NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 51 - LETO 54 - CELJE, 23.12.1999 - CENA 280 SIT
rNE)UKROČENI HROŠČ
Bodo računalniki na Celjsicem znoreli ali
mirno preživeli grožnjo tisočletja?
Kaj pravijo pristojni?
Tema tedna na straneh 12 in 13.
božič
jejte
kruh
Lepe zgodbe izročila s širšega območja
v Krušni sreči in blagostanju na strani 16.
PRESLADKANA LIMONADA
Po krstni uprizoritvi Mdderndorferjeve Limonade v SLG. Stran 8.
Razjarjeni preboldski kulturniki
Namesto kulturnega doma se je v proračunu občine znašla telovadnica, vroča tema na strani 11.
SVETI VECiR V PRIKOLICI
Cankar športnik leta
Po izboru bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje med
dekleti prva Srebotnikova, med ekipami rokometaši CPL. Stran 20.
VoUmo vesele boiicne prainike
in čestitam ob dnevu samostojnosti.
Zemlja, ki požira žive, je kozjansko družino obsodila na počitniško prikolico.
Stran 17.
2
DOGODKI
Bo imelo Celje nepoklicnega župana?
Zaključena organizacijska, ne pa še kadrovska reorganizacija občinske uprave
Celjski župan Bojan Šrot je
v začetku meseca presenetil
z izjavo, da razmišlja o tem,
da bi svoje delo oziroma
funkcijo v Mestni občini Ce-
lje opravljal nepoklicno.
Razloge za takšna razmišlja-
nja pojasnjuje s tem, da ne
želi povsem izgubiti stika s
svojim odvetniškim pokli-
cem, vse manj časa pa ima
tudi za svojo družino.
Župan Šrot po enem letu
vse bolj ugotavlja, da je župa-
novanje bolj naporno, kot si
je predstavljal, in da prepro-
sto nima nobenega časa več
za družino. Vsem trem po-
džupanom; Zdenetu Podle-
sniku, Janji Romih in Mar-
ku Zidanšku je ponudil v
razmislek možnost, da bi svo-
jo funkcijo opravljali poklic-
no, vendar pa so ponudbo vsi
trije že zavrnili. Kljub temu
župan Šrot še vedno vztraja
pri svoji deprofesionalizaciji,
pri čemer pa zagotavlja, da bi
delo v občinski upravi še ved-
no redno opravljal po 4 dni v
tednu. Na vprašanje v kon-
taktni oddaji Radia Celje, ali
razmišlja morda tudi o mož-
nosti odstopa, pa je v petek
odločno odvrnil, da bo svoj 4-
letni mandat zaključil v celo-
ti.
Začetek leta 2000 bo v Ce-
lju še v precejšnji meri v zna-
menju kadrovskega popolnje-
vanja občinske uprave. Kot je
z:nano, je doslej župan Šrot
na mesto sodelavke za odno-
se z javnostmi že imenoval
Barbaro Leban, nova direk-
torica občinske uprave je po-
stala Darja Pavlina, ki je za-
menjala Aleša Vrečka, zdaj
vodjo tajništva občinske
uprave in koordinatorja za
zagotavljanje poplavne var-
nosti v Celju. Direktor Komu-
nalne direkcije MOC je Silvo
Plesnik, ki je kot svetovalec
za komunalno področje v ob-
činsko upravo prišel jeseni.
Dosedanjega direktorja ko-
munalne direkcije Ivana
Pfeiferja je župan Šrot ime-
noval za načelnika oddelka
za premoženjsko pravna
vprašanja, gospodarstvo in
kmetijstvo, pri čemer mora še
posebno skrb posvečati gos-
podarjenju z občinskim pre-
moženjem.
Za urbanistični resor oziro-
ma vodenje dosedanjega ZPI
je v tednu, ko je v Celju zase-
dal mestni svet, župan Šrot
pozval podžupane, naj predla-
gajo primerne kandidate, ven-
dar do dogovora ni prišlo.
Prav tako v Celju še vedno ni
jasno, kako bo vnaprej z vode-
njem oddelka za družbene de-
javnosti, saj so, kot ugotavlja-
jo v vodstvu občinske uprave,
prav v tem oddelku nujno po-
trebne spremembe. »Po no-
vem letu,« pravi župan Šrot,
»bomo v oddelku izvedli ne-
kakšno notranjo kontrolo, saj
so družbene dejavnosti kot
pomemben proračunski po-
rabnik nujno potrebne kon-
trole stroškov.« Pri tem gre
seveda tudi za prevetritev pro-
gramov, saj kot ugotavljajo v
vodstvu občinske uprave, na
prenekaterih področjih še
vedno delujejo po inerciji iz-
pred nekaj let.
IVANA STAMEJČIČ
Svetniki novi organiziranosti občinske uprave v kabinet
župana, tajništvo občinske uprave, oddelke za finance in
proračun, za družbene dejavnosti, za pravna in premoženj-
ska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo, za okolje in
prostor ter promet (v okviru le-tega pa še Zavod za varstvo
okolja) ter Komunalno direkcijo in Zavod za informatiko
niso nasprotovali. l\idi po enomesečnem premoru pa se niso
strinjali z ukinitvijo Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje
ter vključitvijo večine dejavnosti zavoda v režijski obrat, ki
bi deloval znotraj oddelka za prostorsko načrtovanje in
razvoj. ZPI zato ostaja kot samostojen oddelek občinske
uprave.
Propaganda z zlorabo žiga
Šoštanjska SDS opozarja na nezakonitosti v predvolilni kampanji nedavnih
nadomestnih volitev za župana in zo zdaj ostaja brez odgovora
žig in občinski organ lo-
kalne oblasti sta bila zlorab-
ljena v predvolilni kampanji
šoštanjskih nadomestnih vo-
litev za župana, trdi občinski
odbor SDS. Občinska volilna
komisija, nanjo so namreč
naslovili pritožbo, je presojo
o morebitnih spornih po-
stopkih prepustila okrožne-
mu državnemu tožilstvu v
Celju in ministrstvu za no-
tranje zadeve. Šoštanjski so-
cialdemokrati so mnenja, da
je zloraba pečata nesporna
in pričakujejo kaznovanje
povzročiteljev domnevnih
nezakonitosti.
Na volitvah za župana sta se
12. decembra v drugem krogu
pomerila kandidat LDS Milan
Kopušar in kandidat SDS Dar-
ko Menih. Župan je postal Ko-
pušar, saj so mu volivci, glaso-
vali so na 12 voliščih, nameni-
li 53,3-odstotka glasov. Tri dni
pred volitvami, navaja občin-
ski odbor SDS Šoštanj, so vsa
gospodinjstva v Krajevni
skupnosti Ravne prejela do-
pis, iz katerega je razvidno, da
»svet krajevne skupnosti s pr-
vopodpisano predsednico Er-
no Obšteter prosi^krajane, naj
volijo Milana Kopušarja«. Na
tem dopisu je tudi žig Občina
Šoštanj - KS Ravne in s tem sta
žig in občinski organ lokalne
oblasti, poudarjajo v SDS,
nedvomno zlorabljena. »Trd-
no smo prepričani, da organi
lokalne občinske oblasti ne
smejo izvajati take propagan-
de,« so v pritožbi zapisali člani
šoštanjske - SDS in zahtevali,
da občinska volilna komisija z
nezakonitim ravnanjem sez-
nani medije in da predsednico
krajevne'skupnosti Erno Ob-
šteter ustrezno kaznujejo.
Med drugim je iz dopisa tudi
razvidno, da bo Gbšteterjeva
zasedla dodatno mesto občin-
ske svetnice v šoštanjskem ob-
činskem svetu - če bo za župa-
na izvoljen Milan Kopušar. V
dopisu, podpisalo ga je sedem
članov sveta krajevne skupno-
sti, je zapisano, da bi dva svet-
nika iz krajevne skupnosti
Ravne omogočila v občinskem
svetu večji vpliv na delitveno
bilanco proračuna za nasled-
nje obdobje. Prav v Ravnah,
krajevni skupnosti, kjer so
gospodinjstva prejela dopis, je
na obeh voliščih dobil Milan
Kopušar precej več glasov kot
na drugih voliščih, še opozar-
jajo v občinskem odboru SDS.-«
Občinska volilna komisija je
v ponedeljek, 20. decembra,
pritožbo odstopila pristojne-
mu državnemu tožilcu in ta
naj bi presodil, ah je bila po-
sredi zloraba žiga in organa
občinske lokalne oblasti. O
drugem delu pritožbe, ki se
nanaša na kršenje zakona o
volilni kampanji, naj bi po
mnenju volilne komisije pre-
sodilo ministrstvo za notranje
zadeve.
KSENIJA LEKIČ
Poldruga milijarda
tolarjev za Celje
»v letu, ki se izteka, smo
uspeli mimo proračunskega
financiranja pridobiti od dr-
žave 1,6 milijarde tolarjev,«
odgovarja celjski župan Bo-
jan Šrot na vprašanja, ali se
je mestna občina letos odzi-
vala tudi na razpise posa-
meznih ministrstev in denar
za razvoj lokalne skupnosti
iskala še drugje kot v prora-
čunskem financiranju.
Največ, kar 722 milijonov
tolarjev državnega denarja je
v Celje prišlo za področje
družbenih dejavnosti, od tega
glavnina za Zgodovinski arhiv
Celje, kjer so namesto predvi-
denih 140 milijonov tolarjev
dobili za selitev v prostore ob
Teharski cesti 400 milijonov
tolarjev. Do 1. julija, ko naj bi
se v prihodnjem letu arhiv
preselil, bodo od države dobili
še 150 milijonov tolarjev.
Za komunalno področje;
zlasti gradnjo čistile naprave v
Škofji vasi, urejanje odlagališ-
ča komunalnih odpadkov v
Bukovžlaku ter zagotavljanje
boljše poplavne varnosti so v
Celju dobiU 220 milijonov to-
larjev. Še 600 milijonov tolar-
jev državnega denarja pa se je
v Celju obrnilo na račun re-
konstrukcije Mariborske ce-
ste.
S kandidaturo za pridobitev
denarja na mednarodnem raz-
pisu programov Phare pa so
Celjani uspeli s projektom raz-
voja elektronskega poslovanja
občinske uprave, tako da bo-
do v letih 2000 in 2001 prejeU
dvakrat po 15 milijonov tolar-
jev.	IS
Vojaška priznanja
Poveljstvo 3. Operativnega
poveljstva Slovenske vojske
je v laškem Kulturnem cen-
tru v petek podelilo prizna-
nja vojaškim in civilnim us-
tanovam ter posameznikom,
ob tem pa spregovorilo o le-
tošnjem delu in načrtih v
prihodnje.
Poveljnik tretje operative
brigadir Alojz Završnik je za-
dovoljen z realizacijo zastav-
ljenih ciljev. Slovenska vojska
je dosegla razmah na medna-
rodnem področju - tako v mi-
rovnih enotah v BiH in na
Cipru, kot pri navezavi stikov
z oboroženimi silami drugih
držav, pri čemer je izpostavil
prvi stik s hrvaškimi silami, za
sedaj le na ravni operativnih
poveljstev.
