Spisje v ljudski šoli. (V. Burnik.) (Dalje in konec.) Da pa v spisji dosežemo kaj uspešnega, treba se je posebno in mnogo vaditi. Večkrat v tednu naj se učenci vadijo o tem, kar so v šoli slišali, da na določen način zapisujejo svoje misli. Učenci morajo pa tudi spisne naloge z veseljem napisovati. 7* Učitelj mora skrbeti, da pripravi za spisne naloge take tvarine, katera je učencevemu razumu primerna, a zraven tega tudi mikavna. Na dobrih vzgledih naj učencem pokaže, kako se spisne naloge izdclujejo. Posebno važno pa je, da učitelj tudi sam večkrat take naloge izdeluje, in jih potem, ko so učenci svoje spisali, prečita, da učenci iz njih razvidijo, kako se vrste raisli in kako lep je književni jezik. Kakor pri vsaketn učnem predmetu, velja tudi v spisji načelo: ,,0d znanega do neznanega, od lehkega do težkega". Naj lažje spisne vaje so take, v katerih je naznačena tvarina in oblika. Kratek berilni sestavek naj se nauči na painet in potem naj se napiše. Več se že zahteva od učenca, ako se mu da tvarina, in on mora ji določiti primerno obliko; recimo, v kaki povesti se predrugači oseba, število ali čas. Zapiše se pa tudi lehko v piseinski obliki. Naznačena pa je lehko oblika, a učenec mora poiskati vsebino. Taki so, recimo, popisi po vzgledih, izpremenjevanje basni in povesti v druge. Sledojič izdelujejo učenci s pomočjo učiteljevo tudi take naloge, v katerih se mora iskati tvarina in oblika; recimo, prosti popisi, primerjanja in dogodbe. — Poglejmo še podroben načrt spisjul Kakor že poprej omenjeno, treba je v prvem šolskem letu posebno gojiti nazorni nauk. Misel, da inia prvo šolsko leto samo nalogo, da se učenci nauče čitati in nekoliko pisati, izpodrinila je nova šola. V nazornem nauku naj se tu obravnava ustmeno, kar bode pozneje spisna tvariua. Začenja naj se z imenovanjem reči, katere učenec vidi v šoli, zunaj šole in doma i. t. d. Da si učenec reči lože zapomni, treba je, da ga vadimo, da jih našteva po kaki določeni vrsti; opozorimo ga, da se imenitnejše reči imenujejo pred manj važnimi; istotako, da reči, katere se odlikujejo po svoji velikosti, popred imenujemo nego druge. Ako n. pr. naštevamo reči v šoli, razvrstimo jih v šolsko opravo in učila. Tako se navadi učenec brez učiteljevega opozorjenja reči uredovati, kar je razvitku učencevega uroa vsakako zelo važno. Za tem sledi popisovanje reči po učiteljevih vprašanjih: Kaj je re6? Kakšni so njeni deli? Kdo jo je navedil? Čeinu je? Iz česa je? Oponmiti je tu, da ako bi se tu preveč površno a pa tudi, ko bi se prenatančno ravnalo, bi bilo to le na kvar temu pouku. Kadar se obravnava ene vkupine dokonča, slede naj k tej primerne povesti, uganke in pregovori. Povest naj učitelj jedenkrat ali dvakrat pove, potem naj jo pa takoj zahteva po vprašanjih. Vselej naj izprašuje to, kar je pripovedoval. To so glavna sredstva, s katerim učencu jezik razvežemo. Nekaterih povesti naj se učenci po učiteljevem navodu tudi nauče na pamet. Ko jih dobro znajo, uče naj se jih izpreininjati, recimo: spol, število, osebe, čas. Takih povesti imarno nekaj v Abecedniku, nekaj v berilih. Zraven tega moramo gledati pa osobito na to, da si učenci navadijo toliko urno in gladko pisati, da morejo koncem šolskega leta eno-, dvo- in večzložne besede, v katerih se zlogi ne začenjajo z dvojnimi soglasniki, po narekovanji učiteljevem zapisati, zraven tega pa tudi besede iz knjige in s table pravilno prepisovati. Učenci se ne smejo navaditi besede po črkah prepisovati. ampak celo besedo na enkrat. V tem je treba vsakdanjih vaj. Nazorncmu nauku naj se po učilnicah s poludnevnim poukom odloči vsaj poludrugo uro na teden, a v onih s celdnevnim poukom in enim oddelkom pa po 2 — 3 ure. Kjer se poučujeta ob enem dva oddelka, naj imata nazorni nauk tudi vkupno. Drugi oddelek ponavlja tvarino I. oddelka; vsakako pa se mora od učencev tega oddelka več zahtevati. Zraven tega naj se v drugem oddelku nazorni nauk nadaljuje in razpravlja sledeča tvarina: 1. lastnosti reči po barvi in obliki; 2. notranje lastrjosti reči; 3. mnogovrstne lastnosti reči; 4. lastnosti živali in oseb; 5. nasprotnost lastnosti; 