je videlo takoj v početku iz njegovih vprašanj na izvršni odbor: »Kje so učiteljske pravice? Kje je stalnost? Kje je avtomatično napredovanje itd.« Njegov govor je bil večkrat prekinjen in je moral na koncu tudi predsednik koregirati njegova izvajanja.
Tov. Cvetko Bulatovič je v imenu delegacije iz vardarske banovine izjavil zahvalo upravi udruženja za vsa prizadevanja v korist učiteljstva in šole. Iznesel je tudi nekaj markantnih primerov preganjanja posameznih učiteljev iz vardarke banovine.
Naslednji govornik Blagoje Stefanovič je že v svojem dolgem uvodu vzbudil vznemirjenje delegacije, ki je tekom njegovega govora večkrat glasno protestirala proti načinu njegovih izvajanj, ker je bil v svoji kritiki se-
3. Z obžalovanjem se ugotavlja dejstvo, da se Jugoslovensko učiteljsko udruženje ni vzelo v zaščito pred nepozvanimi glede vprašanja prireditve internacionalnega učiteljskega kongresa v Beogradu, kateri bi že po sami zamisli izvedbe moral biti v čast našemu uči-teljstvu in naciji.
Odbor za resolucijo in predloge je predlagal tudi izključitev dveh članov iz «druženja in to: Jovana Milojeviča, učitelja iz Zagreba, Jovana Raletiča, učitelja v Zucah v du-navski banovini, ker so delali proti interesom JUU in proti načelom prosvetne in personalne politike JUU.
Po kratki debati je bila izglasovana resolucija in tudi predlogi.
S tem je bil izčrpan program skupščine in volilni odbor je podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da so bile vložene tri liste in to:
I. V izvršni odbor: Ivan Dimnik, Todor Oimitrijevič, 'Stjepan Kranjčevič, Svetislav
Vsakoletna banovinska skupščina naše organizacije je za naš stan dogodek. Ne samo, da se tu podaja obračun o izvršenem delu v preteklem letu, ampak kaže nam tudi razpoloženje članstva napram organizaciji, njegovo stremljenje in voljo za bodočnost. Skupščine so prava slika notranje moči organizacije.
Letošnja nam je pokazala, da se kljub raznim razdiralnim poizkusom od zunaj, večina le še zaveda, da je le v skupnosti rnoč, ki brani tudi posameznika pred sovražnimi napadi. Mnogi imajo namreč čisto napačne pojme o organizaciji. Mislijo si, da bi morala služiti le njihovim osebnim in samo osebnim interesom. In če kdaj tega ne dosežejo, govore o zapostavljanju, korupciji in brezpo-membnosti organizacije. Ne vedo, da so dobrine, ki jih hoče izvojevati organizacija, namenjene celotnemu stanu in po tem seveda tudi posamezniku. Takih pridobitev ti sebič-neži ne upoštevajo. To so tisti ljudje, ki tudi najbolj izrabljajo vsakokratni politični položaj. Znajo se izredno prilagoditi razmeram in okolici, prav po biološki metodi. Njim je spreminjanje barve varovalni ščit, ker boljše obrambe — duhovne — ne zmorejo.
Takih ljudi ne najdeš v vrstah, ki pose-čajo redno naša zborovanja in skupščine. Saj oni znajo drugače dosegati svoje namene. Kdo bi se boril in izpostavljal, ko se pa v zaledju na cenejši način pride do svojega namena. Bijejo naj se le drugi, ki nimajo žlahte in zvez!
Zato vidimo med borci skoro vedno le iste stare obraze. Njim se pridružujejo v zmernem številu novinci, mlajši ljudje, ki kažejo voljo do dela in prevzemajo posle, kadar bodo omagali starejši. Vidi se pa takoj, da je naraščaja premalo. Tu ne velja izgovor: Bodo že oni, ki so vajeni. Treba bo nekoč
Pri ilustratorju
Nebotičnik. Blok mogočnih stavb krog njega se bahato dviga v višave in s prezirom zre na bedne ostanke stare Ljubljane pod sabo. V eni teh palač stanuje Viktor Cotič, ilustrator »čurimurčkov«.
Stopil sem v dvigalo, v tretjem nadstropju sem pozvonil in par trenutkov kasneje sem že sedel v sprcjemnici.
Spuščene zavese na oknih so se s težavo upirale večernemu soncu, ki je s svojimi
Dve prerani smrti
f Stana Kante
Ste jo poznali? Malo, saj je ni bilo nikjer videti v ospredju, čeprav je prav močno spadala tja.
V Šmarju pri Gorici se je rodila. Kmalo med vojno je prišla vsa družina v Slovenijo — njen oče je bil znani in priljubljeni sreski šolski nadzornik.
Leta 1919. je končala učitelišče ter bila nekaj časa suplentka v Ljubljani, od koder je šla službovat na Vinico v Beli Krajini.
Od staršev je prevzela vse one lepe lastnosti, ki naj povzdignejo ugled slovenske učiteljice. Pri grči Lovšinu in znani delavki Poldki na Vinici pa so se te lastnosti izpopolnile in utrdile. Vajena vsakega dela v in izven šole — taka je prišla januarja 1925 na Barje.
Gojkovič, Milinko Lazič, Mara Krstonošič, Jevta Krljevič, Arsenije Tubič, Živojin Stoja-novič. Nadzorni odbor: Dragotm Igl, Borivoj Pavlovič, Mihajlo Stanojevič, Viktorija Flere, Milan Šapinac.
II.	Izvršni odbor: Dragiša Mihajlovič, Danilo Milanovič, Dragotin Brokič, Milorad Živ-kovič, Juraj Mravunac, Božidar Karlišič, Miloš Vučevič, Jovan Kovačevič, Anda Mili-čevič.
III.	Izvršni odbor: Mato Sudeta, Svetozar Popovič, Franjo Kokalj, Vladislav Dabič, Sto-jadin Petrovič, Ljubomir Arandelovič, Ivo Crnkovič, Dobrisav Stojkovič, Mileva Živ-kovič.
Oddanih je bilo 356 glasov. Za prvo listo Ivana Dimnika je glasovalo 286 delegatov, za drugo 43 in za tretjo 26. Druga lista je dosegla količnik in enega člana v izvršni odbor. Tretja lista pa ni dosegla količnika. Po objavljenih rezultatih se je tov. predsednik zahvalil za udeležbo in izkazano zaupanje in je zaključil skupščino ob pol l.uri po polnoči.
prevzeti dedščino in novi ljudje bi morali biti v vseh ozirih vpeljani v poslovanje, kar se pa ne izvrši tako hitro. Most med starejšo in mlajšo generacijo bi ne smel biti prav nikjer pretrgan.
Posebno se je opazilo, da ni bilo na skupščini, niti v ozadju, onih ljudi, ki so že dosegli kak svoj namen. »Die Bauern sollen kämpfen, wir sind Edelleute«. — Takim se-bičnežem bo morala organizaciji stopiti na prste in preiskati njihovo preteklost, zlasti način, kako so prišli do svojih položajev. Vrste bo treba začeti trebiti. Nič ne de, če nas je nekaj sto manj. Saj gre za kakovostno in ne številčno moč.
Želje zapečkarjev, da bi nastali v organizaciji prepiri in razdori, se zaradi uvidevnosti delegacije niso izpolnile. Nastajajoči nesporazumi so se sproti poravnavali, kar je organizaciji le v dobro.
Opomnil bi tu le na premajhno daleko-vidnost in uvidevnost, ki jo kažejo nekateri, kadar gre za malenkostne materialne dajatve. Nikakor bi ne mogel reči, da gre za žrtve, ker je komaj miloščina. Za mesečni dinar se vleče debata, da je človeka že kar sram. Mnogi se izgovarjajo na odgovornost nasproti članstvu. Kdaj ste že čuli, da bi poslanci leteli domov vprašat svoje volilce, če smejo glasovati za ta in ta zakon, pa naj bo še tako strog? Preveč imamo opraviti z otroki, zato smo večkrat tudi sami malenkostni, neodločni in pri vsem stiskanju slabi računarji. Kar mučna je že bila zadeva s »Popotnikom« in Bi se ne smela nikoli več ponoviti v tej smeri, pač pa v nasprotni.
Tako smo letos morda prebrodili eno najnevarnejših mest, ne da bi tok koga odnesel in naredili korak naprej h konsolidaciji stanovskih razmer.	Fr. L.
„Čurimurčkov"
trudnimi žarki rahlo odkrivalo vso udobnost sobe.
»Takoj! Takoj!« sem začul s hodnika njegov glas in komaj sem se utegnil ozreti po slikah na steni, že se je prikazal iz kopalnice svež in pravkar obrit, da je v sobi kar zade-htelo po kolonjski vodi.
»Mladina in kritika je sprejela vaše ilustracije z veseljem,« sem ga pozdravil.
Z njenim prihodom smo kar vsi na novo oživeli. Igre, delo — vsega se je lotila in se trudila, da je dosegla cilj. Vzljubili smo jo, vzljubila nas je ona. Pot njena v šolo je bila dolga 4, tudi 6 km. Pa je ni utrudilo, je ni plašilo. Niti minute ne bi mogel zaznamovati njenih zamud. In po pouku, saj je imela še vedno toliko in tako mnogo posla. Zanimala se je prav za vse: učiteljska knjižnica, oba pomladka in še mnogo drugega je bilo v njenih rokah od vsega početka.
Najbolj pri srcu pa jii je bila siromašna deca. Tu ni opustila nobene prilike, kjer bi mogla doseči količkaj za uteho bednim. Ko smo leta 1933. ustanovili stalno šolsko kuhinjo, je bila spet ona tista, kii je prevzela vodstvo. Učila je deklice kuhanja, računala in kalkulirala in vse se je vršilo kakor po receptu. Koliko tisočev lačnih želodčkov je napolnila z dobro in tečno hrano, vedo povedati knjige, ki jih je vodila ves čas vestno in točno. Saj bi jo otroci imenovali mamico, pa je bila premlada, rekali so ji le gospodična Stana.
In vse te njene velike lepote je bilo mnogo tudi -za nas, ki smo z n jo delali. V vseh njenih enajst in pol letih, ko je bivala med nami, ni prišla iz njenih ust žal beseda. Bila je tovarišica in pol! Ne le, da je rada prevzela vsako delo, sama se je ponudila. Naj navedem samo nekaj! Ko sva leta 1931. šla dva tovariša iz naše šole na turnejo po Češkoslovaški, smo pri konferenci porazdelili delo za ta čas. Ko je bilo delo razdeljeno, se je oglasila: »Ni mi prav, da so drugi prevzeli več dela kakor jaz.« — Je še mnogo takih?
In ta lepa, ta dobra Stana je morala oditi tja, od koder ni vrnitve.
