Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 211 Na pomoč! To je klic v stiski. Požar, prometna nesreča, pogrešana oseba, poplave … In koga najprej pokličemo? Gasilce, ker se ne sprašujejo, ali se jim ljubi, ne koliko je ura, kako so utrujeni in še najmanj, koliko bodo za to plačani. Ne sprašuje- jo, ali jih potrebujejo mladi ali stari, levi ali desni, verni ali ateisti, izobraženi ali nepismeni. Gasilci ne tarnajo, da se nič ne splača. Pomagajo prostovoljno in vedno priskočijo na pomoč, če je treba, tvegajo tudi svoja življenja. ''Gasilca ne dela blesteči kroj, temveč čut ljubezni do človeštva, čut ljubezni do svojega bližnjega, čut ljubezni do naroda in svoje domovine.'' To so besede organizatorja slovenskega gasilstva Franca Barleta iz leta 1919, izrečene pred sto leti, pa še vedno veljajo. V teh egoističnih, materialističnih časih je to ena redkih organizacij prostovoljcev, ki deluje za skupno dobro vseh nas. Na našem območju deluje več prostovoljnih gasilskih društev: PGD Selca, PGD Zali Log, PGD Rudno, PGD Dražgoše, PGD Sorica, PGD Davča in PGD Železniki, ki letos praznuje 120 let delovanja. 120-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Železniki Irena Prevc Hajdinjak Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 212 Ustanovitev Gasilskega društva Železniki Včasih je bila večina hiš in gospodarskih poslopij lesenih, leseni so bili vigenjci, bilo je več žag in zra- ven hlodi, tramovi, deske. Lahko si predstavljamo, da je pri delu v vigenjcih in kovačnicah hitro zago- relo. Znano je, da je leta 1620 Železnike uničil velik požar, ostala sta le visoka plavža na Racovniku in v Gorenjem koncu ter Plnada. Iz tistih dni se je ohra- nila Pesem nočnega čuvaja, ki je moral šestkrat na noč obiti Železnike in paziti na ogenj ali dim, ki bi naznanjal možnost požara. Tudi v knjigi Antona Globočnika Železniki bere- mo o več požarih. •23. 5. 1822 je zagorelo v vigenjcu za Warlovo hišo in veter je ogenj hitro zanesel iz Gorenjega konca na Trnje, Racovnik, Škovine, Češnjico in Studeno. Uničujoč požar je uničil 146 hiš z gospodarskimi poslopji, župno cerkev, obe fužini, šest vigenjcev in spodnji pokriti most čez Soro. Umrlo je šest lju- di. (Podroben opis najdete v članku Janeza Rihtar- šiča v Železnih nitih 9). •31. 5. 1822 je v Gorenjem koncu spet izbruhnil požar v nekem skednju in upepelil 13 hiš z gospo- darskimi poslopji, dve kovačnici in več skladišč oglja. •V noči med 18. in 19. februarjem 1846 je izbruhnil požar v hlevu irharja Škofica v Gornjih Železnikih in pogorelo je osem hiš z gospodarskimi poslopji. Že v šestdesetih letih 19. stoletja so se ustanav- ljala prva gasilska društva. V loškem arhivu najde- mo dokumenta Pravila Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih in Službeni red Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih iz leta 1897. Zapis iz arhiva nam pove: ''7 . marca 1898 je okrajni glavar v Kranju v pismu, naslovljenem na gospoda Luka Košmelja v Železni- kih, sporočil: Visoko okrajno deželno predsedništvo je z od- lokom z dne 3. t. m. št. 863 ustanovitev društva 'Prostovoljno gasilsko društvo' s sedežem v Železni- kih po vsebini od ustanoviteljev z dne 15. 2. 1898 predloženih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. potrdilo. O tem se ustanovniki obveščajo ob povratku jednega izvoda Prvi gasilci v Železnikih. Fotografija je last Antona Sedeja. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 213 društvenih pravil in službenega reda s pristavkom, da se ima konečna ustanovitev društva semkaj naz- naniti.'' In kdo so bili ''ustanovniki''? V ohranjeni knji- gi članstva so vpisani ustanovni člani: Frančišek Košmelj – načelnik, Gabrijel Thaler – podnačelnik, Anton Globočnik – blagajnik, Luka Košmelj – tajnik in odborniki: Josip Demšar, Janez Demšar in Josip Košmelj. Ob ustanovitvi je društvo štelo 52 operativnih članov. Poleg njih je bilo v PGD Železniki še 20 ča- stnih in 44 podpornih članov. Imeli so celo svojega društvenega zdravnika. Najprej so nabavili opremo – enocevno snemalno brizgalno in usposobili mo- štvo. Na bajerju pred Škrjevcem (na