Letos so končali reorganiza-
cijo in na račun profesionali-
zacije zmanjšali vojno sesta-
vo. Kadrovskega in strokovne-
ga manjka v 3. OPP ni toliko,
kot drugod. Dobra četrtina
častnikov se dodatno izobra-
žuje, nekateri tudi na vojnih
akademijah v tujini. Obstoječi
potencial naj bi se izboljšal v
vseh pogledih, čeprav je re-
krutov vse manj, ti pa so vse
slabšega fizičnega, psihičnega
in zdravstvenega stanja, po
veljniki pa se velikokrat soo-
čajo z očitki staršev vojakov,
ki naj bi bili preveč obreme-
njeni.
Brigadir Alojz Završnik si v
prihodnjem letu želi tudi več-
jo aktivnost rezerve, kar bo
odvisno tudi od proračunske-
ga denarja, ki še ni razdeljen,
njegovo poveljstvo pa naj bi v
letu 2000 bilo nosilec central-
ne vojaške vaje. Poveljnik je
ob očitkih na račun sodelova-
nja s civilno družbo in pri
obveščanju javnosti na koncu
obljubil izboljšanje sodelova-
nja na vseh ravneh, vendar -
kot je dejal - je pri tem trebaj
upoštevati omejitve, ko je veli-
kokrat potrebno pridobiti so-
glasje obrambnega ministrs-
tva.
PRIMOŽ ŠKERI
Plaketo 3. OPP sta prejela
Silvester Bedrač in 32. PVTP
Novo mesto, zlati znak pa
Adolf Korošec, Franc Ošljak,
Alojz Štainer, Dušan Toš in
Dušan Žerjav. Srebrnega
znaka se je razveselilo 15
dobitnikov, bronastega pa
30.
Dedek Mraz med otroci v Tmavi.
Dedek Mraz že med otroki
Tudi v letošnjem decembru so otroci dočakali težko pričakovanega dedka Mraza.
V občinah Spodnje Savinjske doline jih po vrtcih in šolah obiskuje že od minulega tedna, tukaj p
se bo zadrževal še ta teden. Seveda so mu povsod pripraviU dobrodošlico, malčki so se naučil
pesmic, recitacij in igric, s katerimi so razveseljevali tako dedka Mraza kot svoje sovrstnike. Seved^
pa je pri pripravi daril in programov nosilo levji delež Društvo prijateljev mladine. T. TAVČAl^
DOGODKI
3
Spremembe bodo postopne
Nova pravila upokojevanja bodo v celoti veljala le za moške, rojene po letu 1949 in za ženske,
rojene po letu 1956 - Upokojitvena starost bo pričela rasti s 1. januarjem
Po več kot treh letih poga-
janj med vlado, delodajalci
in sindikati je državni zbor
sprejel zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki bo na novo ure-
jal pokojninski sistem. Za-
kon bo pričel veljati 1. ja-
nuarja, spremembe, ki jih
prinaša, pa se bodo uresni-
čevale postopno in ne tako
drastično, kot je bilo sprva
predlagano.
Pokojninska reforma, za ka-
tero mnogi že sedaj pravijo,
da ni zadnja, je bila nujna, saj
naj bi že čez pet ali deset let
prišlo do zloma pokojninske-
ga sistema. Zaradi množične-
ga predčasnega upokojevanja
po osamosvojitvi, ko so števil-
na podjetja zaradi izgube tr-
gov tudi na tak način reševala
svoje težav£, imamo danes pri
nas 470.000 upokojencev, kar
pomeni, da za vsakega od njih
dela 1,7 delavca.
Zakon je zelo obsežen, saj
ima preko 450 členov,: in še
bolj zapleten od sedaj veljav-
nega. Prav zato mnoge, ki že
izpolnjujejo pogoje za upoko-
jitev, muči vprašanje, ali se na
hitro posloviti od službe še v
tem letu ali pa delati naprej in
morda pridobiti še kaj z no-
vim zakonom. Ministrstvo za
delo je že pred dnevi javno
obvestilo vse takšne zavaro-
vance, naj nikar ne hitijo, saj
se bodo tudi po 1. januarju
lahko upokojili še po starem
zakonu, če bo to zanje bolj
ugodno. Ker preračuni, kaj se
bolj izplača, niso ravno eno-
stavni, SQ na območnih enotah
zavoda za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje po vsej
Sloveniji organizirali infor-
macijske pisarne, kjer lahko
ljudje konkretno sprašujejo
zase.
Upokojitev kot
pravica
z novim zakonom se spre-
minjajo vse temeljne določbe,
ki zadevajo pokojninski si-
stem, spreminjajo se tudi vsi
dejavniki, ki vplivajo na obra-
čun višine pokojnine. Podalj-
šuje se čas odhoda v pokoj,
povečuje se starost, pri kateri
bodo ženske in moški šli v
pokoj, spreminjajo se osnova
za izračun pokojnine, pa od-
nierna stopnja ter razmerje
med minimalno in maksimal-
no pokojninsko osnovo.
Pokojninska reforma pri-
naša novo filozofijo upoko-
jevai^a, saj bo odslej imel
vsak pravico, da se odloči,
ali bo odšel v pokoj takoj, ko
bo izpolnil zakonske pogoje,
ali pa bo še naprej delal in si
s tem pridobil materialne
spodbude v obliki boljše po-
kojnine. Doslej je za mini-
malne pogoje zadoščalo, da
so se ženske s 35 leti pokoj-
ninske dobe upokojevale pri
53 letih starosti, moški pa s
40 leti pokojninske dobe pri
58 letih starosti. Zdaj se ta
starost za oba spola izenaču-
je, za ženske pa se zvišuje
tudi pokojninska doba, in si-
cer na 38 let.
Starostna meja se bo dvi-
govala postopoma. Najprej
se bo v prehodnem obdobju
poviševala minimalna sta-
rost za ženske, po štiri mese-
ce vsako leto, in nato naprej
do polne starosti 61 let. Za
moške ostaja minimalna sta-
rost nespremenjena, polna
starost pa se bo postopoma
dvignila na 63 let, po šest
mesecev na leto.
Zniževanje
starostne meje
Starostno mejo upokojitve
bo mogoče znižati za vsake-
ga rojenega ali posvojenega
otroka. Pravica bo dokončno
uveljavljena leta 2014, ko se
bo ženskam za enega otg3ka
znižala meja za osem mese-
cev, za dva otroka za 20 me-
secev, za tri otroke za 36
mesecev, za vsakega nasled-
njega pa še za 20 mesecev.
Na takšen način bo mogoče
starostno mejo znižati naj-
več do 56. leta starosti pri
ženskah in do 58. leta pri
moških. Zakon namreč do-
pušča, da lahko to pravico
uveljavlja tudi moški, odvi-
sno od sporazumnega dogo-
vora staršev. Če le-ta ni mo-
žen, je to izključna pravica
žensk.
Dokupi let
Pokojninsko dobo bo mo-
goče dokupiti podobno kot
doslej, s tem da se bo dodana
doba upoštevala od leta 2002
naprej, po en mesec za eno
leto dobe. Postopoma se bo
spreminjala tudi osnova za
izračun pokojnine, ki se bo po
novem določala na podlagi
najugodnejših osemnajstih
zaporednih letih zavarovanja.
Od sedanjih desetih let se bo v
osmih letih (od leta 2001 na-
prej) povečevala za eno leto.
Za izračun pokojninske osno-
ve se bodo upoštevale neto
plače. V naslednjih 25 letih se
bo postopno znižala odmerna
stopnja s sedanjih 85 odstot-
kov na 72,5 odstotka. Odmer-
no stopnjo pa bo mogoče zvi-
šati. Tistim, ki bodo kljub
temu, da izpolnjujejo pogoje
za upokojitev, delali še na-
prej, se bo z vsakim letom
dela povišala pokojnin za od-
stotno točko in pol.
Državne in vdovske
pokojnine
Novi zakon uvaja tudi pra-
vico do državne pokojnine,
do katere bodo upravičeni
tisti, ki so dopolnili 65 let in
so ostali brez lastnih pri-
hodkov in premoženja. Uve-
ljavljala se bo postopno do
leta 2006. Postopoma se bo
večal tudi delež na novo
uvedene vdovske pokojni-
ne, ki bo leta 2006 znašal 15
odstotkov pokojnine umrle-
ga partnerja, vendar ob po-
stavljeni meji. Skupna po-
kojnina ne bo smela prese-
gati povprečne pokojnine iz
preteklega leta.
Nič Čez noč
Bojazni, da se bo z novim
zakonom celotni pokojnin-
ski sistem čez noč obrnil na
glavo, so povsem odveč. Vse
spremembe se bodo uveljav-
ljale postopoma in bodo v
celoti veljale le za tiste, ki so
se rodili po letu 1949 (moš-
ki) in 1956 (ženske) in se
bodo upokojevali po letu
2009 oziroma 2014. Vsi, ki
se bodo upokojevali prej,
morajo upoštevati to postop-
nost, pri ugotavljanju tega,
kaj je za njih najbolj ugod-
no, pa se lahko s konkretni-
mi vprašanji obrnejo na in-
formacijsko pisarno-« Zavoda
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Celju.
i, JANJA INTIHAR
S 1. januarjem bo začela
rasti upokojitvena starost,
uveljavljati se bodo začele
tudi vse glavne sistemske
spremembe, povezane z do-
datnim zavarovanjem. Za-
čela se bo priprava pokoj-
ninskih skladov in pokoj-
ninskih načrtov, in sicer v
organizacijah in podjetjih,
ki bodo to dejavnost oprav-
ljale, ter v podjetjih, ki bodo
zavarovala svoje delavce.
Informacijska pisarna Za-
voda za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje je v
Celju odprta vsak delavnik
od 8. do 12. ure. Pokličete
lahko tudi na telefonsko šte-
vilko 42 02 372. Vprašanja
lahko naslovite tudi na naš
časopis (z oznako: pokojni-
na), odgovore nanje bomo v
sodelovanju z zavodom ob-
javljali od naslednjega ted-
na naprej.