Spremili smo jo na njeni zadnji poti. Belo oblečene deklice so ji postlale s cvetkami mrzlo bivališče, vsi učenci in učenke so zasuli krsto s cvetjem. Padale so grude v grob, v naših dušah pa je trepetalo od težke boli. Izgubili smo tisto sonce, ki je ogrevalo
. »Da so moje ilustracije kritike zadovoljile, me veseli, toliko bolj pa sem vesel, da jih je vzljubila mladina.«
In po kratkem molku je še dodal: »Mladina je najstrožji kritik in na njeno sodbo sem čakal skoro s strahom.«
Sonce se je močneje uprlo v zavese. Soba je zablestela zdaj v rdečkastem siju. Nehote mi je zdrknil pogled po stenah, kjer so se vrstili portreti, pokrajine, marine. Barve so pele opojno pesem.
»Čeprav ste vseprej kot začetnik v slikarstvu, ste v Ljubljani skoro še docela neznani.«
Cotič se je nasmehnil: »V Ljubljani nisem dolgo. Dalj časa sem prebil na Dunaju, kjer sem tudi dovršil1 slikarsko akademijo. Živel sem pa več let tudi v Trstu, v Zadru in v Mariboru. V Mariboru sem ustanovil slikarski klub »Grohar« in sem bil njega prvi predsednik. Tam sem organiziral prvo slovensko slikarsko razstavo, kjer sem razstavil tudi sam več slik. Da bi se strastno rad udeleževal razstav, ne morem trditi, vkljub temu pa sem razstavil svoja dela v Leobnu in na Dunaju, v Gorici, v Trstu in na mednarodni razstavi na Reki.«
»Sodeč po tem, da ste dali klubu ime »Grohar«, bi človek sklepal, da se prištevate k impresionistom.«
»To tudi drži,« je odvrnil in medtem ko je jemal iz žepa cigaretno dozo, je še dodal: »Po tehniki sem impresionist, po motivih pokrajinar. Pred leti sem se mnogo bavil s portreti in z marinami.«
'Prihajal je bolj in bolj v razpoloženje. Beseda se mu je razživela, kot se sproži granatno jabolko v jeseni, da se kar sama sip-ljejo iz njega rdeča zrna. Govoril je o svojem življenju, o delu in uspehih. Vesela beseda, iz katere je zdaj pa zdaj zazvenel tržaški naglas, mu je polagoma utihnila, živahne geste so se umirile. Prižgal si je cigareto, puhnil je dim, segel za hip v svoje dolge lase,
naša srca, ki nam je dajalo toliko pobude in veselja do dela.
Stana, ni Te več med nami, a v naših dušah ostaneš večno taka kakršna si bila: popolna učiteljica - tovarišica.	*
Tit.
t Tilki Pivkovi na sveži grob
Duša je iz ječe vstala, vzpela se v nad zvezdni svet.
Solnce, ki si mu šla naproti, je razkošno sipalo svoje žarke na nas, ki smo Te spremili k poslednjemu počitku, solnce, ki si ga ljubila — v naših srcih ga ni bilo, v nas je bila žalost...
Želela si vzleteti v sinje višave, da bi od tam doli gledala svojo drugo domovino, ker Ti ni bilo dano, da bi smela gledati svojo prvo, kjer Ti živita oče in mati.
katerih sta se skrb in čas le še rahlo dotek-nila, in gledal je za kolobarji dima, ki so se dvigali počasi proti stropu.
»In kdaj ste se začeli baviti z ilustracijo?« sem prekinil njegov molk.
»Zelo zgodaj!« se je nasmehnil Cotič. »Še kot dijak sem ilustriral za Mohorjevo družbo Utvine »Pravljice«. Za isto založbo sem opremil kasneje tudi več drugih knjig. Moram pa že reči, da nisem imel še z nobeno knjigo toliko veselja, kot s »Čurimurčki«. Ribičičevo besedilo je pisano kot za nalašč zame. Lovec sem in ribič. Priroda me izredno veseli. Škoda le, da mi je bil stavljen za ilustriranje razmeroma kratek rok. Nisem hiter. Delam počasi in za vsako sliko sem izdelal več skic. Risal sem vse po naravi. Pri tem so mi bili v pomoč moji dijaki. Znosili so mi razne živali, ki sem jih potreboval. Da bi videli tedaj mojo delovno sobo! Po mizi je kar gomazelo murnov, hroščev, čmrljev, pikapolonic. Opazoval, preobračal in mučil sem uboge živalce, dokler nisem ujel karakteristične poze, ki sem jo potreboval.«
In pripovedoval je podrobno vesele dogodivščine s čurimurčki, s svojimi malimi »modeli«, ki so ga ves čas dela po svoje zabavali.
Ko sva se ob tem pripovedovanju oba dodobra nasmejala, sem vstal.
»Kako pa ste zadovoljni z barvnimi reprodukcijami v knjigi?« sem ga še vprašal na stopnjišeu med čakanjem na dvigalo.
»Več kot zadovoljen,« je odvrnil Cotič veselo. »Tiskarni moram čestitati. Niti velike nemške tiskarne, ki imajo dnevno opravka z dvobarvnim tiskom, ne bi mogle izvršiti pri tej nakladi dela bolje, kot Učiteljska.«
Stisnil sem Cotiču roko in sem se odpeljal navzdol.
Rožnik je bil še ves zlat od večernega sonca, ulice pa je že žalil mrak. Na promenadi me je zajela živa reka ljudi in me je odnesla s seboj.	Albert Širok
nja in žalosti, ni sovraštva, tja, kjer vlada večna ljubezen in večno veselje. Hotela si k morju na oddih, šla si na večni oddih. O, le oddahni si!
Tvoj upravitelj Vidmar na Čatežu mi je pokazal pismo, ki ga je prejel od Tebe dan po Tvoji tragični smrti in v katerem mu pišeš:
»Kar verjeti ne morem, da bi kar tako lahko pogrešali Aleksandrovo, morje in solnce. Zdi se mi, da Vas bo nekega dne kar premamilo in se odločite. — Morje ima čudovito moč: kdor ga enkrat vzljubi, mu je zapisan do smrti in preko... Odpotujem namreč v sredo v Baško. Do Sušaka z avijonom. Škoda, da ne plovemo preko Čateža, bi Vam malo pomahala...«
Jesen bo prišla v deželo. Vsa, Tebi tako draga Dolenjska, bo oživela, ko bodo spravljali kmetje dozorel sad. A Ti si morala pasti v najlepšem razcvitu.
Jesen bo prišla! Zopet se bodo odprle šolske duri. Otroci, ki si jim bila skrbna vzgojiteljica, nežna kot mamica, Te bodo pričakovali in vpraševali: »Kje je naša gospodična Tilka? Ali je ne bo več k nam?« — »Ne, ne,« bo govorilo iz vseh kotov! »Ne, ne,« jim bodo govorili starši. Tebe pa slišim, kako jim še-pečeš iz onostranstranstva: »Otroci, meni je dobro, meni je tako lepo, ne skrbite zame in pridni bodite!«---
S tugo v srcu smo zapustili Tvojo pre-rano gomilo: Tvoj užaloščeni nadzornik Viz-jak, Tvoj globoko potrti šolski upravitelj Vidmar ter številne tovarišice in tovariši iz novomeškega okraja in od drugod.
Nad nami je bilo jasno nebo, pod katerim je krožil jekleni ptič, ki Ti je prinesel poslednji pozdrav. Razšli smo se na vse strani, med svet, med ljudi, delat in borit se.
Ti si končala! Tebi je dobro. Le spavaj sladko!
Razmišljanja po banovinski
skupščini
Malo orientacije
„Glas najmlajših"
Stopili smo v zavestno doživetje današnje dobe v trenutku, ko neuklonljiva usoda človeštva bije z neizprosnim bičem brezposelnosti po hrbtenicah najmlajših, po cvetu našega naroda — mladini.
Bičan cvet rodi sad, ki je povsem drugačen od raslega v solncu. Cvet ljubi le solnce, a bič bo sovražil z vsemi njegovimi sledovi. Škoda, da se nam je solnce spremenilo v bič in da mnogi še služijo temu biču, češ, saj njegovi udarci po nas še niso najhujši. Res je, dragi tovariš in tovarišica, da morda ravno Tebe ta bič brezposelnosti ni zadel v vseh njegovih zamahih, a pomisli, da nisi samo Ti mladina, ampak da jih je nepregledna vrsta bičanih mladih cvetov — tako zvanih upov naroda, kaiterih razbičane duše trpe v bolečinah izrinjenosti, čuvstev nepotrebnosti in odveč-nosti in razvranosti največjih globin notranjosti. In če si morda že prišel iz peze brezposelnosti do svoje skorjice kruha, ali boš mirno gledal, kako se za teboj vrsti nepregledna vrsta mladih duš, ki jih ista usoda ko tebe vodi do največjih duševnih depresij v dobi, katerih dela bi morala sijati ko jutranja zarja na dnevu naše bodočnosti. Vsi ti, ki padajo v brezdno nepreštetih brezposelnih dni, so naši sotrpini, so naši mlajši, katerim moramo nuditi roko in srce, da otme-mo vsaj upe jutranje zarje. Spomin na doživetja naših duš v prvih teminah ugašajočih upov naj v nas zbudi voljo in odločnost, da ne dopustimo, da bi še v bodoče ves naš mladi rod doživljal križanje svoje komaj zaživete mladosti. Znano je, da pride po križanju najboljše odrešene, da vedno stopnjujočemu se pritisku sledi eksplozija — saj nobena poso-
da ne vzdrži vsega — toda tovariši in tovarišice, naj bo dovolj, da so naše duše bičali in križali in ne zahtevajmo s svojo pasivnostjo, da bo še rod za rodm doživljal notranje poraze po človeški družbi tedaj, ko bi ga ta morala sprejeti med se kot pozitivnega člana. Ne molčimo več, ampak kričimo; da ne bodo mero daj ni krogi mirne vesti šli preko nas s hladno matematiko. Res je, toliko in toliko nas je vedno brezposelnih, a mi nismo mrtev material, zložen v zapahnjenih magacinih, nismo samo suhe številke štatistik, ampak živa mladina, ki ji ni priznano nobeno mesto v človeški družbi.
Živa mladina smo, a v čem je naše življenje? Ali nismo doslej ječali neslišno z ove-nelimi ustnicami in neprirodno boljo duš pod nenadnim pritiskom popačenih razmer v človeški družbi? Zastala je za trenutek naša mladost, ko da bi se solnce ustavilo na nebu. A sedaj smo zopet začutili potrebo po našem življenju, potrebo po življenjskem delu, ki nas krepko sili kvišku v vsej svoji mladosti. Zavedli smo se, da mora biti konec pasivnega mučeništva. Začutili smo dolžnost, da gremo na delo in rešimo našo mladost in našo bodočnost. Tovariš, tovarišica, še so v tvoji notranjosti sledovi pez brezposelnosti in iz njih trdih izkustev naj ti vzkipi nova pesem našega skupnega dela. Vedi, da nisi sam, ampak da nas je mnogo. In če je bilo skupno naše mučeništvo, naj bo skupno in složno tudi naše delo, saj bo klilo iz enako razočaranih in globoko pretresenih mladih duš.