Klovžah) so si zgradili prvi gasilski dom. Bil je lesen, s ''turnom'' za sušenje cevi, z dvokrilnimi vrati, nad katerimi je bila trimetrska tabla z napisom Gasilni dom, okraše- na s sliko gasilske čelade in sekirice z letnico 1898. Preko bajerja so bili položeni hrastovi in macesnovi tramovi, tla so bili debeli plohi, v sredini pa lesena loputa za črpanje vode ali pa za odtekanje vode iz cevi v bajer. V širino je meril osem do deset metrov, v dolžino deset do dvanajst metrov in pokrit je bil s skrilasto streho. Do prve svetovne vojne so v Železnikih in bližnji okolici gasili požare štirinajstkrat. Med vojno je delo društva zastalo, saj je bila večina članov mobilizira- na in mnogi se žal nikoli niso vrnili domov. Gasilstvo med prvo in drugo svetovno vojno Leta 1919 pa so ponovno začeli z delovanjem in zbirali denar za novo ročno brizgalno. Leta 1921 so jo kupili pri tvrdki Samass v Ljubljani. Bila je dvocevna in na vozu s štirimi kolesi. Nakup nove, moderne brizgalne je bil velik dogodek, zato so jo slovesno krstili. Njena botra je bila mlada učiteljica Frančiška Grohar, pozneje poročena Benedičič. V tem času v letih od 1919 do 1922 je društvo vodil Matej Klopčič, za njim pa Polde Košmelj. V času med obema vojnama je PGD Železniki veliko delovalo na družabnem in kulturnem področju, prire- jali so veselice, zabave, tombole, igre in tako pridobi- vali potrebna sredstva za nabavo orodja in opreme. Leseni gasilski dom nad bajerjem je postal premajhen in dotrajan, zato so začeli razmišljati o novem, zida- nem domu in o motorni brizgalni. 27. 7. 1930 so se na tretji seji odbora odločili, da bodo najprej gradili dom, čeprav so se zavedali, da bodo zaradi gospodarske krize in velike brezposelnosti težko nabrali sredstva. Občina jim je obljubila poroštvo, denar pa so nabirali s prostovoljnimi prispevki in s krediti. Najprej so potrebovali zemljišče. Načelnik Polde Košmelj je videl primerno parcelo, na kateri je bilo smetišče in podrtija lastnika veleposestnika Egra. Eger smetišča ni bil pripravljen prodati, kaj šele podariti, gasilci pa niso imeli denarja. Košmelj je vztrajno hodil k Egru in ga prepričeval. Menda mu je zagrozil, da če bo kje na njegovem v Železnikih gorelo, gasilci ne bodo posredovali. Bil je lastnik več kot tretjine hiš, zato se je naposled vdal. Na seji 29. 6. 1931 je bila prva točka stavba nove- ga gasilskega doma. Najprej so obravnavali načrte Vabilo na proslavo ob 25-letnici. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 214 Gasilska vaja na Trnju leta 1925. Fotografija je last Antona Sedeja. in prepis zemljišča, potem pa gradnjo škarpe. Citi- ram zapisnik: ''Navzoči član Pegam Matevž je pripravljen prevzeti vodstvo pri gradnji škarpe, za to delo se mu sporazum- no določi Din 40 dnevne plače in da se ga na stroške društva zavaruje pri O. O. Za delavce predlaga in odobri vodstvo in odbor sledeče člane: Pegam Ignac, Primožič Ivan, Vrhunc Josip, Čemažar Martin, Šuštar Jakob. Plača pri navadnem delu Din 3,50 na uro, pri težjem delu naplačilo, bolniško blagajno plača dru- štvo. Za delo pri pripravi peska in druga navadna dela, se plača Din 3,00 na uro, za to delo pridejo v poštev brezposelni člani, ki naj se zglase pri načelniku.'' Gradnjo je vodil stavbni odbor, v katerem so bili člani PGD: Polde Košmelj, Franc Srebernjak, Niko Žumer, Florjan Tavčar, Ferdo Šmid, Janez Keržar in s strani občine župan Karol Dolenc in odbornika Pa- vle Tavčar in Janko Demšar. Ko je leta 1933 Niko Žu- Nova "motorka" pred gasilnim domom leta 1938. Fotografija je last Antona Sedeja. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 215 mer postal župan, je prišel v odbor kot predstavnik občine namesto Dolenca, in tako je imelo društvo pri občini vso možno podporo. Pri gradnji so predano sodelovali vsi člani, občina in občani. Posebej pa je treba poudariti, da so neka- teri zalagali aktivnosti gasilcev s svojim denarjem: Polde Košmelj (mesar), Franc Srebernjak (dimni- kar) in Mitja Košmelj (gostilničar). Prav tako so s svojimi denarnimi prispevki pomembno sodelovali premožnejši občani. Tako so ob proslavljanju 40-letnice leta 1938 na Racovniku otvorili nov, zanimivo grajen gasilski dom s turnom in kupili novo motorno brizgalno, ki je omogočala precej večjo operativno učinkovitost. Ročno snemalno brizgalno so leta 1939 prodali Jan- ku Kemperlu. V tem času je imelo društvo nekaj nad 40 aktiv- nih, 3–5 častnih in 20 podpornih članov. Posredo- vali so pri 20 požarih in treh povodnjih. Žal je uspešno delovanje društva prekinila druga svetovna vojna. Člani so odhajali v vojno, ostajali so le starejši, ki so bili oproščeni vojaščine in so bili vključeni v nemško protipožarno organizacijo Feu- erwehrverein. Leta 1942 so dobili gasilske uniforme in nekaj cevi. Gasilska četa je štela okrog 20 članov in posredovali so pri sedmih požarih. Seveda niso smeli gasiti požarov, ki so jih zanetili okupatorji. Od leta 1943 je ta nemška organizacija izgubljala vpliv v Železnikih. Od novembra 1944 do osvoboditve pa je bil gasilski dom na razpolago partizanskim eno- tam. Tu je delovala tudi Pionirska brigada Ratitovec. Petnajst gasilcev se ni vrnilo iz vojne, štirinajst jih je padlo v partizanih, eden pa v nemški vojski. Vabilo na 40-letnico društva. Člani PGD Železniki na festivalu v Kranju leta 1950. Fotografija je last Antona Sedeja. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 216 Po drugi svetovni vojni V prvih povojnih letih je bilo treba obnoviti delo društva in gasilni dom, ki je bil zaradi vojne precej poškodovan, vendar so ga do leta 1958 uspeli adap- tirati. 12. 9. 1948 je bil sklican ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli nova društvena pravila v skladu z novim zakonom o prostovoljnih gasilskih društvih. Seveda so se ta pravila nenehno dopolnjevala in usklajevala skladno z razvojem države in družbe oziroma zakonodaje. V skladu z napredkom pa je moralo imeti gasil- sko društvo svoje gasilsko vozilo. Leta 1954 so pri trgovskem podjetju Odpad Ljubljana kupili avto za 200.000 din, vendar so dobili 50-odstotni popust in tako plačali le 100.000 din. Avto je bil v tako slabem stanju, da so se menda občani skeptično prijemali za glave. Vendar so gasilci poprijeli za delo in avto ob- novili. Največ prostovoljnega dela so opravili: Jože Benedičič, Leopold Koblar, Niko Koblar, Janez Ko- blar, Mitja Košmelj, Franc Šubic, Janko Cvek, Anton Vrhunc, Franc Blaznik, Marjan Šmid, Mici Benedičič, Jožef Torkar, Filip Blaznik, Janez Markelj in drugi člani. Delali so 2.307ur. S prostovoljnimi prispev- ki so nabrali 474.100 din, avto pa jih je brez gum in prostovoljnega dela stal 630.000 din. Svečani sprejem avtomobila je bil na proslavi ob 60-letnici društva leta 1958. Ob tej priliki so tudi odkrili spo- minsko ploščo padlim gasilcem v NOB, vzidano na gasilskem domu. S povojnim razvojem industrije v Selški dolini se je Gasilskemu društvu Železniki obetal boljši standard. V letu 1967 so kupili nov kombi IMV 1600 in novo motorno brizgalno Rosenbauer, v letu 1974 pa so kupili orodno vozilo TAM 2001. Leta 1988 so kupili novo avtocisterno TAM 190 15 BG s 500 litri vode, ki lahko služi v požarih ali pa z njo v sušnem obdobju lahko pripeljejo vodo občanom, saj je pitna. To cisterno uporabljajo še danes. Leta 1998 so imeli gasilci iz Železnikov še vozilo Zastava 650 AN – cisterno s 1800 litri vode in 280 kg prahu, ki je bilo nabavljeno leta 1981 in so ga imeli v hrambi v Industrijskem gasilskem društvu Alples, vozilo VAZ z visokotlačno črpalko, ki je primerno tudi za gozdne požare, poveljniško vozilo Lada Niva in gumijasti čoln za deset oseb za reševanje na vodi. Ob stoletnici društva so kupili še gasilsko orodno vozilo IVECO 4 x 4 za prevoz moštva. V letu 2006 pa so kupili še kombinirano vozilo MAN GVC 16/25 z 2.500 litri vode, ki omogoča hitro in strokovno ak- cijo še danes. Prvo gasilsko vozilo PGD Železniki Pionir leta 1955 pred Bogatajevo hišo, vodja Franc Šubic st. Fotografija je last Antona Sedeja. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 217 PGD Železniki potrebuje nov gasilski dom V primerjavi z napredkom vozil in opreme pa je stavba gasilskega doma na Racovniku močno za- ostajala. Postala je premajhna, dotrajana in težko dostopna za novo mehanizacijo. Že leta 1975 se je vodstvo GD ukvarjalo s tem problemom. V knjigi 50 let Gasilske zveze Škofja Loka za leto 1984 piše: ''Glede na predvideno gradnjo centralnega gasil- skega doma za Selško dolino v Železnikih se ime- nuje gradbeni odbor, predsednik: Rado Lotrič, IGD Alples, Anton Sedej, GD Železniki, Alojz Čufar, KS Železniki, Rudi Zadnik in Anton Kužnik, OGZ Ško- fja Loka in Tone Rakovec kot predstavnik podjetja ISKRA. Odbor se je večkrat sestal, do gradnje doma pa ni prišlo.'' Trajalo je nekaj let, ko so gasilci sami iskali nado- mestne lokacije in jih kar nekaj predlagali. V zapi- sniku GD Železniki z dne 4. 12. 1989 piše: ''možne 60-letnica PGD Železniki leta 1958. Fotografija je last Antona Sedeja. Operativna gasilska enota PGD Železniki leta 1971. Foto: Anton Sedej Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 218 Slovesni sprejem pionirjev v gasilsko društvo leta 1972. Foto: Anton Sedej lokacije: 1. NIKO – Elektro – Tončka Simončič na Otokih v industrijski coni, 2. GD Železniki – adap- tacija, 3. ISKRA Železniki na pobočju nad tovarno, med starim blokom in Antonom Bertonceljem in 4. ALPLES – podaljšek vratarnice''. Citiram zapisnik: ''Predlagane variante naj bi se obravnavale v soglasju Gasilskega društva in Kra- jevne skupnosti Železniki, vendar so hoteli brez so- glasja Gasilskega društva društvo prenesti v Alples na Češnjico. Nastali so še osebni spori in zadeva je za nekaj let romala v predale in koše. Čas je tekel, iskali so še druge lokacije, se sestajali in dogovarjali, vendar brez uspeha.'' Kljub temu pa so ob 90-letnici društva uspeli še Vzhodna in zahodna fasada idejne skice za adaptacijo gasilskega doma na Racovniku. Vir: Programsko idejni načrti za gasilski dom na Racovniku, 1991. zadnjič adaptirati stari gasilski dom na Racovniku. 40 odstotkov sredstev so pridobili iz občinske gasil- ske zveze, ostalo pa so dobili od krajanov in delov- nih organizacij. Po drugi strani je industrija v šestdesetih in se- demdesetih letih začela sama skrbeti za svojo požar- no varnost, najprej s preventivo, pa tudi operativno – v Alplesu so ustanovili svoje samostojno gasilsko društvo, v Iskri, Niku in Tehtnici in Dom opremi pa so imeli organizirane protipožarne ekipe. Organi- zirano je potekal tudi program civilne zaščite. Tudi PGD Železniki se je okrepilo z delovanjem vaških gasilskih trojk na Studenem, v Smolevi, Podlonku, na Prtovču in v Martinj Vrhu. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 219 PGD Železniki je v sedemdesetih letih odlično sodelovalo z Osnovno šolo Železniki, kjer je med pionirji vladalo veliko zanimanje za gasilstvo. Foto: Anton Sedej Vodstvo društva v svečanih gasilskih uniformah 19. 2. 1972: Anton Sedej, Filip Jelenc, Pavel Pikuš in Jože Markelj. Foto: Anton Sedej Z vsestranskim razvojem so se pojavili novi ma- teriali, nove tehnologije, nove nevarnosti in tudi prednosti. Spreminjajo se materiali za gradnjo, spreminjajo se proizvodnje, prav tako gasilska oprema in mehanizacija. Stari gasilski dom na Ra- covniku je bil že precej dotrajan, lokacija pa zaradi ozkih mostov nedostopna oziroma težko dostopna za sodobna gasilska vozila. Gordijski vozel v zvezi z lokacijo novega doma je presekal takratni župan Železnikov Alojz Čufar, ki je gasilcem ponudil bivšo mehanično delavnico podjetja Alples v stečaju. V knjigi 50 let gasilske zveze Škofja Loka preberemo: ''Sodelovali so tudi v OGZ Škofja Loka in na seji 24. 3. 1993 imenovali odbor za odkup garaž, nekdanjih mehaničnih delavnic, v podjetju Alples za potrebe sektorja Železniki v sestavi predsednik Rudi Zad- nik, člani pa Filip Jelenc, GD Železniki, Franc Pfaj- far, predstavnik podjetja Alples, Janez Pfajfar, IGD Alples, Franc Žaberl, predstavnik sektorja Železniki in član IS občine Škofja Loka. Imenovana je bila tudi strokovna komisija za ureditev in operativno delo v odkupljenih garažah, predsednik Metod Jamnik. Odbora sta bila razrešena marca 1994. Leta 1994 se je nadaljevalo z ureditvijo in obnovo novega gasil- skega orodišča sektorja Železniki v Alplesu.'' Vendar je ta lokacija dolgo