6. delovauje rokodelcev, stanov, živali, reči; 7. kaj se z osebami in rečmi godi; 8. katere dela imajo osebe in reči; 9. čeiuu je kaka oseba ali rcč; 10. kaj osebe ali reči delajo (predmet); 11. kraj, uačin, čas, vzrok, zakaj se kaj dela ali godi; 12. odgovarjanje vprašanjem: čegav, koga, česa, komu, čemu, koga, kaj, pri kom, pri čem, kje, s kom, o čem, o kom, s čim, kam, pred kom, pod, nad. — Uči naj se tudi ustmeno po kratkih popisih druge reči popisovati. Kadar se čita kako berilo, katero je primerno, da se more kaj izpremeniti, naj se vselej to stori. Kar se tiče pismenih vaj, naj prvi čas ne segajo dalje, kakor do prepisovanja in narekovanja in do tega, da se izdelujejo prve slovnične naloge. Ko v slovnici pridenio do samostalnika, začno učeuci napisovati reči, katerih so se popred učili v nazornem nauku. Učitelj naj se o tvarini popred z učenci temeljito pogovori, potera pa napiše na tablo, da jo učenci v prvič prepišejo, v drugič pa na pamet prepišejo. Za spisne vaje nam tu nij treba tvarine drugod iskati; naznačenih je v berilu mnogo nalog v izdelovanje. Ko se preide k pridevniku, uporabljamo za spisne vaje lehko lastnosti reči, katerih so se učenci učili v nazornem nauku. Da postanejo te vaje mikavnejše, slede tu že lehko kratki popisi, v katerih se nahajajo pridevniki. Uporabljajo se posebno popisi takih reči, katerih deli imajo nasprotne lastnosti. Pri glagolu napisujejo se isto tako djanja, o katerih se je govorilo pri nazornem nauku. Spisujejo se pa tudi kratke povesti ua pamet. Ako hočemo učnemu smotru v spisji vsaj nekoliko zadostiti, ne preostaja nam druzega, da moramo v tretjem razredu oziroma oddelku spisni načrt četrtega šolskega leta zediniti z onim tretjega. Ko bi se hoteli ravnati natančno po učnem načrtu za Kranjsko, prebavili bi učenci v četrtein oddelku, kateri večinotna tudi četrto šolsko leto obsega, premalo učne tvarine. Drugo berilo ima zadosti spisnih vaj, da učitelju ni treba drugod tvarine iskati. Opoinniti bi le bilo, da bi se pri izpremenu povesti v druge lehko umestila pisma v izpremenevanje iz indirektnega v direktni govor, n. pr.: nPiši svojemu součencu I., da si iz šole grede izgubil svoje berilo itd." Taka pisma so zelo zaniraiva in poučljiva. Za IV. razred oziroma oddelek zahteva učni načrt, da se prebavi spisna tvarina 4., 5. in 6. šolskega leta. Zato je treba to učno tvarino kolikor mogoče strniti, da učenec, ker je zadnjo leto v šoli, vender šolo zapustivši dobi soboj to, kar mu bode v vsakdanjeni življenji najpotrebnejše. Začenja naj se z načrtom III. razreda s tem razločkom, da so naloge lehko nekoliko obširnejše in težje, ker so učenci že v slovnici in pravopisji bolj izurjeni. 1. Spisi v III. berilu se uče na pamet in potem se spisujejo. 2. Prečitana berila spisujejo so po vprašanjih, katera naj bodo pri obširnih berilih taka, da se po njih zapiše, kar je najimenitnejšega. Katera berila so zato najprimernejša, to se ravna po učnih predmetih. Jemljo naj se za to vrsto spisnih vaj berila iz zgodovine, prirodopisja in zemljepisja. 3. Kratke basni in povesti, katere učitelj enkrat ali dvakrat prečita, naj se napisujejo; lehko tudi v pisemski obliki. 4. Izpremenjajo se berila. Zato so v tretjem berilu pripravni spisi: BKovač in krojač", (čevljar in zidar). nSraka in golob", (Vrabec in ščinkovec). Bčloveški udje se vpro", nDržavljani se vpro vladarju" (vojaki, kupci, kmetje). Praprotnikovo spisje in drugo berilo ima dovolj tacih spisov, kateri se dado izpremeniti. Tu naj sledi takoj pismo, po katerih se dado druga preobraziti. Pripravna so v to svrho v Praprotnikovem MSpisji" *) razni listi, kateri se lehko različno izpremenjajo. Tudi pridjane naloge se lehko razno izdelujejo. Naloge, katere se ne dado nikakor po nobenetn vzgledu izpremeniti, naj ostanejo za oni čas, ko jih bode učenec morda po kakera načrtu spisati mogel. Isto tako lehko učenci po vzgledih napisujejo naročilua pisma, zapisnike (inventare), izpiske *) nSpisje v ljudski šoli". četrtega popravljenega, in po učnih črtežih nrertjpnega natisa. Spisal Andrej JPraprotnik. Velja zvezano v platnenem hrbtu 32 kr. Naprodaj pri M. Gcrberji v Ljubljani. Uredn. (konte), izgovorne liste, pobotnice in vozne liste, osobito poštne in nekatere prošnje. Zraven tega naj tu sledi nauk o poštnih nakaznicah, katere naj se tudi napišejo, ako je mogoče, o dopisnicah in nadpisih (adressen). Posebno te naj na papir zavitkove velikosti prav pogostoina napisujejo. 