Tovariši, tovarišice! Ne prodajajmo nikomur svojih mladih duš, ne kupčujmo s svojo mladostjo po nelepih načelih indrviduali-
o učitelfstvu, šoli, p ros veti in JUU
stičnega egoizma, ne postanimo včasih sesajoči, včasih z zobmi škripajoči priveski starih, današnji dobi ne odgovarjajočih in prilikam v življenju ne ustrezajočih preganjajočih se skupin. Ne iščimo svojih uspehov in ciljev v trenutnih senzacionalnih podvigih, ampak sezimo z lepšimi upi in cilji globlje v naše duše in v življenje našega naroda. Dajmo častno mesto z delom dokazani ljubezni do mladine in našli bomo nezmotljivo pravo pot, ker stali bomo že z gorečo delavnostjo na nje početku.
V nas mora nastati nov duh, nova miselnost, nov svet, ki bo tem lepši, tem čistejši in srečnejši, čim težje in bolj boleče je bilo križanje naše mladosti, čim daljša je bila tema naše pasivnosti. V naših dušah je s črkami brezupne brezposelnosti vklesano rojstvo novega časa, ki mu moramo mi dati vsebino in obliko. Vse to je že dano v nas, le poiskati nam je treba v naših duševnostih in s trdno voljo ustvariti neomajno delavnost.
Naša naloga in dolžnost je, da se pomenimo o naši skupni poti v bodočnost, o našem stvarnem delu za naš narod, o današnjih življenjskih prilikah ter q naši orientaciji v življenju. Na nas je, da se otresemo fraz, ki so plašč skrivanja notranje gnilobe današnjih dni in zavetišče parazitov človeške družbe.
Krenimo mi na pot tudi res izvedenega
Ciril Petrovec:
Ob 350 letnici smrti velikega slovenskega učitelja
Letos 29. junija je minilo 350 let, odkar je v Derendingenu na Nemškem umrl verski reformator in veliki početnik slovenske književnosti Primož Trubar. Kaj je storil ravno Trubar takega, da se ga kot verskega reformatorja in književnika mora spominjati tudi naše stanovsko glasilo?
Pokretniki reformacije — med njimi zlasti Trubar, so pri nas prvi spoznali veliko važnost šolstva in se lotili izobrazbe naše mladine, ki je bila v tistem času zelo zanemarjena. Znali so obenem obrniti pozornost deželnih stanov in plemstva na to, ter so dobili od obojih poleg moralne opore tudi gmotno podporo. Reči se sme, da ima slovenska šola svoj začetek v oni dobi.
Že prvi dve knjigi iz 1. 1551. nam predstavljata Trubarja kot Slovenca, ki podaja pripadnikom svojega naroda dve po njegovem mnenju najvažnejši in najpotrebnejši knjigi: katekizem in abecednik. In že v teh dveh prvih knjigah omenja tudi učitelje. V slovenskem predgovoru katekizma pravi: »Vas brumne (pobožne moja op.) farmoštre, pridigarje, šulmoštre inu stariše inu vse te, ki znajo brati, per sodnim dnevi opominam ter prosim, de vi v cerkvi, v šoli, doma inu kir vkupe pridete, te preproste vučite le-te štuke naše prave krščanske vere ... Enako govori tudi v abecedariju iz istega leta: »Vi šulma-štri pak inu vsi, kir znate poprej brati, za-merkajte inu druge vučite ...«
stanovskega tovarištva, oživimo si cilje, ki bodo v svojem dosezanju nudili rešitev iz težkih prilik našemu ljudstvu in nam. Ne delajmo med seboj otročjih vojsk s teorijami o svetovnih nazorih, ampak pojdimo strnjeno pot naprej, pot, ki bo značila praktično rešitev težkih pez današnje dobe. Ne bodimo sler>i in mrtvi, ampak živimo in glejmo ter opazujmo življenje, da bomo iz njega črpali najboljših načinov našemu delu! Ne bodimo mrkogledi samotarji, ne boječi mladci, ne ne-orientiran naraščaj, ampak živimo vse življenje in delajmo vztrajno, kar nam bo združeno z darovi usode od rojstva pa do današnjih dni dalo pravo smer in jasno pot — ne radi sebičnih ciljev, ampak radi bodočnosti, kateri smo mi odgovorni.
Tovariš, tovarišica! Končaj z medlim omahovanjem in nihanjem ter kreni na našo skupno pot krepko in čvrsto, pogumno in zdravo — saj smo mladi in krepki, saj smo mladina, ki ji je človeška družba izbičala duše, ki je trpela in trpi, ki je bila odrinjena, a katera hoče delati in živeti za narod' in državo, za cilje, ki so njena naloga in njena odgovornost. Prični še danes z delom in ko se bomo zbirali, bo vsak in tudi ti z lastnim delom pripomogel z mladostno silo do prvih naših krepkih skupnih korakov — v jasno bodočnost.	Švarc Ivo
Ko se je na vabilo deželnih stanov 1. 1561. vrnil v Ljubljano, se je z vso vnemo zavzel za organizacijo slovenske cerkve. L. 1562. se je z navdušenjem lotil tudi organizacije šole. In prihodnje leto se je že otvorila v Ljubljani prva gimnazija na Kranjskem, pod vodstvom Lenarta Budine. To šolo, ki se je leto za •'letom izpopolnjevala in reformirala, so pozneje vodili še rektorji Adam Bohorič, Ni-kodem Frischlin, Jakob Prentelij in Engelbert Engel do 1. 1598., ko je bila ukinjena. Pride-ljenih je bilo tej šoli tudi več učiteljev.
O protestantovskem šolstvu je izšlo pri nas več slovenskih in nemških razprav, iz katerih se da slutiti velikega šolskega organizatorja Trubarja in njegove sotrudnike. Natančneje o takratnem šolstvu smo se pa Slovenci poučili šele iz knjige: »Die protestan-tische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert«, študije, ki je izšla 1. 1919. v Heidelbergu in jo je spisal univerzitetni prof. France Kidrič.
»Cerkovna ordninga, ki jo je sestavil Trubar vsebuje vsa določila za bogoslužje nemške in slovenske protestantovske cerkve v naših krajih. Izvirno poglavje o šoli, poudarjanje slovenščine kot liturgičnega jezika in njeno upoštevanje v mestnih šolah, pričajo o pomenu te morda najzanimivejše Trubarjeve knjige.
Kakor že omenjeno je Trubar vrinil v »Cerkovno ordningo« izvirno poglavje 78 a do 79 a z naslovom: »Od šul, šularjev šul-mojstrov«, s katerim dokazuje potrebo šole in to s tezo, ki se glasi: »Obena dežela, ne mejsto, ne gmajna ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne duhov-skih riči prou ravnati inu obderžati. Tu vsaki zastopni človik more lahko zastopiti.« To tezo je podprl z zgodovinskimi vzgledi raznih narodov in z raznimi citati iz sv. pisma.
—1 Uredba o učiteljski stanarini, s katero prehajajo obveze za kritje stvarnih potreb pri vzdrževanju osnovnih šol, predvsem za kritje učiteljskih stanarin, od občin na banovinske samouprave, je te dni dovršena in bo predložena ministrskemu svetu v definitivno odobritev. (»Jutro« 22. VIL)
—1 Drugi vseslovanski pedagoški kongres se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani. (»Jutro« od 24. VII.)
—1 K učnemu uspehu na meščanskih šolah v Mariboru. Da ni bil uspeh boljši navaja »Mariborski večernik« od 1. VII. naslednje vzroke: Razredi prenatrpani, socialne razmere otrok, nesodobnost učnega načrta. Najslabši uspeh je bil na državni deški, ki ni dosegel niti 50%. Velik pogrešek staršev je, da vpišejo svojega otroka prezgodaj v srednjo ali meščansko šolo, po 4. namesto po 5. razredu.
—1 Šolstvo v Italiji. V mnogih predelih Italije je zakon o obveznem obisku šol ostal dejansko samo na papirju in se te razmere tudi v zadnjih letih niso veliko izpremenile. (»Gruda« št. 6.)
—1 Šolstvo na Gradiščanskem. Gradišč«?v-skim Hrvatom se na vsak način bolje godi kot Koroškim Slovencem. Imajo namreč 46 čisto hrvatskih ljudskih šol. Preteklo leto so dobili še 4 nove. (»Slovenec« 2. Vii.)
—1 Učiteljstvo v Italiji. Na osnovnih šolah je 90.738 učiteljev, na srednjih 10.131, na obrtnih in učiteljiščih pa 4302. Ženskih moči je od tega 80%. Število moških učiteljev stalno pada. (»Naš glas« od 1. VIL)
—1 Resolucije katehetskega kongresa v Splitu. Kateheti so proti ukinitvi verouka v višjih razredih srednjih šol. Zahtevajo, da se za državne cenzorje učbenikov verouka postavijo kateheti srednjih šol. K obhajilu naj gredo otroci prvega razreda že ob veliki noči. S prihodnjim letom naj se izplačajo honorarji katehetom osnovnih šol iz banovinskih bud-žetov po 20 Din od ure. Da se izmed aktivnih katehetov postavi poseben referent pri ministrstvu prosvete za katoliški verouk. Da v državni prosvetni svet vstopijo kot stalni člani izvršilnega odbora po en katehet srednjih, meščanskih in osnovnih šol. (»Slovenec« 19. VIL)
—1 Letaki JUU. »Samouprava« od 16. ter »Slovenec« od 17. VIL napada Učiteljsko udruženje in posebe še tov. Dimnika, češ, da je avtor letaka v katerem obvešča javnost, da je izdalo tajništvo JRZ duhovščini v dravski banovini okrožnico, v kateri zahteva podatke o učiteljstvu in da se na ta način vzpostavlja nadzorstvo duhovščine nad učitelj stvom. »Samouprava« (in po njej tudi »Slovenec«) trdi, da tista okrožnica ni bila poslana župnikom pač pa predsednikom strankinih krajevnih odborov za sestavo učiteljskega katastra.
—1 Službena doba učiteljstva na šolah družbe sv. Cirila in Metoda se ne šteje v pen-zijo. O tem se je že mnogo pisalo in to vsi obsojajo. »Slovenija« od 17. VII. pravi, da je kriv temu uradniški zakon »slavnega JNS režima«, ki je tako nagrado zasnoval ravno učiteljstvu, ki mu je bilo do zadnjega tako brezpogojno vdano. Zakon in njegov tvorec sta krivca vsega zla. Zakon pa je od danes do jutri in če omogočuje krivice, ga bo zadela sodba.«
—1 Popravek jugoslovanskega učit. udru-ženja prinaša »Slovenec« od 22. VIL glede na članek »Letaki JUU«. Iz tega popravka je razvidno, da JUU ni izdalo nikakega letaka, katerega avtor naj bi bil njega predsednik Dimnik, ampak je res, da so člani JUU v dravski banovini prejeli originalne okrožnice tajništva JRZ.