IZ OBČINSKIH SVETOV
Po 31 • decembru le 32 svetnikov
CEUE - Po novem letu bodo mestni svetniki ■ nekaj časa
delovali le v 32-članskem sestavu. Konec oktobra je namreč
svetnik Erih Janez Gril podal odstopno izjavo s svetniškega
mesta z letošnjim 31. decembrom. Že pred časom je Gril ob
izstopu iz SDS s svojo odločitvijo o vrnitvi mandata seznanil
tudi mestni odbor celjskih socialdemokratov. Svetniki so
njegovo odločitev sprejeli, 33-članski sestav mestnega sveta pa
bo spet popolnjen, ko bodo svetniki potrdili mandat predstav-
niku SDS, ki je na lanskih volitvah v 1. volilni enoti po številu
glasov sledil Grilu.	(IS)
V novo leto z novim proračunom
ŠTORE - Občinski svetniki so v tretjem branju potrdili
proračun za prihodnje leto. Zaradi za okoli 14 milijonov
tolarjev manj zbranih taks bodo v Štorah razpolagali z okoli
446 milijoni tolarjev, največ denarja pa bo namenjenih družbe-
nim dejavnostim in komunali, ki veljata tako kot v številnih
drugih občinah za največja proračunska porabnika. (IS)
Povišanje komunalnih taks
ŠTORE - S 1. januarjem bodo skladno z Odlokom o komunal-
nih taksah v Občini Štore, ki predvideva letno usklajevanje
vrednosti točke za odmero komunalnih taks, vrednost točke
povečali za 7,7 odstotka, dd oktobra 1998 do letos je vrednost
točke znašala 6,438 tolarja, po 1. januarju pa bo zaokrožena na
6,934 tolarja.	(IS)
O pitni vodi in ravnanju z odpadki
ŠTORE - Svetniki so v ponedeljek sprejeli odloka o oskrbi s
pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih
voda ter ravnanju s komunalnimi odpadki. Obravnavali so tudi
predlog novega tarifnega sistema ter povprečne cene za ravna-
nje s komunalnimi odpadki ter ga potrdili. Nov tarifni sistem
namesto dosedanjega obračuna po kvadraturi stanovanjskih
oziroma poslovnih površin sloni na volumnu smetarskih po-
sod. Pri stroških ne prinaša bistvenih sprememb tistim, ki so že
doslej Javnjm napravam sporočali realno kavdraturo uporab-
nih površin, pri tistih, ki so prijavili manjšo kvadraturo, pa
bodo stroški višji.	(IS)
Meja z občino Vitanje
ZREČE - Že tretjič so na seji občinskega sveta govorili o
označevalni tabli občine, ki stoji na Stranicah na meji z občino
Vitanje. Svetnik Anton Rošer je že opozoril, da je tabla »Pohor-
sko srce vabi« pomaknjena preveč v notranjost občine Zreče. Na
tokratni seji so svetniki sprejeli pobudo župana in Sveta za
preventivo in varnost v cestnem prometu, da se začne postopek
pridobivanja soglasij za postavitev table bližje meji. (BM)
Pet novih ulic
ZREČE - Mesto Zreče ima po ponedeljkovi seji občinskega
sveta pet novih ulic. Cesto na Dobravo, ki se odcepi v križišču
Kovaške ceste in ceste na Roglo in poteka do konca novega
stanovanjskega naselja, so preimenovali v Dobroveljsko cest;'
Prvi desni odcep od Dobroveljske ceste bo nosil ime Kratka pot,
drugi desni odcep Ulica Janeza Koprivnika, tretji pa Ob gozdu.
Cesta, ki poteka vzporedno ob cesti na Roglo do križišča za
Zreški bazar, bo Slomškova ulica.	(VM)
POSVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Komunisti spet
zmagali
V	Rusiji so bile parlamen-
tarne volitve; volivci so odlo-
čali katerih pet tisoč kandi-
datov iz 26 strank bo zasedlo
450 mest v tretji dumi od
razpada ZSSR leta 1991. Voli-
tve so bile izredno pomem-
bne predvsem za politične
stranke, ki morajo izbrati
kandidate za predsedniške
volitve junija prihodnje leto.
Tudi tokrat so največ glasov
dobili komunisti, ki so bili že
doslej namočnejša frakcija v
dumi. Njihov vodja, 55-letni
Zjuganov se bo potegoval tudi
na predsedniških volitvah.
Drugo mesto je zasedla koalici-
ja Enotnost, ki jo podpira še en
predsedniški kandidat, Jelci-
nov izbranec, 47-letni premier
Putin. Tretja je bila koalicija
Domovina-Vsa Rusija, ostra
opozicija Kremlja. Vodita jo
oba kandidata za predsednika,
nekdanji premier Primakov, s
70 leti starejši kandidat, in 63-
letni dosedanji župan Moskve
Lužkov. V dumo so prišle tudi
druge opozicijske stranke: Jab-
loko, ki ga vodi reformist Ja-
vlinski, v njem je tudi nekdanji
premier Stepašin, pa Zveza de-
snih sil nekdanjega premiera
Kirijenka in ultranacionalisti
Vlaclimirja Žirinovskega. Na
volilnih listkih je bilo precej
znanih osebnosti, tudi izumi-
telj najbolj razširjene puške,
80-letni Kalašnikov, pa devet-
kratni svetovni prvak v roko-
borbi Karelin ter Številni koz-
monavti in celo mafijci.
Premier D^Alema
odstopil
Italijo spet pretresa vladna
kriza. Zaradi sporov v levosre-
dinski koaliciji se je premier
D'Alema odločil, da odstopi.
Predsednik države Ciampi, ki
je bil pred leni finančni mini-
ster v zdajšnji vladi, se je po
posvetovanjih z glavnimi po-
litičnimi predstavniki odločil,
da D'Alemi podeli še en man-
dat za sestavo vlade,
D'Alema je kot prvi nekda-
nji komunist prišel na oblast
pred 14 meseci in je do zdaj
uspešno vodil 56. povojno
vlado. Ob sprejemanju prora-
čuna v parlamentu (prvič v
desetih letih ne predvideva
novih davkov) je naletel na
obtožbe, da njegova koalicija
kupuje glasove, ki bi ji poma-
gali preživeti. Rušenje D'Ale-
mine vlade je sprožila majhna
stranka Demokratični sociali-
sti, ki pa je našla zaveznika v
nekdanjem predsedniku Cos-
sigi, ki se je zdaj zarotil proti
premieru, podobno kot se je
pred letom proti Prodiju (pa-
del je za en glas) in je podprl
D'AIemo. O lojalnosti itali-
janskih poslancev pa je dovolj
zgovoren naslednji podatek:
od aprila 1996 je kar 108
poslancev zamenjalo stranko,
20 jih je zamenjalo dve stran-
ki, 10 tri stranke, rekord pa je
postavila Mussolinijeva vnu-
kinja Alessandra, ki je zame-
njala kar štiri stranke.
Sirsko-izraelska
sprava?
V	VVashingtonu sta se se-
stala izraelski premier Barak
in sirski zunanji minister Ša-
ra. Šlo je za prve mirovne
pogovore po skoraj Štirih le-
tih, poleg tega pa je bilo to
srečanje na najvišji ravni
med državama doslej oz. od
izbruha vojne leta 1948.
Čeprav se državnika nista ro-
kovala, to nista hotela storiti
niti za novinarje in kamerma-
ne, pa sta vsaj dosegla dogovor,
da se bodo pogajanja med
Izraelom in Sirijo nadaljevala
3. januarja v Washingtonu. Da
bi državi tudi uradno končali
vojno stanje, se morata spora-
zumeti v kar nekaj točkah. Naj-
bolj sporen je izraelski umik z
Golanske planote;, to je Izrael
zasedel leta 1967 v šestdnevni
vojni. Danes tam živi okrog 17
tisoč židovskih priseljencev in
Druzov (sirski državljani). Dr-
žavi se pri umiku ne moreta
sporazumeti le za nekaj metrov
meje, ki pa so strateško po-
membni zaradi bližine glavne-
ga izraelskega vodnega vira.
Izraelci bi na planoti namestili
opazovalne postaje, Sirija pa
želi, da bi na njih bili ameriški
civilisti. Izrael se je tudi obve-
zal, da bo z juga Libanona
umaknil svoje enote, medtem
ko bo Sirija tam obdržala 35
tisoč vojakov. V Jeruzalemu za-
to zahtevajo, da Damask po
umiku izraelskih enot onespo-
sobi enote proiranske milice
Hezbolah in tako prepreči na-
pade na Izrael. Damask pa naj
tudi preneha podpirati oboro-
žene palestinske skupine (kot
je npr. Hamas).
Monica Lewinsky
na sodišču
Monica Lewinsky, najbolj
znana pripravnica na svetu,
je prvič od izbruha seksualne
afere z Billom Clintonom, jav-
no pričala na sodišču. In to
proti svoji nekdanji prijatelji-
ci Lindi Tripp, tajnici v Beli
hiši, ki je skrivaj posnela nju-
ne telefonske pogovore o in-
timnostih med Monico in
predsednikom.
Zakon v Marylandu namreč
prepoveduje tajno snemanje
pogovorov. Monica je poveda-
la, da Lindi ni nikoli dala dovo-
ljenja in je bila presenečena, ko
je odlomke iz njunih pogovo-
rov lahko decembra 1997 pre-
brala v Newsweeku. Več kot 20
ur posnetih pogovorov pa se je
znašlo tudi pri neodvisnem
preiskovalcu Kenu Starru in so
bili glavna podlaga za sprožitev
procesa impeachmenta proti
Clintonu. Vendar pa je Starr
naredil veliko napako, ko . je
Lindi Tripp podelil imuniteto
pred morebitno tožbo šele ja-
nuarja 1998. Ker se je snemanje
dogajalo med oktobrom in de-
cembrom 1997, sodnik Trip-
povi imunitete ni priznal. Zato
ji grozi petletna zaporna kazen
in plačilo več deset tisoč dolar-
jev kazni.
□
DOGODKI
Šentjur plačuje dolgove
Po delovnem gradivu znašajo načrtovani prihodki in
odhodki proračuna občine Šentjur za leto 2000 1,4 mili-
jarde tolarjev, kar je 4 odstotke več kot so planirali za letos.
Svetniki občine z 18 tisoč prebivalci so se z njim seznanili
v ponedeljek.
V Šentjurju računajo na 1,3 milijarde tolarjev prihodkov
primerne porabe, to je 14 odstotkov več od letošnjega plana.
Med odhodki bodo morali nameniti 64 milijonov tolarjev za
odplačila dolgoročnih kreditov za gradnjo osnovne šole in
podvoza Hruševec ter različne ceste. Med odhodki, kjer so
postavljene glavne postavke zaenkrat le globalno, naj bi bilo
za področje javne uprave 17 odstotkov več sredstev od
letošnjega plana, za gospodarske dejavnosti 2 odstotka več,
za socialno varstvo pa je novost postavka za pomoč družini
na domu, v znesku 5 milijonov tolarjev.	BJ
Nova občina vlaga
v ceste
Občinski svet v Dobju je
sprejel popravek letošnjega
občinskega proračuna ter os-
nutek proračuna za leto 2000.
Po popravku znašajo letoš-
nji prihodki in odhodki dobov-
skega proračuna 76 milijonov
tolarjev, kar je 13 milijonov
več kot po planu. Med letošnji-
mi prihodki znaša primerna
poraba 67 milijonov tolarjev
(10 milijonov več kot po pla-
nu). Med odhodki je največja
sprememba zaradi naložbe v
cesto Dobje-Presečno, za kar
namenjajo namesto planira-
nih 5,5 milijona tolarjev 18 mi-
lijonov. Več denarja bo tudi za
materialne stroške in vzdrže-
vanje osnovne šole.
V tej občini, ki ima 1070
prebivalcev, računajo za leto
2000 na 83 milijonov tolarjev
skupnih prihodkov in odhod-
kov, kar je 7 milijonov več kot
letos. Po sprejetem osnutku
naj bi znašali prihodki pri-
merne porabe 71 milijonov,
med odhodki pa znova na-
menjajo največ pozornosti
posodobitvi cest. Zanje na-
menjajo 17 milijonov tolarjev,
pri čemer se nameravajo lotiti
cest Trate-Dobje, Lažiše-do-
mačija Rajh, Presečno-Jazbi-
ne in Dobje-domačije Zako-
šek, Škoberne in Gračnar.