časa veljala za začasno rešitev z ogromno pomanjkljivostmi – bila je sredi industrijske cone, orodišče je bilo za zapornico, ni bilo možnosti dostopa 24 ur na dan za vse člane, ob poplavah je bilo orodišče neuporabno, nevarno za delo z mladino. Poleg tega je del orodišča pripadal Prostovoljnemu gasilskemu društvu Alples. ''Prostori so bili preurejeni le toliko, da smo lah- ko vanje pospravili vso gasilsko opremo in ogradili prostor za dve pisarni,'' je povedal tajnik PGD Ma- tjaž Lotrič. Tudi stavba je bila precej neprimerna: brez ogrevanja, stranišč, tušev, intervencijske sobe, sejne sobe, dotrajana streha, nevarne odprtine in brez zunanjih površin. Kljub temu so z veliko vlože- Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 220 80-letnico društva so slovesno praznovali. Foto: Anton Sedej nega prostovoljnega dela in s pomočjo prispevkov občanov in občine usposobili stavbo, da je lahko vsaj delno opravljala funkcijo gasilskega orodišča. Uspelo jim je tudi prodati stari gasilski dom na Ra- covniku. Sklenili so, da bodo vsa sredstva namenili iskanju alternativne rešitve. Poplave 2007 V času reševanja lokacije oziroma ureditve nove- ga gasilskega doma pa so Železnike prizadele kata- strofalne poplave leta 2007 . Kljub temu da so bili Že- lezniki v zadnjih dvajsetih letih večkrat poplavljeni, saj so umeščeni v ozki dolini ob hudourniški Sori, ni nihče pričakoval tako izrednih razmer. Takrat PGD Železniki in PIGD Alples še nista bili združeni, zato bomo zapisali dve pričevanji gasilcev, ki sta sodelo- vala pri reševanju v teh poplavah. Člani PGD Železniki in PIGD Alples so bili prvi, ki so ukrepali. Aleksander Hajdinjak, član PGD Železni- ki, takrat pa PIGD Alples, se spominja 18. 9. 2007, ki je bil dopoldne čisto navaden, deževen delovni dan. Ob 11. 50 sta s sodelavcem Gorazdom Benedičičem dobila klic, naj se gresta preobleč, da bosta names- tila vreče s peskom, ker bo šla voda čez strugo. Če- šnjica je bila še pol metra pod mostom, zato ni bilo še nobene panike, vendar se je zgodil poplavni val Češnjice in že v petih minutah je voda poplavljala. Uspelo jima je dvakrat z viličarjem pripeljati vreče, s katerimi so poskusili narediti koridor, da bi voda tekla čez most. Začasno so zajezili most, Češnjica je tekla skozi Indramat in vdrla v tovarno, voda pa je že nosila prve avtomobile. V tem pa je vdrla še Sora in ni bilo več kaj storiti. Zalilo je prvo cono Alplesa, vendar so bili delavci na srečo že na varnem. Odnašalo je avtomobile in odneslo je celo dva gradbena kontejnerja, ki sta se zagozdila v Češnjici. V tem času so namreč v tovarni gradili novo skladišče in gradbena jama je bila sre- ča v nesreči, saj je zadržala veliko vode. Grozilo je, da bo odneslo most. Aleksander Hajdinjak in Sašo Gartnar, prav tako član PIGD Alples, sta se z vrvmi privezala na tovornjak in izmenoma reševala most tako, da sta usmerjala hlode in korenine. Obrat Lesni program, Lesarstvo Gatej in Toplarna so bili odrezani, vendar so se vsi zaposleni, razen tajnice v Toplarni ge. Marice Gajgar, uspeli pravočasno umakniti. Ko je zalilo upravno stavbo Toplarne, se je tajnica rešila na mizo. Njen mož je rotil gasilce, naj jo rešijo. Po dveh Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 221 urah je Češnjica malo upadla in ni bilo več nevar- nosti za most. Hajdinjak in Gartnar sta se, privezana drug na drugega, podala do Toplarne – bredla sta muljasto vodo, po kateri so plavala polena in ki je je bilo še čez pas. Tudi v upravni stavbi Toplarne je voda že malo upadla, vdrla sta vrata in rešila tajnico ter jo spravila na varno. Gasilska zveza Slovenije je Gartnarja in Hajdinjaka za pogum naknadno odliko- vala z redom za hrabrost. Ko je upadel poplavni val Sore, so vsi zaposleni takoj začeli s čiščenjem tovarne in v enem tednu jim je uspelo počistiti in sanirati Alples do take mere, da so ponovno začeli s proizvodnjo. Član PGD Železniki, Klemen Šmid, takrat 27-le- tnik, se spominja, da je prišel prvi poziv iz Sorice, kjer je stanovanjsko hišo ogrožal plaz. Ker je zapo- slen v Škofji Loki, je na poti do Železnikov prečkal štiri hudournike, ki