Seveda misli Trubar s tem, le versko šolo protestantovske cerkve, ker pravi: »S takim se spet ta stara prava vera gori perpravi inu povsen svejtu restegne, prave Bogu dopa-deče božje službe inu molitve bruma (pobož-nost moja op.) inu poštene, lubezan proti Bogu inu umej ludmi narede, malikovane doli zatare.« Kot plačilo za ustanovitev takih šol obeta Trubar: »obrambo proti Turkom, odstranitev draginje, toče in kuge«.
Trubarjevi nazori glede protestantovske verske šole se izražajo v naslednjih njegovih izjavah: 1. »De povsod v mejstih v tergih inu per farah se imajo latinske nembške inu slovenske šule gori narediti.« 2. »Cesarji, kralji, viudi inu vsa žlaht oblast inu gospodična so
dolžni---v slednim mejstu, v tergu inu
per sledni fari šulmojstre inu šularje deržati, v mejstih in tergih, de se latinsku inu nem-šku, per tih farah od farmoštrou, podružni-kov inu mežnarjev tu slovensku pismu, brane inu pisane vuči. 3. Raventiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suje fari eniga šulmojstra ali mežnarja imejti Šili deržati, de te mlade hlapčice inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke vuči slovenski brati inu pisati, ta katehizmus sred s to izlago izvuna povejdati. 4. Te artikule imajo učiti ti pri-digari farmane, ti šulmojstri nih šularje, ti stariši nih otroke.1
To je torej Trubarjeva teorija o šolstvu na Slovenskem. To teorijo je bilo pa možno izvesti v prakso — to je, da bi se bile ustanovile šole poleg mest in trgov tudi pri vsaki župniji, — le tedaj, če bi bila na Slovenskem v reformacijski dobi tudi vsa posvetna oblast v rokah protestantov, kar se pa ni zgodilo nikoli.
1 Artikuli — členi vere — verske resnice.
iz auS tu* za stanovsko itsfk vodi vsakega asčiteljis učiteljico v stanovsko organizacijo.
—1 Preuredila šolskih okolišev v Ljubljani, ki se je izvršila zaradi bežigrajske šole je naletela pri starših na odpor. Šolska oblastva so mnenja, da otroku bolj škoduje, če celo dopoldne ali popoldne čepi v natrpani šolski sobi, kakor pa nekoliko daljša pot od stanovanja do prostorne šole. Kot vse izgleda, starši niso istega mnenja. Na neki ljubljanski šoli, ki ji po novi razdelitvi pripada 111 ulic se je vpisalo v 1. razred samo nekaj otrok iz 18 ulic. Za 20 razredov na Viču je na razpolago le 10 sob. Prenatrpani so razredi tudi v Mostah. (»Slovenec« 20. VII.)
—1 Tudi »Samouprava« je prinesla popravek JUU glede letakov, ki naj bi jih izdalo JUU o nadzorstvu duhovščine nad učitelj-stvom. Popravka pa ni prinesla »Samouprava« brez komentarja kot »Slovenec«, pač pa skuša prikazati da je popravek tak, da mestoma ne odgovarja resnici in se poslužuje metode pod-tikovanja, katerega da so se stalno posluževali gospodje od JNS, med katere prišteva tudi predsednika JUU Dimnika. — Ta komentar je ponatisnil »Slovenec« od 24. VIL — O tako zvanih letakih JUU je pisal tudi »Domoljub« od 22. VIL pod naslovom »Kako so ko-rajžni pod sedanjim režimom.«
—1 Javno ocenjevanje so končno dosegli kot učitelji osnovnih tudi nastavniki srednjih in meščanskih šol. (»Slovenec« 24. VIL)
—1 Šola v Sv. Andražu pri Velenju se je
imenovala šola generala Majstra, ko je bil šol.upravitelj prestavljen je predsednik občine Ložnice dal izbrisati ta naslov šole, ki je bil oblastveno odobren. (»Domovina« 23. VIL)
—1 Na znano resolucijo »Krščanske šole«,
o kateri se je na tem mestu že pisalo, je odgovorila uprava Sokolske župe v Ljubljani v »Sokolskem glasniku« od 26. VI. precej obširno. Naj navedemo vsaj en značilen pasus: Odločno odrekamo vsakemu pravico posegati v svobodo naše organizacije in odrejati vzgojne osnove in smer. Ne gre za versko življenje, za čista krščanska moralna načela, za notranjo čistost in plemenitost človeka. Vse versko delovanje Cerkve je zavarovano in zaščiteno v državnih zakonih in se neovirano izvršuje, ne da bi se kjerkoli in od kogarkoli pojavil upor proti njenemu delovanju. Gre predvsem izključno za posvetne in dalekosežne, narodu nevarne politične in gospodarske cilje. Pod nedolžnimi naslovi se polni ekrazitna bomba, ki naj zopet po želji tujcev razdele narod v sovražne tabore.
—1 Stiski menihi so že pred več kot 150 leti kot prvi izvedli v svojem okolišu organizacijo ljudske šole. (»Slovenec« 17. VIII.)
—1 »Slovenec« in »Slovenski dom« in skupščina JUU. O banovinski skupščini nista prinesla niti besede. O državni skupščini JUU sta obetala oba lista, da bo zelo burna. Izid volitev sta prinesla oba brez komentarja.
—I Ivanu Dimniku, predsedniku JUU, ukinja oprostitev od pouka v razredu, ki jo je dolgo let protizakonito užival. (»Slovenec« od 9. VIII.) — Par dni kasneje je prinesel »Slovenec« Dimnikov popravek glede proti-zakonitosti oprostitve pouka.
—1 Ena točka resolucije političnega tabora JRZ v Mariboru: Zahtevamo, da se najde kruh našim brezposelnim učiteljem in učiteljicam ter drugim intelektualcem. (»Pon. Slovenec« 10. VIII.)
Predmeti, ki naj bi se poučevali v župnijskih —• to je slovenskih protestantovskih šolah na našem ozemlju — naj bi torej bili: slovensko čitanje, slovensko pisanje in slovenski katekizem.
Pa tudi pri višjem šolstvu ne upošteva Trubar le nemškega in latinskega jezikovnega pouka. Da ne izključuje slovenskega čitanja in pisanja tudi na mestnih šolah, o tem nas potrjuje preje navedena točka 3., ki govori o slovenskem čitanju in pisanju pri »puvgar-skih in kmetjških otrocih.« V »Cerkovni ordningi« potrjujejo to tudi predpisi o bogoslužju, po katerih morajo otroci v cerkvi latinsko, nemško in slovensko peti — pa tudi določbe za izpit duhovniških kandidatov, za katerega je bil prirejen vzorec tudi v slovenskem jeziku. Te določbe so veljale tudi za nove učitelje.
Tudi vzdrževanje šol je zaradi verskega značaja protestantovske šole moral Trubar združiti z dohodki protestantovske duhovščine. Dokaza, da mora cerkev: »Pravim pridigarjem, dobrim učiteljem, pobožnim učencem in zvestim cerkovnikom zaslužek in plačilo dajati« ni oprl le na vzgled v judovski cerkvi in evangelista Lukeža, ampak je spisal o tem posebno poglavje. Tudi v tem se opirajo njegovi načrti le na preje omenjeno dejstvo, da se nahaja v tisti dobi tudi vsa posvetna oblast v rokah protestantov.
Vprašanje nastane, koliko slovenskih protestantovskih šol so ustanovili za časa pro-testantizma na Slovenskem pri posameznih župnijah na deželi. Ker je bilo število protestantovskih župnij le majhno, imamo, kar zadeva kmečke šole, opraviti le z resnimi posameznimi poskusi protestantovskih župnijskih upraviteljev na njihovih župnijah. —
Splošne vesti
—	Dva ministrska odloka. Na predlog Kralj, banske uprave v Ljubljani P overi j iv S. N. Broj 32/1-36. je ministrstvo prosvete ukinilo oprostitev pouka v razredu g. Ivanu Dimniku, šolskemu upravitelju pomožne šole v Ljubljani, predsedniku Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. — S posebnim odlokom je ministrstvo oprostilo na osnovi §§ 14. in 15. zakona o narodnih šolah pouka v razredu g. Mil. Rakoviča, upravitelja pomožnih oddelkov pri narodnih šolah v Zemunu.
—	Pozabljene številke. »Slovenec« je v poročilu o glavni skupščini JUU v Novem Sadu pozabil objaviti rezultat tajnih volitev po proporcionalnem sistemu. Lista sedanje uprave na čelu z nosilcem predsednikom Ivanom Dimnikom je namreč dobila 286 glasov, druga lista z nosilcem Dragišem Mihailovi-čem 44 glasov, tretja — »zvanična« lista, kakor je pisal novosadski »Dan« — pa je dobila 26 glasov t. j. 4 manj, kakor je bilo podpisnikov liste. Zanimive so številke glasovanja o letnem poročilu sedanje uprave, proti katerem je glasovalo samo 8 delegatov, proti finančnemu poročilu so glasovali samo 3 delegati, proti poročilu nadzorstvenega odbora je glasoval 1 delegat, a za razrešnico dosedanji upravi so glasovali enodušno vsi delegati. Iz tega se vidi, da tudi ostale skupine odobravajo delo sedanje uprave in so izrekle s tem zaupanje v sedanjo stanovsko smer JUU. S tem so ovržena tudi vsa lažnjiva poročila o skupščini.
—	Tečaj za izdelavo geografskih reliefov. JUU — sekcija za dravsko banovino ponovno razpisuje tečaj za izdelavo geografskih reliefov. Tečaj se bo vršil 24., 25., 26., 27., 28. in 29. avgusta t. 1. v Ljubljani. — Prijavnina znaša do 20 udeležencev 120 Din, ako pa jih bo 30 ali več pa 100 Din. Za udeležence preskrbimo po želji prehrano in prenočišče po nizki ceni. Prijave je treba poslati na JUU sekcijo za dravsko banovino do 22. t. 1. — Tečaj je posebne važnosti zato, ker se bodo izdelovali reliefi pokrajin. Z delom se prične 24. t. 1. in sicer v Učiteljskem domu v Ljubljani.
—	Pedagoški tečaj v Ljubljani. Kot je že
naš list poročal, je priredilo Pedagoško društvo v Ljubljani svoj prvi pedagoški tečaj. Tečaj je pričel v ponedeljek, 17. t. m. Pri otvoritvi sta zastopala sekcijo tov. Ivan Dimnik in Metod Kumelij'. Predsednik sekcije je ob tej priliki pozdravil stremljenje mladega
društva, ki hoče poživiti pedagoško delavnost v Ljubljani. Poročilo o poteku tečaja priobčimo v prihodnji številki.