Med odhodki v letu 2000 je
tudi blizu 5 milijonov tolarjev
za začetek izdelave prostor-
skih planov za gradnjo obrt-
ne cone in stanovanjskih hiš
ter 1,5 milijona za pridobitev
dokumentacije za gradnjo pe-
tih socialnih stanovanj ter vrt-
ca.	BJ
Turizem na prepihu
Predstavniki Upravne
enote Mozirje so minuli te-
den na Ljubnem predstavili
analizo Kategorizacija na-
stanitvenih obratov, nato pa
so s turističnimi delavci pre-
rešetali organiziranost tu-
rizma v Zgornji Savinjski
dolini.
Analizo o nastanitvenih
obratih na področju UE Mo-
zirje je predstavila avtorica
Tatjana Purnat, ki je poveda-
la, da so v UE prejeli 43 vlog
za kategorizacijo nastanitve-
nih objektov, o doseženih
»zvezdicah« oziroma »jabol-
kah« pa bodo ponovno pre-
sojali čez 3 leta. Iz analize
izhaja, da je v Zgornji Savinj-
ski dolini 24 turističnih kme-
tij, od katerih se jih 6 ponaša s
4 jabolki; vsem trem kam-
pom so dodelili 1 zvezdico;
med tremi hoteli ima Hotel
Plesnik 4 zvezdice; obiskoval-
ce pa sprejemajo še v 2 apart-
majih, 4 gostiščih in 3 penzio-
nih. V analizi je predstavljeno
tudi število gostov, ki so letos
obiskali dolino, vsi podatki pa
so navedeni v primerjavi s
Slovenijo. Kakor je bilo slišati,
je med ocenjevanjem prihaja-
lo do težav zaradi dvojnosti
postopkov, saj so imeli oce-
njevalci drugačna izhodišča
kot inšpektorji. Načelnik UE
Mozirje Darko Repenšek je
omenil, da zaradi številnih
pripomb pričakujejo spre-
membo pravilnika o kategori-
zaciji.
V pogovoru o organizira-
nosti turizma, v katerem je
sodeloval tudi predsednik na-
cionalnega turističnega zdru-
ženja mag. Janez Sir^e, so
spregovorili o potrebi, da
Zgornja Savinjska dolina na-
stopi kot enoten turističen
produkt, kot največji problem
pa izpostavili pomanjkanje
stacionarja. Mag. Širše je
predstavil zakon o pospeše-
vanju turizma in znotraj za-
kona predpisane lokalne turi-
stične organizacije. Spregovo-
ril je o razlikah med zavodom
in interesnim združenjem, t^r
poudaril, da se pri organizaci-
ji izgublja veliko energije. Go-
stiteljica srečanja, ljubenska
županja Anka Rakun, je po-
vedala, da so se župani vseh
občin izrekli za ustanovitev
GIZ - k ustanovitvi tega naj bi
pristopilo 6 občin in 11 posa-
meznikov.
»„J U. SELIŠNIK
Hiter napredek ob Sotli
Svetniki občine Rogatec,
ki ima 3200 prebivalcev, so
sprejeli rebalans letošnjega
proračuna ter osnutek pro-
računa za leto 2000.
Po rebalansu znašajo skup-
ni prihodki in odhodki letoš-
njega proračuna 300 milijo-
nov tolarjev ter so od planira-
nega višji za 64 milijonov. Po
novem znaša primerna pora-
ba 212 milijonov, to je 17 mili-
jonov več, ki jih namenjajo
predvsem za nakup zemljišč
bodoče obrtne cone.
Z rebalansom je nastala
glavna sprememba zaradi us-
pešnega kandidiranja za
sredstva iz različnih ministr-
stev. Tako so uspeli pridobiti
denaf za cesto Trlično in vo-
dovod Mršečka vas, veliko
denarja za odpravo lanskih in
letošnjih neurij ter že drugič v
istem letu za grad Strmol (na-
zadnje za določitev njegove
namembnosti).
Po prvi obravnavi, ki je bila
v ponedeljek, pa znašajo
skupni prihodki in odhodki
rogaškega občinskega prora-
čuna za leto 2000 286 milijo-
nov tolarjev, manj kot letos.
Pri tem Rogatčani niso za-
skrbljeni, saj je bilo v začetku
tega leta podobno. Sicer pa
znaša primerna poraba za le-
to 2000 230 milijonov tolarjev,
veliko postavk pa je spet na-
menjenih novim naložbam.
Med glavnimi nalogami so
prenova šole Donačka Gora,
dokončanje vaško-gasilskega
doma Dobovec, dokončanje
izgradnje 7 stanovanj v trgu,
projekt prometne ureditve
trškega jedra in cestne pove-
zave do Trških Gore ter zuna-
nja ureditev mrliške vežice...
BJ
Evropski denar za Kozjance
V občinah Šentjur in Dobje
so pohiteli z ustanavljanjem
Lokalnega podjetniškega cen-
tra Kozjansko, saj želijo prido-
biti denar iz programa Phare.
Tako so v Šentjurju že v
začetku meseca opozorili, da
je nujna registracija samostoj-
ne pravne osebe pred novim
letom, saj bodo tako lahko
bogatejši za 4 milijone tolar-
jev. Šentjurski občinski svet je
zato v ponedeljek po hitrem
postopku sprejel odlok o us-
tanovitvi takšnega zavoda,
glede soglasja k statutu LPC
pa so menili, da so potrebne
nekatere dopolnitve. Občin-
ski svet v Dobju pa je nekaj
dni pred tem sprejel osnutek
odloka o soustanoviteljstvu
LPC ter soglasje k statutu.
Z lokalnim podjetniškim cen-
trom želijo pospešiti socialni in
gospodarski razvoj območja.
Tako bi organizirali lokalno raz-
vojno koalicijo, pri čemer bi za
razvojne projekte pridobili po-
trebni denar. Takšen zavod bi
financirali iz občinskega prora-
čuna,' iz državnih ter drugih vi-
rov. Občina mora zagotoviti
prostor ter pokriti materialne
stroške delovanja, projekt Pha-
re pa med drugim zagotavlja
računalniško opremo. BJ
Kolo za oskrbovance
Klub menedžerjev in strokovnjakov Golding iz Žalca vsako leto zaključi z dobrodelno akcijo.
V letošnji so zbrali sredstva za sobno kolo, ki so ga podarili Domu Nine Pokom na Grmovju. Na
krajši slovesnosti je najprej govoril predsednik kluba Tomaž Uranjek, ki je povedal, da so del
sredstev zbrali s srečolovom na zaključni novoletni prireditvi, del pa so prispevali člani kluba. V
imenu doma oskrbovancev sta se zahvalili direktorica doma Zdenka Ferlež in oskrbovanka
Svetlana Frelih, ki je županu žalske občine Lojzetu Posedelu izročila novoletno darilo. Župan je
vsem skupaj zaželel uspešno in zadovoljno novo leto ter prijetne praznike.	T. TAVČAR
Največ za komunalo in
otrošico varstvo
Svetniki občine Polzela so
na zadnji seji največ pozor-
nosti namenili proračunu
za leto 2000, ki sta ga pred-
stavila župan Ljubo Žnidar
in Tanja Mavric, ki skrbi za
finančno poslovanje.
Skupni prihodki proračuna
znašajo 373,5 milijona tolarjev;
največ denarja, 108 milijonov
tolarjev, bodo namenili za oko-
lje, prostor in komunalo, za
otroško varstvo pa so predvi-
deli 68 milijonov tolarjev. Pri
komunali bodo največ sred-
stev porabili za vodovod, kana-
lizacijo in pripravo projektne
dokumentacije za novograd-
nje. Visoka postavka je tudi
obnova cest in javnih poti ter
občinske stavbe. Svetniki so
menili, da je osnutek proraču-
na dobro pripravljen in ga dali
v 15-dnevno javno razpravo.
V nadaljevanju so svetniki
sklenili, da se osnutek Odloka
o spremembah in dopolni-
tvah zazidalnega načrta indu-
strijskega območja Garant
Polzela da v enomesečno jav-
no razgrnitev; sprejeli pa so
še sklep o sistemizaciji delov-
nih mest v Vrtcu Polzela.
T TAVČAR
Za najem stanovanj
v novi številki Ogledala, glasila Občine Vojnik, je objav-
ljen razpis za dodelitev socialnih stanovanj ter razpis za
oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostni listi,
ki bo izdelana na podlagi razpisa, prosilci pa lahko dvignejo
obrazce v Občini Vojnik in v prostorih Stanovanjskega sklada
občine Celje, kjer bodo vloge sprejemali vsak delovni dan do
vključno 31. januarja 2000.	NMS
Darilo Supra stana in Atrija
Tako kot je že vrsto let običaj v razvitem svetu, se tudi v
Sloveniji vse več podjetij odloča, da denar, ki bi ga sicer
porabili za novoletna darila, raje namenijo za humanitarne in
zdravstvene organizacije. Te dni sta v Donacijski sklad Splošne
bolnišnice Celje prispevala denar tudi podjetje Supra stan iz
Celja in stanovanjska zadruga Atrij.
PO DRŽAVI
Zaostanki
LJUBLJANA, 15. decem-
bra (Delo) - Kljub večji sto-
rilnosti so imela slovenska
sodišča ob polletju 203 tisoč
nerešenih zadev, 150 tisoč
nerešenih zemljiškoknjiž-
nih predlogov in 225 tisoč
neizvedenih izvršb. Sodišča
tarejo tudi finančni proble-
mi; v proračunu za leto 2000
manjka vsaj 760 milijonov
tolarjev za materialne stroš-
ke.
Vladna
kadrovanja
LJUBLJANA, 16, decem-
bra (Delo) - Ministri so za
vodjo skupine za posebne
zadeve kljub drugačnemu
mnenju stroke imenovali
ljubljansko okrožno držav-
no tožilko Jožico Boljte-
Brus. Nov direktor Sove je
postal Tomaž Lovrenčič, do-
sedanji namestnik direktor-
ja Draga Ferša, ki konec leta
odhaja v pokoj.
Cerkev pritiska
MARIBOR, 16. decembra
(Delo) - Ravnatelj gospodar-
ske uprave pri mariborski
škofiji Mirko Krašovec je na-
povedal, da bo škofija inter-
nacionalizirala problem de-
nacionalizacij skih zahtev-
kov, če do 1. februarja na-
slednjega leta ne bo bistve-
ne spremembe pri reševa-
nju. V škofiji pripravljajo tu-
di odškodninsko tožbo pro-
ti državi in interpelacijo zo-
per ministra za kulturo Jo-
žefa Školča.
Ugodne ocene
LJUBLJANA, 17. decem-
bra (Delo) - Veterinarski
inšpektorji Evropske unije
bodo stalnemu veterinar-
skemu odboru EU ih evrop-
ski komisiji predlagah, da
se za 1. februar 2000 napo-
vedani embargo na uvoz
rdečega mesa in izdelkov iz
Slovenije v unijo umakne.