so tekli čez cesto. Poklical je re- gijski center za obveščanje, vendar ni bilo več zveze. Prebil se je do gasilskega doma, kjer je bilo ozračje že panično. Dolina je bila že odrezana, dve uri so bile prekinjene vse komunikacije. V Domelu je bilo za 14. uro napovedano odprtje nove hale, zato je v Žele- znike prispel tudi takratni predsednik vlade g. Janez Janša. Pri Domelu je bila voda na cesti, 13 ljudi na avtomobilih, avtomobile je odnašalo, skratka, kaos. V tem pa so dobili poziv iz Gorenjega konca Že- leznikov, da je na mostu pri Tehtnici ženska, ki ima vse simptome infarkta. V ta namen se je sestavila ekipa treh gasilcev: Rok Benedičič, Jože Kamenšek in Sebastjan Kamenšek, ki so se peš odpravili pro- ti Gorenjemu koncu in kasneje tudi potrdili klic o oboleli gospe. Z nečloveškimi napori sta se KIemen Šmid in dr. Košir prebila do nje, poslali so tudi heli- kopter, vendar ni mogel pristati zaradi ponovnega poslabšanja vremenskih razmer. Vsi štirje gasilci so se prebili čez blato, mulj in za meter naraslo vodo, da so jo prepeljali do bencinskega servisa Petrol, kjer je čakal rešilec in jo odpeljal. Njo so rešili, njen sin Mirko Lotrič pa je bil ena od treh smrtnih žrtev poplav, ki so jih našli naslednji dan na različnih lo- kacijah. Vse štiri gasilce, ki so sodelovali v tej akciji, je Gasilska zveza Slovenije odlikovala z redom za hrabrost. Uradni podatki pomoči sil ZiR za občino Železniki. Revija Ujma, 2008. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 222 Zvečer ob osmih je bil sestanek na občini in tu so se dogovorili, da bo Klemen Šmid s pomočjo kole- gov iz Gasilskega društva koordiniral reševalno ak- cijo. Ogromna zahvala pa gre vodji Civilne zaščite Slovenije Miranu Bogataju, ki je že prvi večer prišel pomagat in je prevzel vodenje. V štabu so bili gasil- ci, predstavniki policije in vojske. Prvič je bil akti- viran državni načrt zaščite in reševanja za poplave. Aktiviran je bil bataljon slovenske vojske iz Slo- venj Gradca, ki je edini namenjen za pomoč civilne- mu prebivalstvu in je s seboj pripeljal pet poljskih kuhinj, kjer so naslednje dni kuhali civilisti za do- mačine, ki so ostali brez vsega, in za vse, ki so prišli pomagat. Pripeljali so tudi poljsko kopalnico in stra- nišča. Prišlo je tudi 24 vojakov iz kranjske vojašni- ce. Že prvi večer so za te vojake v večnamenskem prostoru v športni dvorani, v telovadnici osnovne šole in v kulturnem domu organizirali namestitev. Predvsem pa so se gasilcem iz Železnikov pridru- žili prostovoljni gasilci iz mnogih gasilskih društev širom Slovenije. Tako je število ljudi, ki so priskočili na pomoč, naraslo tudi na 1.500, kar je že pred- stavljalo velik logistični problem. Poleg njih so žal prihajali tudi 'firbci' in celo ljudje z nepoštenimi nameni, zato je bila tretji dan sprejeta odločitev o zaprtju območja z namenom zagotavljanja varnosti za poplavljene in njihovega imetja ter organizirana vaška straža. Ogromno gasilcev, pripadnikov Civil- ne zaščite, prostovoljcev, vojakov, policistov, pa tudi prijateljev, znancev in sorodnikov je pripomoglo, da so bili Železniki v dvajsetih dneh spet povezani s svetom, prevozni in za silo očiščeni. Ali si lahko predstavljate, kako velikanski stroški bi nastali, če bi bilo treba vse to delo plačati? Vsekakor so imeli gasilci PGD Železniki veli- ko vlogo pri organizaciji reševanja in reševanju samem, pri iskanju pogrešanih, pri organizaciji poplavne obnove, pri ocenjevanju škode, pri čišče- nju poplavljenih hiš, pri oskrbovanju odrezanih Davče, Potoka, Martinj Vrha in Zalega Loga z nuj- nimi življenjskimi potrebščinami, hrano, vodo in nafto za agregat, pri organiziranju deponije za od- plavljene avtomobile v Selcih, pri prepoznavanju lastništva uničenih avtomobilov, pri ugotavljanju škode. Mnogo jih je bilo na nogah od petih zjutraj do enajstih zvečer, da so pomagali drugim, čeprav Operativna ekipa PGD leta 2012. Vir: PGD Železniki Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 223 so bili tudi sami poplavljeni. Njihova oprema je bila po poplavah iztrošena oziroma večinoma