—	Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani opozarja ponovno na tečaj za javno vzgojo žene, ki ga priredi Jugosl. Ženska Zveza v Ljubljani od 24. do 26. avgusta. — Udeleženkam tečaja se bodo preskrbela stanovanja in na željo tudi hrana po nizkih cenah. Točen vzpored objavi J. Ž. Zveza v dnevnikih.
—	Šolski kuhinji na Barju so darovali svojci pokojne tovarišice Stane Kantetove znesek 500 Din. Pokojna Stana je od vsega početka vodila ubožno kuhinjo. Učenci se bodo še po njeni smrti spominjali lepote njene duše. Iskrena zahvala!
Upraviteljstvo.
—	V svrho praznovanja 30 letnice mature naj čimpreje sporoče svoje naslove sledeči tovariši abiturienti ljuhljanskega učiteljišča iz leta 1906.: Jakofčič Ludvik, Kleindienst Lovro, Medič Pavel, Podbregar Fran, Poljanec Rudolf. — Obenem prosim, da sporoči svoj naslov katerakoli tovarišica abiturientka ljubljanskega učiteljišča istega letnika, da ji ra-zodenem svoje in želje še petih iskrenih tovarišev. — Paternost Riko, Gorenja vas nad Škofjo Loko.
—	Ljutomer. Pogreba pok. majorja Fran-čeka Zacherla, ki je tako tragično umrl na Belasici in je bil prepeljan v Ljutomer, se j6 udeležilo mnogo učiteljstva (nad 80) iz domačega in sosednih srezov. Vaša udeležba nam je bila v veliko uteho. Sprejmite za Vaše žrtve pos. pa še tovarišem rez. častnikom našo najiskrenejše zahvalo! — Obitelj učitelja Fr. Zacherla.
Vpisovanje na Ant. Rud. Legatovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. predpoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Lastni dečji internat. Šolski program se dobi brezplačno. Znižana šolnina.
Učitelji! Učiteljice!
SLOVENSKA KNJIŽNA ZALOŽBA išče proti običajni proviziji vsaj v vsakem okraju Slovenije po enega poverjenika, ki bi med svojimi tovariši in prijatelji nabiral naročnike. Javite se upravi lista pod značko „Poverjenik"
—1 Ob zadnjem znižanju plač drž. uslužbencem so zatrjevali, da je znižanje začasno in nujno potrebno zato, da bodo uslužbenci prejemali mesečne plače v redu. Vzlic temu, tako državni uslužbenci kot upokojenci, že par mescev niso dobili prejemkov v običajnem času. (»Domoljub« 29. VIII.)
—I Sedem novih ljudskih šol bo začela zidati letos beograjska občina. (»Domoljub« od 29. VII.)
—1 Eno leto brez verouka so bili učenci na osnovni šoli v škrilju na Kočevskem ker tamkajšnji katehet ne zna slovenski. (»Slovenski dom« 29. VII.)
—1 Selitveni stroški upokojencem, ki se upokoje po končanih polnih letih službe, se izplačajo za selitev iz kraja upokojitve v kraj stalnega prebivanja iz fonda za premeščanja po službeni potrebi. (»Slovenec» 30. VII.)
—1 »Za dvig našega šolstva« je naslov članku v »Slovenski zemlji« od 30. VII. Tu či-tarno med drugim: Celotna ljudska šola danes ni takšna kot bi morala biti, vendar bi bilo napačno in pogrešno, če bi krivo metali na učiteljstvo. Učitelj je podoben sužnju, ker je v popolni moralni in materialni odvisnosti. Zato naj ljudstvo ne obsoja učiteljev, naj ne gleda v njih svojih nasprotnikov. Koristi šole in učiteljstva so koristi vsega ljudstva, zato pokažimo več zanimanja za prosvetna in šolska vprašanja in s široko socialno akcijo podprimo boj za razvoj in dvig ljudskega šolstva.
—1 Nemško šolo v Beogradu je obiskovalo v preteklem šol. letu 386 otrok, od teh 183 Nemcev. (»Deutsche Zeitung« 2. VIII.)
Učiteljski pravnik
VAŽNE RAZSODBE DRŽ. SVETA.
I.	Priznanje periodskih povišic ob izostanku ocen radi bolezni. — Državni svet je v konkretnem primeru (S. O.) odločil z razsodbo br. 7369/35 z dne 20. III. 1936., da pripada drž. uslužbencu periodski povišek tudi v primeru, če ni bil, odnosno ni mogel biti zaradi bolezni ocenjen. — Za periodske po-viške se izgubi le čas (leto) slabe ocene in po disciplinski kazni določen čas.
II.	Služba na teritoriju bivše Avstro-ogrske monarhije se šteje po § 54. zakona o državljanstvu v drž. službo, tako je odločil v neštetih razsodbah državni svet in tudi v primeru, ko je bilo šteti to dobo v dobo drž. službe za postavitev učitelja R. A. na zvanje sreskega šolskega nadzornika po § 178. zakona o narodnih šolah (razsodba br. 2606/36 z dne 7. II. 1936).
III.	Proti odredbi za zdravniško-komisij-ski pregled — tožba nedopustna. — Učiteljica Z. M. se je pritožila na drž. svet proti odloku O. N. br. 41.476/35, s katerim je ministrstvo prosvete odredilo komisijski zdravniški pregled za ugotovitev njene sposobnosti za vršitev službe. — Državni svet je njeno tožbo z razsodbo br. 28.462/35 z dne 4. novembra 1935. odbil z ozirom na določila § 84., odst. II. U. Z., ki predvideva obvezen komisijski zdravniški pregled, ko je treba ugotoviti, ali uslužbencu po 6 mesečnem neprekinjenem bolovanju zaradi telesne ali duševne nesposobnosti prestane služba (§ 104/3 U. Z.).
Ker je taka odredba nadrejene oblasti po zakonu utemeljena, je tožba v smislu čl. 19., toč. 3., zakona o drž. svetu nedopustna.
IV.	Nastavniki šol za defektno deco — prevedba v VI. skupino. — Odredba § 62., točka 24., fin. zakona za leto 1932./33. ne zahteva fakultetske izobrazbe, temveč samo višjo od popolne srednješolske. Taka višja strokovna izobrazba daje možnost napredovanja do IV./l. položajne skupine.
Nastavnik za defektno deco K. M. je bil preveden po gornjem paragrafu fin. zakona
s 15. leti službe z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 6206/35 v VI. položajno skupino. — Na tožbo Gl. kontrole proti temu rešenju je državni svet odločil z razsodbo Br. 1500/36 z dne 28. I. 1936., da se tožba zavrne iz razlogov, ki jih navajamo dobesedno: »Po § 62 tač. 24 finansijskog zakona za 1932/33 god. činovnici rasporedjeni po stru-kama po § 45 st. 2 čin., zak. od 31-111-1931 g. sa fakultetskom ili višom stručnom spremom, posle 15 god. državne službe prevode se u VI položajnu grupu zvanja, koja su raspo-redjena po strukama po § 45 tač. 3 čin. zak. a u vezi § 257 tč. 1 č. z. Iz ovoga zakonskog propisa proizlazi da zakonodavac pod višom stručnom spremom nije mislilo na višu struč-nu spremu koja bi bila ravna fakultetskoj, jer da se tako htelo, onda bi u tom slučaju bilo izrično navedeno »sa fakultetskom ili njoj ravnoj višoj stručnoj spremi«. Medju-tim, kako se u pomenutom zakonskom pro-pisu ne traži, da je viša stručna sprema ravna fakultetskoj, to proizlazi da se pod »višom stručnom spremom« ima uzeti ona stručna sprema koja je viša od potpune srednjoškol-ske spreme po § 45 st. 2 čin. zak. Iz akata ovoga spora vidi se da imenovani pored svr-šene učiteljske škole sa ispitom zrelosti ima osposobljenje za poučavanje na školi za de-fektnu — gluvonemu — decu za dokaz čega podnosi svedodžbu državne ispitne komisije za osnovne i njima ravne škole u Ljubljani br. 1/1927 od 25-V-1927 god. o osposobljeno-sti za poučavanje gluvonemih. Donošenjem pak pom. § 62/24 htelo se, da se i natavnicima u školama za defektnu — gluvonemu — decu koji imaju višu spremu od one koja je potrebna po Zakonu o nar. školama za učitelje narodnih škola, pošto imaju višu spremu od učitelja narodne škole da mogučnost večeg napredovanja. Za slične slučajeve poštojala je i ranije odredba čl. 7 Zakona o činovni-cima od 1923 god. po kojoj su službenici sa večom školskom spremom, od one koja se traži za struku dobijali i veče prinadležnosti, kakav je slučaj bio i sa imenovanom.
Takodjer i drugi navod u tužbi Glavne kontrole da imenovano lice nije moglo biti prevedeno sa zvanjem »nastavnika škole za defektnu decu« nije osnovan na zakonu sa sledečih razloga:
Iz samog teksta odredbe § 62 (tačke 24) Finansijskog zakona za 1932/33 god. vidi se da nije bila namera zakonodavčeva, da činov-nicima koji se prevode po pomenutom finan-sijskom zakonu, dade zvanje iz § 45 tač. 3 č. z. več jedino da im dade mogučnost da mogu napredovati u istoj struci u kojoj se nalaze do IV položajne grupe 1 stepena i ako su grupe, s toga što imaju fakultetsku ili višu stručnu spremu.«
Naša gospodarska organizacija
OBČNI ZBOR OMIŠALJSKEGA DOMA
Društvo za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju — 6edež v Ljubljani je priredilo IV. redni občni zbor v Ljubljani, dne 10. julija 1936. v prostorih sekcije JUU, Frančiškanska ulica 6.
Predsednik tov. R. Grum je po uvodnih formalnostih prisrčno pozdravil vse navzoče zborovalce, omenil nekatere ovire pri društvenemu delu v preteklem letu, poudaril nekaj smernic za bodočo dobo in priporočal vsem članom vztrajnost. Pred prehodom na dnevni red se je z lepimi besedami spomnil dobrega stanovsko - gospodarskega delavca, vzornega tovariša in našega člana Antona Hrena iz Studencev pri Mariboru, katerega je v februarju 1936. smrt iztrgala iz naših vrst. Slava mu!