Inšpektorji so namreč po
petdnevnem obisku v naši
državi pozitivno ocenili
ukrepe, sprejete po njiho-
vem septembrskem obi-
sku.
Dražja nafta
LJUBLJANA, 18. decem-
bra (Delo) - Zaradi višjih cen
na svetovnem trgu je^Petrol
spet za 4 odstotke podražil
dizelsko gorivo, kurilno olje
na črpalkah pa je dražje za
3,3 odstotka. Višje cene na-
poveduje tudi OMV Istra-
benz.
Telekom
presenečen
LJUBLJANA, 20. decem^
bra (Delo) - Vodstvo Tele-
koma Slovenije je presene-
čeno nad odločitvijo vlade o
spremembah tarifnega si-
stema v telefonskem pro-
metu. Vlada je naihreč zni-
žala cene medkrajevnih in
mednarodnih telefonskih
pogovorov, zvišala pa cene
lokalnih v okviru ene cen-
trale, tako da zdaj velja eno-
ten enominutni impulz za
vso državo, ki stane 4,11 to-
larja.
DOGODKI
5
Celje ima možnosti
postati pravo mesto
Glede razvoja turizma se je celjski župan Bojan Šrot prelevil iz velikega pesimista v
zmernega optimista
»Celje ima podane vse
možnosti, da v petih do dese-
tih letih postane pravo turi-
stično mesto,« je ob napove-
di prizadevanj za turistični
razvoj mesta ob Savinji v
letu 2000 dejal Boštjan Vrš-
čaj, od oktobra dalje st«)-
kovni sodelavec za turizem
v celjski občinski upravi.
z ustanavljanjem LTO ter
prizadevanji, da občine Celje,
Dobrna, Vojnik in Štore pri-
dobijo status turističnega ob-
močja, se napovedujejo časi
koordiniranega sodelovanja
in usklajevanja v promociji,
zlasti pa trženju turistične po-
nudbe. Enoten nastop ter po-
vezovanje vseh turističnih
subjektov, letos so to že po-
skušali v dogovoru z gostinci
in hotelirji, delo z mladimi in
razpis za značilne spominke,
je le nekaj izzivov#za leto
2000. Turističnim društvom,
ki so bila doslej nosilci vse
turistične dejavnosti in s tem
močno preobremenjena, se
obetajo časi, ko se bodo raz-
bremenila in imela več mož-
nosti za svoje ljubiteljsko de-
lo, zlasti pripravo prireditev.
V Celju so v razvoj turizma
kot y svetu uveljavljene po-
membne gospodarske panoge
zagrizli letos spomladi, ko se
je temu področju posvetila
podžupanja Janja Romih. »V
proračunu smo imeli letos za
turizem 7 milijonov tolarjev,
od tega je za program in iz-
plačilo plače zaposleni delav-
ki Turističnemu društvu Ce-
lje pripadlo 5 milijonov to-
larjev,« pravi Romihova, ki je
vesela, da je v proračunu za
prihodnje leto v občinski bla-
gajni predvidenih 18 milijo-
nov tolarjev. Še dodatna 2
milijona tolarjev so v teh
dneh dobili z ministrstva za
malo gospodarstvo in turi-
zem, denar pa bodo namenili
pokritju stroškov, ki so nasta-
li v povezovanju turističnih
prizadevanj znotraj vseh šti-
rih občin.
Med Jialoge, ki jih bo v me-
stu treba opraviti čimprej, so-
di odpiranje Turistično infor-
macijske pisarne, priprava in
izdaja promocijskega mate-
riala ter nadaljevanje postavi-
tve neprometne turistične sig-
nalizacije.
Po statističnih podatkih, ki
jih je za letošnjih 11 mesecev
zbral Boštjan Vrščaj, je Celje
gostilo 3.383 domačih in
6.787 tujih gostov, skupaj pa
so v mestu zabeležili blizu 20
tisoč nočitev. Med tujci pred-
njačijo Nemci, sledijo pa obi-
skovalci iz sosednjih držav,
saj samo Italijani, Avstrijci,
Hrvati in Madžari predstavlja-
jo kar 43 odstotkov vseh celj-
skih obiskovalcev. Med tujci
je pomemben še delež Čehov,
narašča pa obisk iz Ruske fe-
deracije, Makedonije in Bo-
sne in Hercegovine.
. STAMEJČIČ
»Če sem bil spomladi še velik pesimist, sem zdaj glede
razvoja turizma v Celju zmeren optimist. Vseeno pa velja,
da lahko občina v razvoju turizma svoje naredi le v skrbi za
turistično infrastrukturo, kot so posamezni objekti in signa-
lizacija. Narobe je, da se od občine pričakujejo navodila, kaj
je treba narediti oziroma celo, kaj vse mora narediti, saj je v
razvoju turizma lahko le usklajevalec,« pravi celjski župan
Bojan Šrot, ki pričakuje, da se bo na področju turizma v
prihodnje umno gospodarilo in se bodo v Celju kmalu našli
investitorji v razvoj te gospodarske panoge.
Nezadovoljni s proračunom
Braslovški svetniki so na
zadnji seji v tem letu obrav-
navali kar 16 točk dnevnega
reda. V javno razpravo so
dali več dokumentov, spreje-
li pa so odredbo o plovnem
režimu za vsa tri jezera v
občini.
Kar nekaj časa se je zavlekla
razprava o kamnolomu Dolar,
nazadnje pa so svetniki spreje-
li sklep, ki ga je predlagal
odbor za okolje in prostor, da
pred nadaljevanjem postopka
v zvezi s kamnolomom Franc
Završnik pridobi soglasja kra-
janov južnega Podvrha in KS
Braslovče, pri čemer bo sode-
loval tudi župan Dušan Gori-
čar. Svetniki se niso strinjali z
ustanovitvijo Sklada za razvoj
obrti in podjetništva Žalec,
prav tako pa so zavrnili zbira-
nje sredstev za sklad. Kakor
kaže, bodo v Braslovčah, Ra-
kovljah in Parižljah začeli z
uvedbo uličnega sistema.
Dokaj burna razprava se je
razvila okrog rebalansa letoš-
njega in osnutka proračuna
za prihodnje leto, ki znaša
323 milijonov tolarjev. Svet-
niki so menili, da je osnutek
proračuna slabo pripravljen,
v nekaterih postavkah po-
vsem nerealen, zato so zahte-
vali, da ga je treba do druge
obravnave bolj temeljito in
realno pripraviti. Kljub temu
so se strinjali s 60-dnevno
javno razpravo.
T. TAVČAR
NA KRATKO
Braslovški SKD o združevanju
BRALOVČE - Na rednem letnem občnem zboru so se v
dvorani zadružnega doma v Braslovčah zbrali člani SKD, ki so
predstavili svoje delo v minulem obdobju ter spregovorili z o
združevanju stranke s SLS. Nova stranka naj bi bila desno
sredinska in naslednica Demosa.	(TT.)
V Dobju iščejo grb
DOBJE - V četrtek se je sestala posebna komisija za pridobi-
tev grba te nove občine. Odločila se je, da javnega razpisa ne bo,
ampak bodo zbrali različne idejne zasnove, ki jih bodo predsta-
vili grboslovcem iz Heraldice d.o.o.. Svetniki naj bi se nato o
grbu dokončno odločili na februarski seji. Največ predlogov je
s področja naravne dediščine, v zvezi z imenom občine, ki
Predstavlja vrsto hrasta.	(BJ)
Proračun
pod črto
Skupno naj bi se prihod-
nje leto v žalski proračun-
ski malhi nabralo nekaj
več kot 1,588 milijarde to-
larjev. Približno toliko bo
tudi proračunskih izdat-
kov, med katerimi pa se-
stavljavci niso upoštevali
številnih želenih investicij
in investicijskih vzdrže-
vanj - nekaj teh želja so
zapisali »pod črto«.
Med te postavke na kultur-
nem področju sodijo nakup
dodatne opreme za ozvoče-
nje dvorane, zamenjava se-
dežev v dvorani Doma II.
slovenskega tabora, izgrad-
nja nadkritja atrija pri Savi-
novi hiši; veliko vzdrževal-
nih del bi bilo potrebnih v
žalskih vrtcih; v proračun
niso vključene investicije v
šolski prostor v višini 187
milijonov tolarjev; pod črto
so tudi sredstva za šport in
kmetijstvo...
Že med obravnavo na zad-
nji seji so žalski svetniki pro-
računskim postavkam na-
menili kar nekaj pripomb,
predvsem je bil izpostavljen
dolg občine Žalec do krajev-
nih skupnosti; v nekaterih
KS se ne strinjajo z imenova-
njem štirih tajnikov za 10
krajevnih skupnosti; svetni-
ki so poudarjali potrebo us-
tanovitve Mladinskega cen-
tra; s proračunom niso zado-
voljni kmetje... Verjetno bo
nekaj pripomb upoštevanih
po javni razpravi, ki bo traja-
la mesec dni.	US
Občina se predstavi
Občina Laško je konec minulega tedna v vsa gospodinjs-
tva poslala prvo številko Laškega zbornika.
Za ta korak so se odločili delavci občinske uprave. V
zborniku so na štiridesetih straneh na poljudni način podali
letni pregled opravljenega dela ter program načrtovanih aktiv-
nosti občine za naslednje leto. Zajema vsa področja življenja in
dela v laški občinski upravi, besedila so v večini napisali
strokovni delavci občinske uprave, ki so sestavljali tudi ured-
niški odbor. Glavni urednik je bil Jure Klepec, redakcijo glasila
pa je opravila Zofka Koprive.
Ker Laško nima svojega glasila, se občasno pojavlja vrzel v
informiranju občanov, zato je pričujoča številka brez dvoma
vzpodbudna osvežitev pri seznanjanju občanov z dogajanji v
občinski upravi.	- VLADO MAROT
Krajani proti samoprispevku
Kljub prizadevanjem vodstva Krajevne skupnosti Šempeter nedeljski referendum za
uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti ni uspel.
Po neuradnih podatkih se je referenduma od 2449 volilnih upravičencev udeležilo 54
odstotkov volivcev, od katerih je za uvedbo samoprispevka glasovalo le 39 odstotkov oziroma
521 volivcev. Kakor je znano, so nameravali v Šempetru največ zbranih sredstev porabiti za
odpravo komunalnih problemov v vseh zaselkih, nekaj denarja pa bi porabili za šolstvo in delo
društev.	US, Foto: TT
Nov veter v klubu
študentov
Na rednem občnem zboru
kluba študentov celjske re-
gije (KŠCR), ki se je zgodil
17. decembra v mladinskem
centru Celje, so se študentje
odločili proti dosedanjem
vodstvu in izvolili novo.