uničena. Vodja Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj je pos- redoval, da se je iztrošena oprema lahko nadome- stila z novo, in s tem so gasilci PGD Železniki dobili novo opremo v vrednosti 24.000 evrov. Nov gasilski dom Člani gradbenega odbora Alojzij Demšar, Mihael Prevc, Franc Žaberl, Miloš Kamenšek in Damjan Mo- horič so v letih 2008–2011 intenzivno iskali možne lokacije za nov gasilski dom. Po treh letih neuspe- šnega iskanja ustreznega zemljišča znotraj osre- dnjega novega dela Železnikov so člani gradbenega odbora sprejeli sklep, da se izvede popolna sanacija obstoječega gasilskega orodišča v lasti PGD Železni- ki. Za nekatere člane PGD Železniki je bila ta odlo- čitev boleča, saj orodišče pač ni dom, in glede na vlogo prostovoljnih gasilcev v poplavno in požarno ogroženem kraju bi pričakovali, da bi jim lokalna skupnost ponudila lokacijo ali pa vsaj podprla eno od lokacij, predlaganih s strani gasilcev. Kljub temu pa je predlog gradbenega odbora potrdil tudi 114. občni zbor PGD Železniki leta 2012. Člani in članice PGD so začeli z obnovo v novem- bru 2011 in jo dokončali pomladi 2014. Najprej so spraznili notranjost, odstranili neustrezno opremo, odklopili vodovodno in elektro inštalacijo, odrezali neuporabne cevi za ogrevanje in dovod komprimi- ranega zraka. Nato je sledila priprava za umestitev medetaže v obstoječi objekt. Poskrbeli so za ustrezno teme- ljenje, vgradili stanovanjsko čistilno napravo in postavili jekleno konstrukcijo za medetažo. Sledilo je betoniranje betonske plošče, zidanje predelnih sten v spodnji etaži in v medetaži ter umestitev vseh potrebnih inštalacij. Nato so prostore ometali, položili ploščice in pobelili stene. Prostore je bilo Notranjost stavbe PGD Železniki med obnovo in po njej. Vir: PGD Železniki. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 224 treba samo še opremiti s stavbnim in notranjim pohištvom. Tako je popolnoma predelano orodišče končno postalo novi gasilski dom PGD Železniki. Za obnovo je PGD Železniki prispevala 78.000 EUR, občina 108.000 EUR, člani PGD pa so pri obnovi op- ravili 4.200 prostovoljnih ur. Priključitev PIGD Alples k PGD Železniki Leta 2016 so se k PGD Železniki uradno priključili člani in članice Prostovoljnega industrijskega gasil- skega društva Alples, ki so ga 24. 5. 2016 na 12. seji komisije za statusna vprašanja pri Gasilski zvezi Slo- venije izbrisali in pripojili k PGD Železniki. Gre za zgodbo, ki je nekako imela začetek že pred dobrimi 20 leti s prihodom Prostovoljnega gasil- skega društva (PGD) Železniki v Industrijsko cono Alples. 17. 1. 2015 so člani PGD Železniki na 117. občnem zboru potrdili pridružitev članov in članic Prosto- voljnega industrijskega društva (PIGD) Alples k PGD Železniki. Z združitvijo obeh društev v eno je največ pridobila lokalna skupnost, Gasilsko društvo pa je pridobilo bolj trdne temelje za nadaljnji razvoj, postali so močnejši, večji, odzivnejši, z več znanja in opreme. Za PGD Železniki je bil to največji dogo- Člani PIGD Alples so se združili s PGD Železniki. Vir: PGD Železniki. Danes je to moderen gasilski dom s klicnim centrom, vendar glede na potrebe že premajhen. Vir: PGD Železniki. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 225 dek zadnjih 30 let ali več, saj gasilski dom, gasilska oprema in vozila brez gasilcev nimajo vrednosti. Od podjetja Alples Pohištvo, d. d., pa je PGD odkupila vso gasilsko opremo. Gasilstvo danes Danes je po podatkih, objavljenih v centralnem registru gasilcev Slovenije Vulkan, v Prostovoljnem gasilskem društvu Železniki 208 članov. Od tega je 49 operativnih članov, 24 gasilskih pripravnikov, 14 mladincev in 16 pionirjev, 6 rezervnih gasilcev, 103 veterani in 76 podpornih članov. Filip Jelenc, ki je bil dolgoletni mentor mladim ga- Gasilci v akciji. Vir: PGD Železniki. silcem, jim je položil na srce, da morajo pustiti svoje skrbi pred vrati društva in da so se gasilcem pridru- žili prostovoljno, vendar morajo delovati profesio- nalno. Prav tako velja, da ne moreš biti gasilec brez podpore družine. V sodobnem času so se vloge in naloge gasilcev bistveno razširile, zato je nujno postalo nenehno izobraževanje. Že preden postaneš gasilec, moraš opraviti 180-urni tečaj in opraviti izpit. Gasilci posredujejo ne le ob požarih, žal tudi ob premnogih poplavah, zlasti po letu 1990. Nepo- grešljivi so ob razkritih strehah, grozečih plazovih, podrtih drevesih, zalitih kleteh in tragičnih situaci- jah. Izvajajo požarno varovanje v podjetjih Alples, TRIIS in NIKO. Iščejo pogrešane osebe. Leta 1980 Podmladek PGD Železniki. Vir: PGD Železniki. Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 226 so sodelovali pri snemanju televizijske nadaljevan- ke Dražgoška bitka, kjer so opravljali požarnovar- nostne ukrepe zaradi uporabe vnetljivih tekočin in možnih požarov. Čistijo kanale meteornih vod, vodnjake z blatno črpalko. Pregledujejo gasilne aparate. V sušnih obdobjih dovažajo pitno vodo. Izvajajo redarstvo in požarno stražo na prireditvah. Izposojajo mize, klopi, stojnice, gasilsko opremo. Po potrebi vozijo kosovne odpadke v zbirni center Studeno. Očistijo lokalne ceste, dvorišča, škarpe, ograje. Vzgajajo mladi rod gasilcev. Pripravljajo se za tekmovanja in kvize. Ob novem letu pripravijo in po domovih nosijo svoj koledar, ki je pomemben vir dohodka PGD. Organizirajo prireditev oziroma koncert z naslovom Bodimo nocoj vsi gasilci, ki prav tako prispeva k financiranju društva. Poudariti pa moramo, da veliko delovnih organizacij in zasebni- kov društvu vsakoletno donira finančna sredstva. Leta 2016 pa je 21 članov PGD Železniki opravilo tečaj in izpit za certificiranega prvega posredovalca: torej znajo nuditi prvo pomoč obolelim in poškodo- vanim osebam pred prihodom ekipe nujne medi- cinske pomoči. Znajo uprabljati AED – zunanji de- fibrilator in oživljati. Posredujejo v primeru srčnih Vir: SPIN, Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Moštvo Prostovoljnega gasilskega društva Železniki v juliju 2018. Foto: Janez Tolar Železne niti 15 120-letnica PGD Železniki 227 zastojev, nezavesti, tujkov v zgornjih dihalnih po- teh, hudih krvavitev, hudih bolečin v prsnem košu in v primeru suma na možgansko kap. Ta pomoč je ključnega pomena za naše območje, saj mora priti ekipa nujne medicinske pomoči iz Škofje Loke. Ko je ogroženo človeško življenje, so pomembne sekun- de, ne minute! Od trenutka, ko se oseba zgrudi na tla, preneha dihati, je z vsako minuto, ko ji nihče ne pomaga, 10 odstotkov manj možnosti za preživetje brez posledic, po 10 minutah so te možnosti že zelo majhne! Če pogledamo število intervencij v letih od 2005 do 2017, so jih v PGD Železniki opravili 190 ali 43 odstotkov vseh intervencij na področju Selške doline. Poleg rednega dela, vaj in intervencij so dokazali, zakaj so gasilci, ko so za invalidnega sina pokojne- ga bivšega načelnika PGD Železniki Franca Žaberla zgradili dvigalo. Z donacijami in koncertom jim je uspelo zbrati 1 5.000 evrov, v sodelovanju z obrtniki so izvajali gradbena dela in opravili 450 ur prosto- voljnega dela. Uredili so okolico in teraso ter plačali popolno obnovitev invalidskega vozička. Njihovo predano delo, ki ga v lokalni skupnosti pogosto prezremo, ker se nam zdi samoumevno, je bilo opaženo na nacionalni ravni, in tako je bil član PGD Železniki Rok Habjan izbran za gasilca leta 2016 na drugem Dnevu nacionalne varnosti, ki so ga v Ljubljani priredili IVK Inštitut za varnostno kulturo ter Fakulteta za varnostne vede in Fakulteta za družbene vede. Priznanje posamezniku je tudi priznanje celotnemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Železniki, ki deluje že 120 let. Vsem bralcem Železnih niti želim, da jim ne bi bilo nikoli treba klicati gasilcev ''NA POMOČ!''. Viri: Anton Globočnik, Železniki: rudarski in fužinarski kraj, PAN Dražgoše, 1999 Publikacija PGD 1898–1998 Izgradnja gasilskega doma PGD Železniki, Damjan Mohorič. Govor Franca Žaberla ob 90-letnici društva. Kronika PGD Železniki ob 110-letnici. Ana Šubic, Živita za pomoč drugim, Gorenjski glas, 30. 10. 2017, Glasilo DO Iskra Železniki, leto viii, št. 4, avgust 1988. Zahvaljujem se informatorjem Damjanu Mohoriču, Milošu Kamenšku, Klemenu Šmidu in Aleksu Hajdinjaku. Železne niti 15 228