Začasni tajnik Iv. Kocijančič je v svojem poročilu opisal vse delo od zadnjega občnega zbora. Med letom je imel odbor 2 seji, ožji
odbor 1 sestanek. Nanovo smo pridobili 4 člane, zaradi gospodarske krize in redukcije mesečnih prejemkov v septembru 1935. pa izgubili 3 čiane; končno imamo 1 člana prirastka. Društvo je imelo 29 članov. Tajnik je pismeno povabil več gmotno dobro podprtih tova-rišev(-ic), »Učit. tovariš« je priobčil več krajših notic in pozivov za priglasitev. Stalno tajništvo gospodarskega odseka pri JUU — sekcija za dravsko banovino je s kratkimi predavanji o gospodarskih ustanovah in društvih — tako tudi o našem društvu — skušalo vzbuditi primerno zanimanje za naše stanovsko gospodarstvo. Uspehi so bili majhni! Gospodarska kriza pritiska na vse uradništvo, redukcija mesečnih prejemkov sili vsakogar na znižanje izdatkov, mnoga premeščenja uči-teljev(-ic) so izčrpala denarne rezerve. Pohvalno omenja razveseljivo dejstvo, da so nam ostali zvesti dosedanji člani, katere malo število članov ni oplašilo, ampak še bolj povezalo na društvo s tem, da redno nakazujejo mesečne obroke. Zavednim članom naša zahvala! Končno omeni še tajniško vprašanje, katero naj današnji občni zbor povoljno reši. Tajniško poročilo zaključi s čitanjem pisma tovarišice — naše članice Frančiške Ferenčak iz Št. II j a v Slov. goricah, katero nam je pisala po lanskem občnem zboru.
K debati so se oglasili L. Hofbauer, A. Traven in M. Polakova. Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Blagajnik tov. Kocijančič poroča o blagajniškem stanju. Prečita članski seznam z vplačanimi zneski, navede denarne zavode za naše hranilne vloge (Hran. in posoj. Učit. kon-vikta v Ljubljani in Hran. in posojil, v Gu-štanju). našteje še druge vrednote (kupljeni svet v Omišlju, 5 obveznic 7% investicijskega posojila) in poda člansko statistiko.
Nato prečita in pojasni računski zaključek za 1 .1935., sestoječ iz denarnega prometa, računa zgube in dobička ter bilance. Ves denarni promet je znašal Din 86.217'46, največ v čekovnem prometu. Upravni stroški v 1. 1935. so znašali: 1. Din 78'30 za tiskovine in čekovne pristojbine, 2. Din 47'— za znamke; skupaj Din 125'30. Društvo je imelo 31. dec. 1935. naloženega denarja Din 31.84277, vsega premoženja pa Din 37.000'—.
Računski zaključek sta pregledala navzoča člana nadzorstva tov. M. Polakova in M. Verk, našla vse v redu in predlagala tov. blagajniku razrešnico, za kar so vsi navzoči glasovali brez debate.
Blagajniško poročilo je tov. Kocijančič spopolnil še s sumaričnim pregledom za dobo od 1. jan. do 10. julija 1936. V ti dobi je bilo naloženega na hranilno knjižico Din 6400'—, v poštni hranilnici (čekovni promet), v blagajni in drugo je bilo Din 900'—. Čista društvena imovina na dan zborovanja je znašala Din 44.500'—.
Ta znesek še ne zadostuje za gradbeni kapital, prva podlaga v to je pa že. Pokaže nam, kaj zmore peščica dobromislečih tovarišev z odprtimi očmi v bodočnost in naj so še tako težki časi. Zbrana imovina je dokaz železne članske energije, podčrtanega stanovskega ponosa in visoke zavednosti za osamosvojitev na stanovsko - gospodarskem polju. Gotovo je, da bo le složno in smotrno delo rodilo povoljne uspehe!
Za prihodnje leto je bil izvoljen ves stari odbor. Za izpadlega člana A. Hrena se je privzelo tov. Dragotina Rostoharja iz Litije. Tajniške posle prevzame tov. A. Travnova.
Pri slučajnostih reši dbčni zbor zadevo enega izstopivšega člana in sklene, da se ves denar nalaga le v denarne zavode. Tov. Kocijančič prosi navzoče tovariše(-ice), naj na zborovanjih ali sestankih vzbujajo z živo besedo zanimanje za naše društvo.
Predsednik tov. Gram ¡priporoča vsem zborovalcem, da se tesno oklenejo našega društva, da privedejo novih članov in da s skupnimi prispevki vresničimo le,po zamisel: Učiteljski obmorski dom v Omišlju. Zahvali se vsem za navzočnost, debate in predloge ter zaključi lepo uspeli občni zbor.
Društveni odbor sestoji iz sledečih članov:
Predsednik: Grum Rado, Ljubljana. Podpredsednik: Dimnik Ivan, Ljubljana. Tajnik: Traven Albina, Ljubljana. Blagajnik: Kocijančič Ivan, Ljubljana. Odborniki: DraŠček Jela, Zalog; Polak Marija Vera, Ljubljana; Serajnik Josip, Dovje; Rostohar Drago, Litija. Namestniki: Hofbauer Lojze, Hrastnik; Gal-lob Rudolf, Mežica; Wagnor Josip, Ljubljana. Račun, pregledovalci: Polak Marija, Ljubljana; Gradnik Rajko, Bled; Verk Miloš, Sv. Križ pri Rog. Slatini.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
zadnjih dneh julija t. 1. ste prejeli položnice za 382. do 384. smr. primer (Kante Stana, Ljubljana, Pivk Tilka, Čatež in Mattanovič Asta, Ljubljana). Samski člani plačajo 16 Din (s poštnino), zakonski pari 31 Din. Položnicam smo priložili tiskani seznam umrlih članov v II. četrtletju. Ta seznam je obvestilo za nazaj, položnica pa za tekoči mesec julij. — V zadnjih mesecih zastajajo vračila za podporni sklad in za članski prispevek, prošnje za nove podpore se pa množe (40 nerešenih). Prosimo prizadete, da izpolnijo svojo dolžnost napram naši blagajni! — Vložene prošnje za podpore iz podpornega sklada do konca julija t. 1. bodo rešene v 2 ali 3 sejah, to bo prilično do novembra 1936. Načelstvo rešuje prošnje po vrsti kakor so bile vložene.
Mladinska
matica
—mm »Naš glas« piše v svoji številki od 15. VI. o celotnem letniku »Našega roda« med drugim tudi tole: Kakor vsi dosedanji, je tudi ta letnik tega najboljšega slovenskega mladinskega lista prav pester in zanimiv. Med sodelavci je mnogo odličnih mladinskih pisateljev in priznanih slikarjev. Na list je ljubljanska sekcija JUU upravičeno lahko ponosna. »Naš rod« po pravici lahko služi Hrvatom kakor Srbom za vzgled dobro urejevane, resne mladinske revije.
—mm »Istra« iz Zagreba priobčuje v svoji 29. številki pod naslovom »Letošnje publikacije »Mladinske matice«, ki sega čez dve koloni, podrobnejšo vsebino knjig in oceno dela te naše mladinske založbe. Članek, katerega krasi tudi slika urednika tov. Ribičiča končuje takole: Mladinska matica, ki je največja založba te vrste v Jugoslaviji, saj šteje nad 20.000 malih naročnikov, prednjači v vsakem pogledu tudi med številnimi sličnimi slovenskimi knjižnicami, skrbno in vestno vrši svojo nalogo in času odgovarjajoče izpopolnjuje mladinsko književnost.
—mm »Vigred« št. 7—8 piše o »Pirhih«: Za letošnjo veliko noč je izšla ta lepa mladinska knjiga. V njej je 25 krajših in daljših sestavkov za otroke, ki pa jih bodo tudi odrasli radi in z veseljem čitali. Krasi jih nad 70 slik in vinjet naših najboljših ilustratorjev. Prevod je zelo posrečen, da se kot tak prav nič ne opazi, ampak je vsaka povest, pravljica i. dr. povsem naša. Knjiga bo za marsikateri praznik in god za naše male prav prijetno darilo.
—mm Bolgarska pedagoginja P. Kasabova, nam piše glede »Pirhov«: ... zelo me bo veselilo, če bi zbornik »Pirhi« dosegel mnogo tega, kar bi pripomoglo "za zbližanje dveh bratskih narodov, kakor tudi spoznavanje kulturnih vrednot od rane mladosti, ko so čustva še sveža in ni še predsodkov in mržnje. Bolgarija se čuti zelo počaščeno, da ste zbrali najboljše pripovedke za Vašo mladino. Izbira pripovedk je zelo posrečena, prevod odličen ilustracije zelo uspele. Knjiga predstavlja nekaj lepega in izrazitega. Želo bi me veselilo, ako bi mi sporočili, kakšen vtis in sprejem je doživela knjiga pri Vaši mladini. Ne dvomim,
Mestne in trške »nemške šole« so se pod protestantovsko upravo ohranile in izboljšale, nekaj je bilo med njimi tudi novih ustanov. Nove protestantovske višje šole v Ljubljani, Celovcu (obe ustanov. 1563) in Gradcu (1570) so pomenjale v vsakem oziru velik napredek v primeri s primitivnimi latinskimi šolami prejšnje dobe, ali s poukom latinščine v »nemškh šolah«.
Učne knjige za šolsko uporabo so izhajale kakor cerkvene, vso refor. dobo in so jih dopolnjevali ves čas od 1551 do 1598, ko se je protestantovsko šolstvo nehalo. Nekatere verske knjige sb se uporabljale tudi kot šolske. Pozabili niso niti na slovenske cerkvene pesmarice. Z Dalmatinovim sv. pismom in Bohoričevo slovnico so dosegli naši protestan-tovski pisatelji višek svojih zahtev.
Z višjimi protestantovskimi 1 šolami v Ljubljani, Celovcu in Gradcu pa stavba tega šolstva še ni dosegla svojega zaokroženega viška. Kam z dijaki iz teh treh šol?
V posvetilu Ludviku vojvodi wiirtember-škemu v »Ta celimu novimu testamentu« iz 1582. pripoveduje Trubar, kaj je vzrok, da mu je posvetil to knjigo. Navaja tudi tole: »Tretjič vzdržuje in šola V. kn. Milost, kakor pokojni oče, v svoji dijaški ustanovi v Tiibin-genu zapovrstjo nekaj kranjskih študentov, med katerimi sta bila vzgojena tudi moja dva sinova, postala magistra in, hvala Bogu, sposobna cerkvena služabnika«.
Deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom kranjskim pa piše 1. 1569. iz Derendin-gena: »Na Vašo Milost in gospodstvo se spet obrača Jurij Dalmatin s prošnjo in priporočilom svojih superintendentov. Res je, da je moral tistih 20 goldinarjev, ki ste mu jih poslali pred letom dni po Ivanu Dienerju, izdati za obleko in knjige. Omogočil sem mu baka-
lavreat z desetimi goldinarji in mu jih tudi podaril. Potrebuje pa še 30 goldinarjev za magisterij, ki mu jih tokrat ne morem posoditi, še manj darovati, ker moram pomagati tudi drugim študentom s Kranjskega in iz drugih krajev iz Kemptena, Rothenburga ob Tauberi in Nürnberga.«
Iz tu navedenega je razvidno: 1. Vojvoda Krištof Wiirtenberški je na Trubarjevo prošnjo 1562., naj bi z ozirom na Tiffernovo poreklo njegovo ustanovo uživalo tudi nekaj ubožnih kranjskih dijakov, dovolil, da sta dobivala Tiffernovo štipendijo tudi po dva Kranjca. Isto je veljalo tudi še za časa Krišto-fovega naslednika Ludvika, vojvode Würten-berškega. Tudi Trubarjeva sinova sta se tako izšolala v Tübingenu.2 Poleg teh je študiralo v Tübingenu še več drugih dijakov iz Kranjske, kakor piše dr. Theodor Elze v študiji: »Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain.« (Tübingen 1877.)