Tako je skupini, ki se je
zbrala predvsem okoli Dejana
Krošlja in Andreja Sršena s
približno dvotretjinsko veči-
no uspelo izvoliti svojega
predsedniškega kandidata, to
je Mateja Delakordo, proti
sestri dosedanje predsednice
Teje Tamše, Tanji. Tako se je
po enoletnem boju za oblast
in mnogih očitkih tako na
eno, kot na drugo stran, ter po
neuspelem poskusu izglasova-
nja nezaupnice letos poleti,
vodstvo zamenjalo. Čeprav je
na občnem zboru spet prišlo
do manjših nepravilnosti (Ga-
ber Marolt je izboril možnost
glasovanja za nekatere člane
preko pooblaščencev), so bili
imenovani novi člani v organe
KŠCR, torej nadzorni svet z
dvema pomožnima članoma
in disciplinsko komisijo,
predsednik pa bo v tem tednu
imenoval člane uprave, ki jih
bo nato moral potrdili še nad-
zorni svet. Najbrž bo teh pod
novim predsednikom kar
enajst, za razliko od prejšnjih
petih, tako, da lahko upamo,
da bo novi KŠCR prekinil do-
sedanjo tradicijo avtokracije.
Novo vodstvo pa po prevzemu
oblasti čaka že kar precej de-
la, saj so študentje na občnem
zboru zavrnili poročila za leto
1998, razen finančnega, in bo
zato najbrž prišlo do korenite
revizije, saj se je mnogo govo-
rilo o nepravilnostih v starem
vodstvu, sedaj pa je drugim
skupinam končno omogočen
vpogled v dosedanje delo.
GREGOR STAMEJČIČ
V poklic po novem
Učenci, ki bodo spomladi
2000 zaključili poklicno
izobraževanje po* dualnem
sistemu v poklicni šoli in pri
svojem delodajalcu, bodo
lahko opravljali zaključni
izpit po novem pravilniku,
ki ga je pred dnevi podpisal
minister za šolstvo in šport
dr. Pavel Zgaga.
Pravilnik o zaključnih izpi-
tih v nižjem in srednjem po-'
klicnem izobraževanju po-
vsem na novo ureja opravlja-
nje zaključnih izpitov za va-
jence, ki bodo spomladi 2000
zaključili poklicno izobraže-
vanje po dualnem sistemu pri
svo'jem delodajalcu in v po-
klicni šoli. Praktični del za-
ključnega izpita bosta zanje
pripravili Obrtna zbornica
Slovenije in Gospodarska
zbornica Slovenije, usklajeva-
nje med zbornicama in po-
klicnimi šolami pa bo zago-
tavljala Državna izpitna komi-
sija. Za dijake, ki se izobražu-
jejo samo v poklicni šoli, bo
zaključni izpit podoben kot
doslej-, v izpitnih komisijah pa
bodo sodelovali tudi strokov-
njaki, ki jih bodo ministru
predlagali delodajalci in sin-
dikati.
Novost pravilnika je uve-
ljavljanje socialnega partners-
tva, zlasti pri preverjanju
praktične usposobljenosti bo-
dočih sodelavcev, ki prihajajo
na trg delovne sile s poklicno
izobrazbo. Nova pravila so v
določbah, ki urejajo opravlja-
nje zaključnega izpita za dija-
ke, ugodnejša od doslej ve-
ljavnega pravilnika, zato bodo
poklicne šole uporabljale no-
vi pravilnik že spomladi. IS
Gornji Grad
pred Slovenijo
vEU
Pri Evropski skupno-
sti deluje klimatska zveza,
v katero se lahko vključijo
le občine iz držav, članic
EU, ki so dokazale, da s
svojimi razvojnimi usme-
ritvami delujejo okolje-
varstveno. Pogoj za spre-
jetje v članstvo je tudi rati-
fikacija sporazuma, s kate-
rim se obvežejo, da bodo do
leta 2010 za polovico
zmanjšale emisijo ogljiko-
vega dioksida v zraku.
V Gornjem Gradu se že
nekaj let trudijo, tudi s pro-
jektom biomase, da bi ohra-
nili zdravo in prijazno oko-
lje. Od tod tudi predlog kli-
matske zveze iz sosednje
Avstrije, po katerem bo
uradni protokol o vstopu ob-
čine Gornji Grad podpisan
sredi februarja. Zadeva nika-
kor ni zgolj simboličnega
značaja, članstvo namreč
omogoča precejšnje možno-
sti sodelovanja z ustanovami
EU, ki projekte tudi gmotno
podpirajo. Občina Gornji
Grad je tako edinstven pri-
mer, saj bo prva sprejeta ob-
čina izven držav Evropske
skupnosti. EDI MAVRIČ
□
GOSPODARSTVO
Gospodarstvo na Celjskem okreva
Nekateri podatki ohrabljujoci, likvidnostne težave se zaostrujejo - Obseg naložb letos manjši, izjema predelovalna dejavnost
Po ugotovitvah celjske po-
družnice Agencije RS za plačil-
ni promet, ki temeljijo le na
analizi finančnih gibanj, gos-
podarstvo celjske regije vse
bolj okreva. Nadaljuje se gos-
podarska rast, dosežena v pre-
teklem letu, ki je bilo eno na-
juspešnejših po osamosvojitvi,
izboljšujejo se tudi razmerja
med ključnimi kazalci. Nalož-
bena aktivnost je sicer v pri-
merjavi z lani skromnejša,
vendar se že drugo leto zapo-
red povečuje v predelovalnih
dejavnostih, ki so praviloma
sposobne zaposlovati več kot
druge dejavnosti.
Na območju celjske regije je v
tem letu registriranih 3.712 gos-
podarskih družb, od katerih pa
jih je kar 12 odstotkov popolno-
ma neaktivnih. V desetih mese-
cih so prejemki družb znašali
586 milijard tolarjev, kar je real-
no za 4 odstotke več kot v ena-
kem lanskem obdobju, izdatki
so se nekoliko zmanjšali. Po be-
sedah Darje Lipičnik, vodje od-
seka za informacije in statistiko
pri celjski podružnici APP, je
bila povečana poslovna aktiv-
nost v družbah tudi posledica
dodatnega zunanjega zadolže-
vanja. V primerjavi z lani se je
obseg dolgoročnih in kratkoroč-
nih posojil realno povečal za
11,8 odstotka.
Letos so se likvidnostne te-
žave izrazito poglobile v trgo-
vini. Oktobra je imelo blokiran
žiro račun 54 trgovskih družb
več kot v enakem obdobju lani.
Povprečni znesek blokad je
presegel 4 milijarde tolarjev in
je bil v primerjavi z lanskim
oktobrom nominalno večji za
26,3, realno pa za 18,5 odstot-
ka.
V celjski podružnici ugotavlja-
jo, da je letos rast mase izplača-
nih čistih plač zaostajala za pov-
prečno rastjo poslovnih izdat-
kov, plače pa so redno izplačeva-
li v 1565 družbah. Povprečna
mesečna bruto plača po kolek-
tivni pogodbi je znašala 123.723
tolarjev, po individualnih po-
godbah pa 394.774 tolarjev. Za-
nimivo je, da so se letos v regiji
zelo povečala izplačila stroškov
za službena potovanja, prehra-,
no in podobno, kar pomeni, da
si v marsikaterem podjetju na
takšen način »povečujejo« plače.
Za gospodarstvo celjske regije
je tudi letos značilna ra&t likvid-
nostnih težav, zlasti v podjetjih z
majhnim število zaposlenih. Ok-
tobra je imelo blokirane žiro
račune 816 družb, znesek nepo-
ravnanih obveznosti pa je prese-
gel 10,8 milijarde tolarjev in je za
8,7 odstotka višji kot oktobra
lani. Najizrazitejše težave ima
gospodarstvo celjske občine s
skoraj 50-odstotnim deležem v
celotnih blokada, sledita občini
Slovenske Konjice z 11,9-odstot-
nim deležem in Žalec z 11,3-
odstotnim deležem. Neprekinje-
no več kot eno leto ima blokiran
žiro račun 622 družb. Število
zaposlenih v teh družbah je
majhno, velik pa je znesek za-
padlih neporavnanih obvezno-
sti. saj predstavlja preko 91 od-
stotkov vseh blokad.
Konec oktobra je bilo v celj-
ski podružnici APP odprtih 62
stečajnih računov, tri družbe
so v postopku likvidacije. Sa-
mo letos je bilo uvedenih deset
stečajev, večinoma v predelo-
valnih dejavnostih, med vsemi
stečaji pa je dobra tretjina tak-
šnih, ki so se pričeli v letih
1993 in 1994. Stečajni postopki
še vedno niso zaključeni v
podjetjih Metka, Emo-posoda,
Libela, Emo-Eterna, Livarna
Vezir, Toper Mode, Zlatarna,
Feralit Žalec, Elegant Šentjur...
Do konca oktobra so gospo-
darske družbe na Celjskem na-
menile za naložbe 13,6 milijard
tolarjev, kar je realno za 6 od-
stotkov manj kot lani. Naložbe-
na dejavnost se je okrepila le v
sedmih občinah (Kozje, Laško,
Šentjur, Zreče, Braslovče, Pre-
bold, Žalec), obseg naložb pa se
je izrazito povečal v gradbeniš-
tvu, zdravstvu in socialnem
varstvu. Razveseljivo je, da se je
že drugo leto zapored povečuje-
jo naložbe v predelovalnih de-
javnostih. ki so praviloma spo-
sobne zaposlovati več kot druge
dejavnosti. Po zadnjih doseglji-
vih podatkih znaša namreč stop-
nja registrirane brezposelnosti
na Celjskem 15,6 odstotka, kar
je krepko nad republiškim pov-
prečjem. Najvišjo stopnjo (20,7
odstotka) imajo v Štorah, najniž-
jo (9,3 odstotka) pa v Zrečah.
JANJA INTIHAR
Jurmes pripravljen na povezave
Druga letošnja dokapitalizacija za znane vlagatelje - Za naložbe 100 milijonov tolarjev
Delničarji šentjurskega
podjetja Jurmes so na izredni
skupščini sprejeli sklep o po-
večanju osnovnega kapitala s
139,6 milijona tolarjev na 200
milijonov tolarjev, Dokapita-
lizacija bo izvedena z denar-
nimi vložki, ki jih morajo vla-
gatelji vplačati najkasneje do
31, januarja 2000.
To je v Jurmesu že druga
letošnja dokapitalizacija, za
katero so se po besedah pred-
sednika nadzornega sveta Ra-
da Tržana odločili predvsem
zato, da si družba še bolj okre-
pi položaj v vrhu mesno-prede-
lovalne industrije pred napove-
danimi povezavami v prihod-
njem letu. Junija so osnovni
kapital povečali za 39,6 milijo-
na tolarjev, tokrat ga bodo po-
večali za 60,4 milijona tolarjev,
in sicer z izdajo 30.200 navad-
nih imenskih delnic v nominal-
ni vrednosti 2.000 tolarjev.
Prodajna cena delnice je 3.000
tolarjev, kupili pa naj bi jih
Celjska borzno posredniška hi-
ša, ki je sodelovala že v junijski
dokapitalitaciji, ljubljanska
družba Maximarket, pid Mer-
cata ter nekaj fizičnih oseb.
Jurmes, ki je bil ustanovljen
leta 1991 kot zasebno podjet-
je, ima danes 240 delničarjev,
nihče od njih pa nima v lasti
več kot 10 odstotkov kapitala.