5. Napisujejo se prečitana berila, popisi in pisma, katerih tvarina je le z glavmmi besedami naznačena, lehko tudi o pisemski obliki, n. pr.: .Raj pod lipo pri Zilanih", -Bohinjsko jezero", -Postojinska jama", -Toplomer", .Gasilna brizglja", -Kos" itd. 6. Pesmi se prevajajo v prozo, n. pr.: -Mravlja s kobilico", -Sraka in mlade11, nJablan in smreka", .Spartanka". Tvarina mora se v šoli jedrnato razložiti, drugače ne dosežemo svojega namena. 7. Razlagajo se pregovori, izreki, govorne podobe prav na kratko. 8. Prosti popisi. a) Za reči po vprašanjih: -Kaj je reč?" Kateri in kakošni so njeni obstojni deli? Kdo jo naredi in iz česa? Čemu je? Kakšna je reč po vnanji podobi? Kakšna je po potrebi? Kje se nahaja? Kaj se ž njo godi? itd. b) Za živali: H kateremu plemenu se prišteva? Kakšni so njeni deli? Kakšne barve je? Ob čem se živf? Kje biva? Kaj koristi? Kaj škoduje? Katere posebne lastnosti ima žival? 9. Primcrjajo se osebe in reči. Učitelj naj učencem kaže, kako se z uporabo prejšnjih vprašanj taki spisi sestavljajo. 10. Napisujejo se dogodki v pisemski obliki po nekoliko naznačenem načrtu. Omenim naj tudi še spisnih vaj v ponavljavni šoli. Ko bi bila naša ponavljavna šola taka, kakor bi v resnici morala biti, t. j., da bi učenci, zadostivši postavnim tijatvam vsakdanje šole, vstopili v njo, potem bi učitelj v tej šoli lehko in prav plodovito poučeval. Ponavljavna šola bila bi nadaljevalna šola; učitelju bi ne bilo muka, ampak njegovo veselje. V denašnji ponavljavni šoli, katera vzprejema učence raznovrstnega znanja, učitelju z najboljšo voljo ni mogoče doseči dobrega uspeha. Upamo, da bode nova šolska postava v tem oziru za Kranjsko boljša, da bodo v ponavljavno šolo ustopili učenci z potrebnimi vednostmi ljudske šole. Pri učencih, kateri so trjatvam vsakdanje šole zadostili, naj bi se držali sledečega načrta: Spisujejo naj se po vzgledih 1. naročilni listi; 2. zapisniki (inventari); 3. izpiski (konte); 4. ponudni listi; 5. izgovornice, naznanila in okrožnice; 6. prošnje; 7. pobotnice; 8. hranilni listi; 9. vozni listi (poštni); 10. spričala; 11. telegrami; 12. testamenti; 13. pisma raznega obsega po načrtih. Ako moremo učence prisiliti, da izdelujejo tudi domače naloge, stori se v ponavIjavni šoli lehko še jako mnogo; učenci se ravno v spisji zelo izurijo. Splošno naj konečno še omenim, da naj učitelj pri izbiranji tvarine za spisne vaje pazi posebno na to, da naloge ue bodo pretežke in predolge in da bodo lehko umevne. V prvem začetku spisovanja naj učenci pišejo v kratkih, prostih ali razširjenih stavkih, še le v zadnjih letih naj uporabljajo tudi zložene stavke. Da ostane učna tvarina nepremakljiva last učenceva, da mu bode nauk v spisji istinito koristil, naj se učitelj za ta nauk vestno pripravlja in potem učencem izdelane naloge neutrujeno popravlja. Kar se tiče poprave, naj učitelj napake s posebnimi znamenji naznači. Naloge naj popravljajo učenci, ali v pričo učitelja, ali doma. Naloge z mnogimi napakami morajo se še eskrat prepisati! Vsafc učenec naj ima zraven zvezka, v katerem so popravljene naloge, še posebno pisanko, kamor naj se vsak teden prepiše vsaj ena najvažnejših nalog. Prepisane naloge naj učitelj še enkrat pregleda in zapiše v njej prejšnji red, kakor tudi red iz lepopisja. Ako je le mogoče, nauče naj se tudi učenci večino izdelanih nalog na pamet, kar jim ne dela nikakoršne teže, ker so jih dvakrat ali trikrat izdelali. Ako je bil učitelj pri tera svojem poslu priden in je znal spisno tvarino dobro izbirati; ako je učenec z vračunjeno ponavljavno šolo hodil šest ali sedem let v šolo, smelo rečemo, da je učenec navadnih duševnih zmožnosti, izstopivši iz ljudske šole, dosegel v spisovanji toliko spretnosti, da mu v praktičnem življenji ne bode treba iskati pomoči.