2.	Trubar je pridobil kranjske deželne stanove tudi za to, da so s svojimi denarnimi podporami vzdrževali več dijakov, ki so študirali na nemških univerzah. Mem temi je bil tudi Jurij Dalmatin, ki ga je podpiral tudi Trubar sam. Kako koristno so stanovi s Trubarjem vred nalagali ta kapital, se opazi ravno na Dalmatinu, ki je obogatil našo domovino poleg drugih knjig tudi s prvim svetim pismom.
3.	Tudi Trubar sam je podpiral 2 denarjem mnogo dijakov s Kranjskega in drugod — celo iz nemških mest. Tako so würtemberSki vojvoda, kranjski stanovi na Trubarjevo iniciativo in on sam skrbeli za duhovniški in učiteljski naraščaj. Ker so pa tam študirali tudi plemenitaški sinovi, se je tako vzgajal
2 Glej Slov. biogr. leksikon I, st. 573.
ves naraščaj, potreben za vse javne službe v Trubarjevi okolici na Nemškem.
Ko končujem te skromne vrste, mi hodi na misel marsikateri Trubarjev odstavek iz njegovih posvetil. V predgovoru k prvemu delu »Novega testamenta« iz 1. 1557. namenjenega vsem pobožnim kristjanom slovenskih dežel — naj bo kateregakoli stanu, pravi: »In ker je gospod tako preskrbel in dopustil, da se naš slovenski jezik šele v teh poslednjih časih čedalje bolj tiska, upam, da boste odslej pošiljali v šolo in dali poučevati o čita-nju in pisanju ne samo tiste vaše mladine, ki jo nameravate poslati v tuje dežele, da bi se učila drugih jezikov, ampak tudi tisto, ki jo obdržite doma.« Kdor prečita ta stavek in opomin Trubarjev, ta bo razumel njegovo skrb za izobrazbo naše preproste mladine in naroda. Ako k temu pripomnim, da je še 1. 1848. imela samo Kranjska 45.404 otroke, ki niso obiskovali šole, bo razumel, da ni brez vzroka skrbela Trubarja izobrazba naše preproste mladine.
V predgovoru k »Ta celemu Psalterju Davidovemu« iz 1. 1566., ki je posvečen celokupnemu plemstvu v vseh slovenskih deželah, mu priporoča učitelje in duhovnike takole: »Pošteno Vam priporočam Vaše marljive šulmoštre, zveste in prave pridigarje zaradi Kristusa in njegove cerkve. Imejte jih v časti, delajte jim dobro, bodite miroljubni do njih zaradi njihove visoke službe, o kateri bodo polagali težak račun, da bi z veseljem in ljubeznijo poučevali drugo mladino in preproste. Sama srčna dobrota!
Še bolj ga označuje pa posvetilo namenjeno vsemu plemiškemu in drugemu žen-stvu na Slovenskem v predgovoru k »Listom sv. Pavla v 1. 1567.«, kjer pravi: »Iz posebnega nagiba in milosti sv. Duha kažete veliko
vnemo, ljubezen in naklonjenost do božje besede; to sem občutil in izvedel najprej iz dejstva, da imate po vseh gradovih, dvorih in hišah svetopisemske in druge pobožne knjige v nemškem in slovenskem jeziku, ki jih ne puščate, kakor nekateri, da se neprebrane praše po klopeh, marveč ste iz njih čitajoč in pojoč pripravile svoje ljube otroke, družino in mnoge podložnike k stari zveličavni veri in k pravemu razumevanju vsega katekizma; tudi so se nekatere izmed Vas, — doma z Avstrijskega, Zgornještajerskega in Tirolskega, iz njih naučile slovenščine in navadile druge branja v tem jeziku.« Trubar je bil torej tisti, ki je na podlagi slovenskega jezika ustvaril vsaj malo vez med tujerodnim plemstvom ter meščanstvom in preprostimi Slovenci. Bil je prvi, ki je vzbudil zanimanje za naš takrat tako zaničevani jezik tudi pri tujerodnem prebivalstvu.
V istem posvetilu pravi dalje:
»K tretjemu ste se krščansko izkazale ne samo do nas cerkvenih služabnikov ob naših
stiskah in preganjanjih--— marveč ste
tudi uredile in vzdrževale z zvesto pomočjo in denarjem podporne blagajne in skrinje, tako, da so se poleg siromakov naše cerkve in vere, preskrbovali in vzdrževali v težavah, starosti, boleznih in v umiranju tudi tuji preganjani kristjani in pridigarji, celo tisti, ki so zoper našo vero.«3
Kdor prečita vse to, spozna, da smo Slovenci v Primožu Trubarju poleg velikega učitelja imeli silnega kladivarja, ki ni koval le uma in izobrazbe, ampak tudi srce in značaj ljudstva v naši domovini.
3 Citate iz Trubarjevih predgovorov glej v dr. Mirko Rupljevi knjigi: »Slovenski protestantski pisci«.
da bodo po teh pripovedkah otroci bližje spoznavali Bolgarijo. Želim mnogo uspeha pri razpečavanju »Pirhov« in se nadejam, da bom kmalu videla isto tako zbirko slovenskih povesti v bolgarskem jeziku. Na ta način naj se oboja mladina spoznava, ker prav ona bo ustvarila bodoče zbližanje.
Učiteljski pevski zbor JUU
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR JUU EMIL ADAMIČ.
Pevski tečaj.
Prihodnji pevski tečaj se bo vršil od 24. do 26. t. m. v Glasbeni Matici v Ljubljani. Prvega, gori napovedanega dne, se bo priče! tečaj ob 10. uril. Vsem članom smo razposlali osebna vabila. Če ni kdo pomotoma takega vabila prejel, naj smatira ta poziv kot vabilo k tečaju in naj se ga sigurno udteleži.
Ker bomo na tečaju študirali »Roženice« in »Mater Marijo«, ki zahtevajo dva zbora, oziroma osmeroglasen zbor, prosimo vse članstvo, da se tečaja sigurno udeleže.
Poziv
vsemu učiteljstvu in šolskim upraviteljstvom.
Na pravkar minuli pokrajinski skupščini je bil sprejet soglasen sklep, da izda UPZ še v tem upravnem letu priročnik, ki bo služil učiteljstvu pri vseh šolskih proslavah: državnih in narodnih praznikih, proslavah naših zaslužnih kulturnih delavcev, materinskega dne itd. V priročniku bodo objavljene pesmi z napevi, deklamacije, prizore ki i. dr. Razen tega bo vseboval priročnik kratke pesmi, ki bodo dobrodošle vsem razrednikom prvih dveh elementaiinih razredov. Vsebina teh pesmi 'bo spopolnjevala pouk različnih predmetov. Ta ciklus pesmic je komponiral urednik priročnika g. prof. Emil Adamič, ki ima že zbrano tudi drugo v poštev prihajajoče gradivo.
Prepričani pa smo, da leži po knjižnicah naših šol ter predalih učiteljstva še mnogo primernega materiala s katerim bi lahko spo-polnili našo zbirko. Imejitelje raznih zadevnih rokopisov vljudno naprošamo, da nam iste pošljejo na naš naslov vsaj do 30. septembra t. 1. Po uporabi se rokopisi vrnejo.
Istočasno prosimo šolska upravitelj stva, da se na zbirko prednaroče, oziroma, da imajo zadevo v evidenci, ko bodo sestavljali proračune krajevnih šolskih odborov. Cene zaenkrat ne moremo sporočiti, ker nam obseg knjige še ni znan. Urednik predvideva obseg 140—160 strani malega formata.
Naše edicije.
Učiteljski pevski zbor JUU — Emil Adamič v Ljubljani namerava v bodočem .upravnem letu izdajati v lastni ediciji do sedaj še neobjavljene slovenske kompozicije. Bili bi to predvsem mešani, moški in mladinski zbori a caoella in s spremljevanjem, dostopni vsled raznovrstne pestre, a vedno umetniške vsebine tako izvžebanim, kakor tudi preprostim zborom vseh kategorij v mestu in vasi. Ker so pa zvezani s tako publikacijo veliki stroški, smo se odločili, da bomo izdali te skladbe v subskripciji. Obračamo se do vseh naših pevskih zborov in druigih ljubiteljev naše slovenske pesmi z vljudno prošnjo, da se prednaročilo na naše edicije do 30. septembra t. 1., da tako otmemo pozabljenosti skladbe slovenskih komponistov.
Cena ene strani bo stala 1 dinaT. Vsaki nadaljni strani se zviša cena tudi za 1 dinar.
V prvem zvezku bosta izšla dva mešana zbora Emila Adamiča: Kranjčičev Juri in Godci (12 strani).
Ponovno prosimo vse naše pevske zbore, glasebnike, učitelje, pevovodje in druge, da se v gornjem roku prednaroče na naše edicije.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-DESNI BREG je zborovalo 16. maja in 23. junija 1936. v Studencih pri Mariboru v navzočnosti 70 % članstva.
Zborovanja je vodil tov. preds. Petrovič Simon. Pri prvem je dal uvodoma besedo tov. Vrancu, ki je predavali o svojem pedagoškem naziiranju. V poljudno znanstvenem govoru je globoko posegel v sodobna pedagoška učna vprašanja in nazorno podal sliko časovnega razvoja predmeta, ki nam je jasno pokazala, kako je zavisen razvoj šole od življenja in družbe, ki ji daje idejno smer. Grafično je prikazal, kako je današna šola, z ozirom na sodobno razgibano gospodarsko razvojno dobo, s svojimi učnimi načrti, ki ne upoštevajo dinamizacije razvoja v preteklosti^ tako glede psihologije, ki še vedno sloni na atomizaciji duše, kakor v pedagogiki -in didaktiki, kjer je istotako še na razcepljenosti, mesto da bi se upoštevala sinteza, kjer se otroka gleda z vidika celote. Temu enako naše sedanje šolske knjige, ki so ob nastanku po vojni bile sodobne, danes več ne odgovarjajo.
Temu temeljitemu in obširnemu raprav-Ijanju je sledil koreferat tov. Ledineka, kateri je v krepki besedi izvajanja tov. Vranca le še podčrtal in podal točne tipe sodobnega učitestva — stare in nove šole — ter praktične primere iz strnjenega pouka.
Debata je pokazala, da sta bili to predavanji po svoji aktualnosti, sodobnosti, praktičnosti in samoniklosti, v globino in širino edinstveni iz naših zborovanj, ter sta docela razjasnili bistvo sodobnega pouka in vzgoje. Razstava učnih načrtov, metodičnih enot in dnevnikov je izvajanja spremljala in pojasnjevala.