Tri petine delnic so v rokah
notranjih lastnikov, 40 odstot-
kov pa jih imajo zunanji večji
vlagatelji. Družba bo letos s
prodajo mesa in mesnih izdel-
kov na debelo ter s prodajo v
šestnajstih lastnih mesnicah
na Celjskem, v Ljubljani, Ma-
riboru, Kranju in Zasavju us-
tvarila približno takšne fi-
nančne rezultate kot lani, ko
je imela 3,5 milijarde tolarjev
skupnih prihodkov in nekaj
več kot pet milijonov tolarjev
čistega dobička. V Jurmesu so
letos namenili za naložbe.
med katerimi sta bili najpo-
membnejši prenova blagovne
znamke in projekt sledljivosti
mesa, okrog 100 milijonov to-
larjev. Rado Tržan je povedal,
da bodo v prihodnjem letu
investicije še povišali, med
drugim drugim načrtujejo tu-
di nakupe delnic v drugih
podjetjih znotraj svoje bran-
že.
JANJA INTIHAR
Smeli nacrli za
lelo 2000
Skupina Merkur bo imela
letos v primerjavi z lani za 7
odstotkov večjo prodajo in bli-
zu 1,2 milijarde tolarjev čiste-
ga dobička. Optimistične na-
črte imajo tudi za leto 2000.
Skupina podjetij, v kateri so
poleg Merkurja še Kovinoteh-
na, Bofex, Soča in Novotehna
ter sedem podjetij v tujini, naj
bi prihodnje leto povečala pro-
dajo na 108 milijard tolarjev in
ustvarila približno dve milijar-
di tolarjev čistega dobička. Na
slovenskem trgu nameravajo
nastopiti še bolj usklajeno in
agresivno ter utrditi položaj
vodilnega slovenskega trgovca
s tehničnimi izdelki za indu-
strijo in za široko potrošnjo.
Prihodnje leto bodo povečali
tudi maloprodajno mrežo. V
Ljubljani, Kranju. Novi Gorici,
Krškem. Luciji in na Jesenicah
bodo gradili nove trgovske cen-
tre, nekatere obstoječe bodo
posodobili. Maloprodajo bodo
razširili tudi na Hrvaškem ter
povečali število franšiznih pro-
dajaln doma in v tujini. JI
Novo vodstvo v Timu
Nadzorni svet laškega Ti-
rna je po odstopu glavnega
direktorja Jožefa Pušnika na
njegovo mesto imenoval Gre-
gorja Tratnika iz Ljubljane.
Tratnik, ki je tudi član nad-
zornega sveta v Timu, bo
funkcijo prevzel 1. januarja,
vendar le za šest mesecev. V
tem času naj bi namreč z
razpisom izbrali novega
glavnega direktorja.
Jožef Pušnik je prejšnji te-
den v pogovoru za naš časopis
povedal, da odhaja iz Tima in
da v podjetju ne bo prevzel
kakšne druge funkcije. An-
drej Ručigaj, direktor družbe
za upravljanje Arkada, ki je
večinska lastnica Tima, pa
pravi, da bo Pušnik po novem
letu postal svetovalec uprave.
Ručigaj zanika, da je do zame-
njave vodstva prišlo zato, ker
se pogledi Jožefa Pušnika na
razvoj podjetja ne ujemajo s
pogledi lastnikov, o tem, kak-
šne posledice bodo imeli po-
slovni načrti za prihodnje leto
in strateški načrt razvoja druž-
be do leta 2005 na zaposlene,
pa ne želi govoriti. V Timu je
namreč neuradno slišati, da
naj bi zaradi reorganizacije
programov ostalo brez dela
okrog 130 ljudi.
Zunanji lastniki Tima, ki
imajo skoraj 90-odstotni de-
lež. želijo, da bi družba dose-
gla še boljše poslovne rezulta-
te kot doslej, razmišljajo tudi
o širitvi proizvodnega progra-
ma, s potencialnimi tujimi vla-
gatelji pa se že dogovarjajo o
kapitalskih naložbah. Tim
Laško naj bi postalo še bolj
uspešno podjetje, ki doma in v
tujini ne bi prodajalo le poliz-
delkov, ampak celoten sistem
izolacijskih materialov. JI
S prvega dela uvajanja sistema kakovosti ISO 9000.
Projekt uvajanja sistema kakovosti ISO 9000
GIZ, Podjetniški center Žalec je v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec pričel s
projektom uvajanja sistema kakovosti ISO 9000 za mala in srednja podjetja v Spodnji
Savinjski dolini.
V centru so namreč ugotovili, da veliko malih in srednjih podjetij želi pridobiti certifikat
kakovosti, vendar jih pri tem bolj kot pomanjkanje denarja tare pomanjkanje časa. Zato se jim je
zdelo koristno postopek uvajanja organizirati vžalcu. pri tem pa jim pomaga še ljudska univerza,
ki je pridobila zunanjega sodelavca za organizacijsko izvedbo projekta. Prva skupina, v kateri so
podjetja Zagožen, Eurocom, Matjaž in Unifores, bo do prihodnjega poletja zaključila prvi del
uvajanja z izdelavo poslovnika kakovosti, najkasneje do konca leta 2000 pa naj bi pridobili tudi
certifikat.	T. TAVCAR
BAROMETER
Nasprotni
predlogi
Začasna uprava družbe
pooblaščenke Rogaška Cry-
stal. ki so jo ustanovili notra-
nji lastniki Steklarne Rogaš-
ka, je za prihodnji torek, 28.
decembra, sklicala prvo
skupščino delničarjev. Na
njej bodo med drugim ime-
novali 5-članski nadzorni
svet, katerega mandat bo tra-
jal največ eno leto, njegova
osnovna naloga pa bo pri-
prava predloga o bodočem
razvoju družbe pooblaščen-
ke. S predlaganimi kandidati
se ne strinjajo trije delničarji,
ki so pripravili tudi nasprot-
ne predloge, s katerimi pa se
začasna uprava ne strinja in
je zato pozvala delničarje,
naj glasujejo proti.
Štiri desetletja
informacij
Letos je preteklo štiride-
set let od izida prve številke
Gospodarskih informacij,
ki jih izdaja Društvo ekono-
mistov Celje. Prvi urednik
informacij, ki so v začetku
izhajale ob pomoči takrat- •
ne Trgovinske zbornice v ,
Celju Je bil Albin Lobnikar,
zadnjihfedeset let pa jih ure-
ja mag. Ludvik Rebeušek.
Uspešni
Konjicani
GIZ Dravinjske doline, ki je
pred dvema letoma nastal, v
Slovenskih Konjicah, je uspe-
šno izpeljal vse letošnje pro-
jekte. Podatki kažejo, da je v
sedmih mesecih posamezne
turistične točke v občini obi-
skalo 15 tisoč obiskovalcev.
Pod okriljem združenja se
odvija tudi nacionalni projekt
Entente Florale, ki je deležen
podpore ministrstva za malo
gospodarstvo in turizem. Mi-
nistrstvo je podrlo tudi pro-
jekt Vinogradniških priredi-
tev, Sejem sadja, vina in kru-
ha ter projekt utemeljitve lo-
kalne turistične organizacije
in preoblikovanja GIZ-a Dra-
vinjske doline. Slednji pro-
jekt je za formalno delovanje
GIZ-a najpomembnejši, za
območje, kjer deluje lokalna
turistična organizacija pa nuj-
no potreben povezovalec jav-
ne in zasebne pobude.
Sekcija
upokojenih
obrtnikov
Na tradicionalnem pred-
novoletnem srečanju Ob-
močne obrtne zbornice Slo-
venske Konjice sO upokoje-
ni obrtniki ustanovili svojo
sekcijo, v koordinacijski od-
bor pa izbrali Jerneja Kuz-
mana st., Janka Petacija. Jo-
žeta Soršaka, Frica Venka,
Jožeta Bračiča. Toneta Ro-
tovnika, Vilija Padežnika in
Silvo Drame. Sekcija zdru-
žuje 65 članov, njena naloga
pa je združevanje upokoje-
nih obrtnikov, prirejanje
srečanj, izletov in podobno.
Na srečanju pa so tudi pode-
lili priznanja najstarejšim
obrtnikom po letih in po
delovnem stažu. Priznanja
so dobili Otmar Medven st..
Štefka Petelinšek, Marija Fi-
javž in Niko Lapuh.
GOSPODARSTVO
□
Kmeti|stvo
prodano
Po neuspeli drugi javni
dražbi Hmezad Kmetijs-
tva v stečaju, ki je bila v
ponedeljek, je stečajni se-
nat celjskega okrožnega
sodišča v torek popoldne
sprejel ponudbo konzor-
cija, ki je za nakup pravne
osebe in premoženja pri-
pravljen plačati 630 mili-
jonov tolarjev.
Na celjskem stečajnem
sodišču se je sicer v ponede-
ljek trlo kar nekaj radoved-
nežev in opazovalcev, ven-
dar se nihče ni odločil za
nakup žičnic in nasadov na
približni 960 hektarih zem-
lje, čeprav so v konzorciju
savinjskih hmeljarjev in za-
drug vplačali varščino v viši-
ni 63 milijonov tolarjev. Da
dražba ne bo uspela, je bilo
bolj kot ne jasno že v četr-
tek, ko je na seji žalskega
občinskega sveta župan Loj-
ze Posedel povedal, da se v
konzorciju niso odločili za
skupen nastop in da so očit-
no uspešnejši nekateri, ki
ponujajo drugačen scenarij
reševanja hmeljarstva.
Stvari so se potem odvile
drugače, saj se je že v pone-
deljek upniški odbor pozi-
tivno izrekel glede ponud-
be konzorcija savinjskih
hmeljarjev in zadrug, ki je
veljala do torka. Ker je po-
nudbo sprejel tudi stečajni
senat, stečajni upravitelj
Zlatko Hohnjec ugotavlja,
da je prodaja Hmezad Kme-
tijstva v stečaju uspela.
U. SELIŠNIK
...iS--.... .-
Direktorji zavestno
kršijo pogodbo
Marsikje na Celjskem ne spoštujejo kolektivnih pogodb - Svobodni sindikati pričakujejo
vse več težav v dobičkonosnih podjetjih
Razmere v gospodarstvu
na Celjskem so ob zaključ-
ku leta ocenili tudi v Ob-
močni organizaciji svobod-
nih sindikatov Celje in me-
nili, da delavci, kljub ugod-
nejši rasti vseh kazalcev, še
zdaleč ne morejo biti zado-
voljni s svojim položajem,
Stopnja brezposelnosti se je
sicer zmanjšala, vendar je
še vedno visoko nad repub-
liškim povprečjem, vse več
težav pa je po njihovem mo-
goče pričakovati tudi v us-
pešnih podjetjih.
»Sindikalno delo je v letu
1999 vsekakor najbolj zazna-
movalo sprejemanje pokoj-
ninske reforme, še težja bit-
ka nas čaka prihodnje leto ob
sprejemanju zakona o delov-
nih razmerjih,« je povedal
sekretar območne organiza-
cije Ladislav Kaluža in db-
dal, da pričakujejo ostre raz-
prave tudi pri določanju poli-
tike plač.