Ta referata sta bila nekaka priprava za boljše umevanje hospitacije, ki je bila pri drugem zborovanju. Hospitirali smo v elementarnem razredu tov. Vranca, kjer se je obravnaval gozd, kojega so si prejšnji dan ogledali. Smoter je bil vzgojni: gozd kot del prirode in varovanje istega. Tu nam je tov. Vrane v praksi pokazal prejšnja teoretična izvajanja, prikazal je način, kako se doživljaji potem v šoli izživljajo, in vsestransko izrabi to, kar so obroči našli; videli smo v vsej podrobnosti bistvo strnjenega — življenjskega pouka.
Po situacijskem poročilu so bili sprejeti predlogi za banovinsko skupščino, tov. Šeško je bil ¡izvoljen poleg predsednika Petroviča za delegata banovinske in glavne skupščine, tov. Vrane pa za delegata v zvezo brezposelnih intelektualcev — učiteljskih abiturientov. Nameravano predavanje tov. Altove o ekskurziji pedagoške centrale na Češkoslovaško se je moralo radi pičlega časa prenesti na prihodnje zborovanje v septembru.
Petrovič Simon, 1. r.,	šeško Ivan, 1. r.,
predsednik.	tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
je zborovalo dne 13. junija t. 1. ob ^10. uri v Krškem.
Po uvodnih formalnostih je podal svoj referat tov. O. Oman iz Ljubljane. Govoril je o učiteljskih gospodarskih ustanovah. Za njegova izvajanja se mu je zahvalil tov. predsednik, ki je nato podal situacijsko poročilo. Pri dtebati o vzdrževanju šol je bil iznešen predlog, da naj bi banska uprava izplačevala deleže direktno šolskim občinam, ne pa potom sreskih načelstev.
Soglasno je bil sprejet predlog, da naše društvo pristopi kot reden član k akciji za razširitev ljubljanske bolnice.
Kot delegat za banovinsko in glavno skupščino sta bila izvoljena tov. Pečnik Ivo in Herbst Pavel, za njiju namestnika pa Bre-zovar Matija in Vidmar Miro.
Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika, nakar je tov. predsednik zaključil zborovanje, želeč vsem prijeten letni odmor.
Pečnik Ivan. preds. Vidmar Miro, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Charles Dickens: David Copperfield
I. del. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1936. Strani 365, cena kartoniranemu izvodu 68 Din, vezanemu 80. Din.
Dickens (1812—1870) ni le v angleškem, ampak tudi v svetovnem slovstvu ena izmed najčudovitejših prikazni. Značaji njegovih romanov se po svoji izrazitosti in življenjski moči lahko merijo s Shakespearejevimi junaki. Dickensov vpliv na javno življenje je bil tako velik, da je s svojim »Bloakhousom« reformiral angleški pravni red, a njegov »Nikolaj Nichleby je povzročil preosnovo angleških zasebnih šol. Njegovim delom se posveča še vedno v svetovni literaturi mnogo pozornosti in prav zaradi tega bo tudi slovenska izdaja »Davida Copperfielda«, katerega prevod je oskrbel Oton Zupančič lep doprinos k naši prevodni književnosti.
—k Knjižica »Moj novorojenček«, obsega 32 strani in ima 25 slik. Novodobna oblačilca so lepša, udobnejša in preprostejša. Kratka a jedernata so navodila glede pravilne prehrane, kopanja in solnčenja. Tudi vsebuje knjižica poglavja o dojenčkovemu odvajanju, zobovju, duševnemu razvoju, joku in igračah. Knjižica se drži smernic, ki jih je avtorica spoznala v Ameriki, kjer je ljubezen in razumevanje za otroka neprimerno višje kakor pri nas. — Knjižica stane 12 Din. Kupi ali naroča se s prazno položnico, ki se dobi na vsaki pošti in se napiše nanjo: pošt. ček. rač. 14.608 Mira Vdovič, trgovina, Ljubljana Gradišče 4. Po prejemu denarja se knjižica takoj pošlje.
—k Knjižica o raku. Odbor Društva za zatiranje raka je izdal pod naslovom Beseda o raku, knjižico, ki so jo sestavili ljubljanski zdravniki dr. Robert Blumauer, dr. Fran Ger-lovič, dr. Albert Trtnik, dr. I. Pintar in dr. Alojz Zalokar. Po kratkem predgovoru, ki ugotavlja, da je danes treba delati proti tej bolezni z aktivnim sodelovanjem javnosti, so pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vprašanjih raka. — Knjižica prinaša mnogo podatkov, ki bodo zanimali vsakogar. Dodanih je nekaj poučnih slik. — Naroča se pri Jugoslovenskem društvu za proučavanje in zatiranje raka, Ljubljana, Stara pot 3, dobi se tudi po knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 10 Din.
—k Milica Stupan: Knaus-Oginova metoda. Maribor 1936. — Založba Žena in svet. — Cena 10 Din. Vsebina: A. Spolna stiska delovnega ljudstva v sedanjosti. B. Izhod in rešitev: Knaus-Oginova metoda. Dobi se v vseh knjigarnah.
—k »Za vsak dan«,.univerzalni informativni priročnik za ženski svet, bo obsežna knjiga, razdeljena na XXIII. poglavij kot na primer: juridični položaj žene, higiena žene, javno in družabno življenje, udeležba v javnem življenju, prva pomoč pri nezgodah, kon-serviranje, domače živali, socialno skrbstvo i. t. d. Knjiga bo obsegala 400 strani in je njena cena v subskripciji 50 Din za broširan, a za vezan izvod 60 Din. Prednaročila sprejema: Tiskovna založba v Mariboru, Gregorčičeva 26.
—k Jederliničeva Čitanka srbo-hrvaškega jezika. Nastavnik meščanske šole na Viču, Jederlinič Tomo, je izdal pred par leti za slovenske osnovne, višje narodne, meščanske in strokovne šole v dravski banovini zelo
v slogi
Avgust Agnola [ je moč!
praktično srbsko in hrvatsko čitanko, ki jo toplo priporočamo kot učbenik za vse zgoraj omenjene šole. Čitanko je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom ON. br. 68.365 z dne 6. septembra 1932. (oz. S. br. 1386 z dne 26. aprila 1932.) ter jo uvrstilo med šolske učbenike. — Jederliničeva čitanka ima to posebnost, da se lahko uporabi za vse razrede omenjenih šol. Poleg bogate zaloge raznega čtiva ima čitanka tudi številne pesmi vseh najboljših srbo-hrvaških pesnikov kakor tudi narodne pesmi, ki opisujejo razne dogodke iz narodne zgodovine. Čitanka obravnava kronološko vsa vprašanja, ki služijo dijaku bodisi v šoli, bodisi v družini ali pa v privatnem življenju ter ga vzgaja popolnoma v nacionalnem duhu. Poseben namen čitanke je naučiti dijaka pravilne izgovarjave srbohrvaškega jezika. Zato je vsaka beseda oskrbljena s potrebnimi akcenti, ki dajejo možnost pravilnega čitanja in razumevanja jezika. — Razen omenjenega vsebuje ta čitanka najvažnejše dogodke iz svetovne in naše narodne zgodovine, lepote naše države, našega sinjega Jadrana, bogastvo naših dežel itd. V berilih in pesmih so zastopanj najboljši sirbo-hrvaški pisatelji in pesniki od najstarejših do najmlajših ter so zbrana ona berila in pesmi, ki so najvažnejše v srbo-hrvaški literaturi. — Opozarjamo zato vse osnovne, meščanske in podobne šole, da se v šolskem letu 1936.-37. poslužijo Jederliničeve čitanke, ker je to najpopolnejši učbenik srbo-hrvaškega jezika. Čitanka se dobi v Učiteljski knjigarni za ceno Din 36'—.
—k Nemška čitanka za srednje šole. Drugi del. Sestavila dr. Miloš Trivunac, profesor beograjske univerze, in Jovan Kangrga, bivši insp. min. prosvete. Slovensko izdajo je priredil dr. Pavel Breznik, prof. IV. moške gimnazije v Beogradu. Založila knjigarna Radomira D. čukoviča, Beograd. Predgovor drugemu delu je napisal g. dr. Brežnik. Knjigo je odobril glavni prosvetni svet in je uvedena v naše srednje šole.
—k Pravkar je izšla v založbi »Evalit« knjiga češke pisateljice Lidije Merlinove »Ljubezenska pesem Azije«. V njej spoznamo resnično Japonsko in Japonca, kakršen je v dnu svojega bistva. Junak je mlad japonski umetnik in eden najspretnejših voditeljev japonske vohunske službe. Sreča in zaljubi se v angleško slikarico, ki ga ljubi in vara. Trpi zaradi njenih muh, a vendar bi dal vse zanjo. Toda naposled ga pokliče domovina in mu ukaže, da mora iti v zanesljivo smrt. Brez pomišljanja stori to z besedami, da Japonski ne bo pomagala do vlade nad svetom umetnost, ampak orožje. — Knjiga »Ljubezenska pesem Azije« je ena izmed desetih, ki jih je izdala založba »Evalit« v svojem letošnjem programu. V knjigarni stane broširana 30 dinarjev, naročniki pa dobe vseh 10 broširanih knjig za sto dinarjev, razen tega pa še družinsko revijo »Prijatelj« za polovično ceno 32 dinarjev. Uprava »Prijatelj« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10 d.
—k Izšla je iz tiska »Sokolska prosveta«
št. 6. s sledečo vsebino: članki: Dura Paun-kovič: Naš Vido vdan; Jožo Šokčič: Kalor Milodanovič; Marko Protič: Udeo Srba u bunjevačkom preporodu; Ante Tadič: Sokol-stvo u Vojvodini; Radovan Jovanovič: Žena
—	supruga. Rubrike: Sokolsko pozorište i sokolska muzika: Reč na pozornici; Pozorište s lutkama: Lutkarska literatura; Prosvetna propaganda: Upute radio pretplatnicima; Trezvenost i štednja; Beleške; Knjige i časopisi; Sokolske vesti; Na šta treba da mislimo.
—	»Sokolska prosveta« izhaja mesečno. Naročnina za vse leto je 30 Din. Posamezna številka 4 Din. — Uredništvo: Beograd, Prestolonaslednikov trg 34.
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ST. 10 Telefoa 2478.
Zaloga atekla, porcelana, kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bere ter ta splošno gospodinjstvo. Lnksani predmeti.
Staa
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Učiteljska tiskarna,,z. v Ljubljani
priporoča za novo šolsko leto krajevnim šolskim odborom in šolskim upraviteljstvom nabavo
šolskih zvezkov, šolskih in pisarniških potrebščin
v Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, ali
v podružnici
„Učiteljske tiskarne" v Mariboru, palača ban. hranilnice