Kot že nekaj let doslej so
razmere najslabše v tekstilni
in usnjarsko-predelovalni in-
dustriji, kjer je po mnenju sin-
dikata mogoče pričakovati na-
daljnje zmanjševanje števila
zaposlenih. Z izjemo Elkroja
in Tovarne nogavic Polzela de-
lavci povsod drugod prejema-
jo le minimalne plače, lahko
se zgodi, da bo že v pol leta
kar pet podjetij šlo v stečaj.
Bolj kot stečaji, zaradi katerih
je letos na Celjskem izgubilo
delo 323 delavcev, skrbi sindi-
kaliste zmanjševanje števila
delovnih mest v podjetjih, ki
sicer dobro poslujejo. Zaradi
povezovanja podjetij, selitve
proizvodnje drugam ali pa za-
radi zahtev lastnikov po čim
večji dodani vrednosti na za-
poslenega, postaja ta pojav v
regiji vse bolj pogost. Eden
zadnjih takšnih primerov je
Tim Laško, kjer so delavci iz-
gubili večinski delež, lastniki
pa naj bi sedaj na račun višje
donosnosti in reorganizacije
proizvodnje odpustili tretjino
zaposlenih. »Sindikat teh pro-
cesov ne bo mogel preprečiti,
lahko pa jih bo upočasnil in
delavcem ponudil vso pravno
pomoč,« je povedala Milica
Dabanovič.
Dokaj slabe razmere za za-
poslene so tudi v trgovini,
kjer mnogi delodajalci po-
daljšujejo obratovalni čas,
delavci pa še naprej dobijo
plačilo le za 40 ur na teden.
V sindikatih opažajo vse več
kršitev tudi pri uresničeva-
nju kolektivnih pogodb, zla-
sti pri izplačevanju regresa
in vračanju stroškov za prevoz
na delo. »V marsikaterem do-
brem podjetju zavestno kršijo
pogodbo in ker doslej tudi pri-
jave delovni inšpekciji niso
pomagale, razmišljamo o tem,
da bi katerega od direktorjev
kar kazensko ovadili,« pravi
Ladislav Kaluža.
-. / JANJA INTIHAR
V območni organizaciji
ZSSS Celje dvomijo, da bo
nov lastnik Zlatarne uresni-
čil napovedi o odpiranju no-
vih delovnih mest. V podjet-
ju je trenutno zaposlenih 60
delavcev, formalno sicer v
hčerinski družbi Aurodent,
zaposlitev pa imajo mnogi le
za določen čas. Sindikalisti
menijo, da bodo zlatarji mo-
rali pridobiti status samo-
stojnih podjetnikov, novi
lastnik pa bo skrbel za naba-
vo materiala in prodajo
končnih izdelkov.
Mercator v Rogatcu
Podjetje Mercator-Jelša
namerava začeti v Rogatcu z
gradnjo nakupovalnega cen-
tra, ki bo v bližini železniške
postaje.
Gre za zemljišče v občinski
lasti, ki ga je občina Rogatec
pripravljena prodati. Do pod-
pisa pogodbe o prodaji in
gradnji bi moralo priti že v
začetku tega tedna, vendaf so
podpisovanje zaradi Merca-
torjevih prednovoletnih ob-
veznosti preložili na začetek
prihodnjega tedna. Občina na-
merava vložiti izkupiček v
urejanje novega rogaškega kri-
žišča magistralne, regionalne
in lokalne ceste.
Zanimanje različnih trgov-
cev za obsoteljske kraje je za-
'radi bližine hrvaških nakupo-
valcev vse večje, zato je mogo-
če pričakovati vse hujšo kon-
kurenco. V kratkem naj bi
prišlo šedo podpisa pogodbe
med občino Rogatec in Petro-
lom, ki želi kupiti občinsko
zemljišče zaradi prestavitve
svojega tukajšnjega bencin-
skega servisa.	BJ
I Obnovljena
velenjska
pošta
Notranjost velenjske pošte
je na prvi pogled lepo preure-
jena in obnovljena, veliko po-
vršin je v marmorju in tudi
veliko več je dnevne svetlobe.
Žal je število okenc, name-
njenih strankam, ostalo enako
kot prej, manj je tudi telefon-
skih govorilnic in še v teh lah-
ko stranke telefonirajo le s po-
močjo kartice. Poštna okenca
niso razporejena najbolj pre-
mišljeno, saj so preveč skupaj
in je gneča precejšna, poštna
uslužbenka pa mora ob oprav-
ljanju storitev vstajati, ker je
preveč oddaljena od stranke.
Kakorkoli že, Velenjčani so
prenovljeno pošto naposled
dočakali. Odprta bo še naprej
Vsak delovni dan od 8. do 19.
Ure in ob sobotah od 8. do 12.
Ure. Pisemske pošiljke, odda-
ne na primer ob nedeljah, pa
vedno ne bodo odpremili
istega dne, čeprav Velenje in
Celje loči komaj 24 kilome-
trov.	L. OJSTERŠEK
V	Korsu bodo odpuščali
Prva skupščina delničarjev Korsa iz Rogaške Slatine je
minila s kar nekaj zapleti, sklepi, ki so jih sprejeli, pa
niso bili v celoti takšni, kot jih je predlagala uprava
družbe.
Predstavnika pida KBM Infond in kapitalskega sklada, ki
imata v Korsu skupaj 30-odstotni lastniški delež, nista
podprla predloga o pokrivanju izgube iz preteklih let in
izgube iz leta 1998, ki skupaj znaša 200 milijonov tolarjev.
Delničarji so zato sklenili, da bodo okrog 130 milijonov
tolarjev stare izgube pokrili iz rezejv in revalorizacijskega
popravka kapitala, lanska izguba v višini 70 milijonov tolar-
jev pa bd ostala nepokrita. Institucionalna lastnika nista
soglašala tudi s predlagano sestavo nadzornega sveta, zato
so na njun predlog za člane imenovali Franca Bana, Ireno
Lesjak in Zofijo Juršič.
V	Korsu so že pripravili program presežnih delavcev, po
katerem naj bi delo izgubilo okrog sto ljudi.	JI
Tretjina delavcev v banico
čeprav se bo dejavnost
Agencije za plačilni promet
iztekla šele konec leta 2001,
ko bo plačilni promet v celoti
prešel na banke, v celjski
podružnici že sedaj iščejo
vse možne načine, da bi naš-
li delo za kar največ svojih
delavcev.
Časa ni več veliko, saj se bo
zaradi postopnega prevzema-
nja strank obseg dela v agenci-
ji pričel zmanjševati že pri-
hodnje leto. V celjski podruž-
nici so v zadnjem času zmanj-
šali število zaposlenih za 30,
še vedno pa jih ostaja 160. Po
besedah direktorja podružni-
ce mag. Uroša Goričana bi v
najboljšem primeru lahko za-
gotovili nova delovna mesta
za 85 odstotkov zaposlenih.
Banka Celja, ki je uspela na
dražbi za najem poslovnih
prostorov agencije v Celju,
Laškem, Šentjurju in Šmarju,
bi prevzela 55 delavcev (izid
dražbe mora uradno potrditi
še vlada), nova delovna mesta
pa se bodo odprla z ustanovi-
tvijo dveh institucij, ki naj bi
nadaljevali nekatere naloge,
ki jih sedaj opravlja agencija
za plačilni promet. Tako naj bi
se v Celju v Agenciji za javno-
pravne evidence in storitve za-
poslilo 18 ljudi, v Upravi za
javna plačila, ki bo na Celj-
skem imela sedež v Žalcu, pa
bi delalo 23 ljudi. V davčno
upravo bi prerazporedili 14
ljudi iz agencije, trinajst pa
naj bi se jih do konca leta 2001
upokojilo. »Upamo, da se bo
vse izteklo tako, kot načrtuje-
mo, in da prehod plačilnega
prometa na banke za zaposle-
ne v agenciji ne bo preveč
boleč,« pravi Goričan. »Seveda
se lahko vse skupaj konča tudi
bolj črno, vendar za sedaj ra-
čunamo predvsem na omenje-
ne najboljše možnosti.«
JI
FINANCE
□
KULTURA
Presladkana limonada
Po krstni uprizoritvi Moderndorferjeve Limonade Slovenice
Kot svojo tretjo premiero v
letošnji sezoni so v celjskem
SLG predstavili krstno upri-
zoritev žlahtne komedije z
letošnjega anonimnega na-
tečaja Dnevov komedije - Li-
monade Slovenice Vinka
Moderndorferja. Avtor, ki je
lani zmagal na istem nateča-
ju z Vajo zbora (njena upri-
zoritev v režiji Francija Kri-
žaja se leto po premieri prib-
ližuje že svoji sedemdeseti
ponovitvi), je bil tokrat obe-
nem tudi režiser svoje »ko-
medije v treh dejanjih z epi-
logom«.
Limonada Slovenica odse-
va v svojem satirično jedkem
in karikaturno priostrenem
ogledalu aktualni slovenski
družbeni in politični sedanjik,
za katerega je po avtorju še
vedno najbolj značilna konf-
liktna razcepljenost oziroma
razdvojenost, ki se strmo dvi-
ga od domačijsko dobrodu-
šne (ter geografsko in zgodo-
vinsko obremenjene) družin-
ske ravni (kaže se v nenehnih
starčevskih prepirih med Va-
silijevima staršema) do sve-
tovljansko maskiranega boja
za vrhovno politično
(pre)moč in državno
(nad)oblast (med pozicijskim
Počivavškom in opozicijsko
trojico voditeljev). Za razliko
od časov Cankarjevega Naro-
dovega blagra, ki ga prepoz-
navamo v ozadju satiričnih
situacij in njihovih protagoni-
stov, se brezobziren boj za
oblast danes ne odvija več v
imenu nikakršnih idealov in
poslanstev.
Brez dejanskih ali vsaj de-
klariranih idealov v družbi pa
tudi ni več osnov za kakršno-
koli alternativo (uporništvo),
tako da ostajata izven sme-
šno-žalostnega slovenskega
močvirja pritlehnosti in primi-
tivizma le slepi rojak, srednje-
letni ekonomist in raziskova-
lec iz ZDA Vasilij in njegov
ameriški spremljevalec. Zgolj
po naključju in nehote tujca
lahko prispevata k samoraz-
galjenju protagonistov in pre-
poznanju klavrne poosamos-
vojitvene družbene podobe.
Nimata pa niti interesa niti
moči, da bi kakor koli dejav-
no posegla vanjo.
Režiser Vinko Mbderndor-
fer je svoje besedilo postavil
na oder ob sodelovanju dra-
maturga Krištofa Dovjaka in
lektorja Jana Jona Javorška.
V besedilu nekoliko prezvesti
(oziroma prezaresni - pre-
sladkani?) uprizoritvi je sicer
spretno in domiselno izkori-
stil mnoge prvine govorne (z
uporabo narečij, »ameriške«
slovenščine, politične gosto-
besednosti), situacijske (s
feydeaujevskimi skrivalnica-
mi protagonistov) in značaj-
ske komike (s karikaturami
političnih veljakov), ki pa jih
ni odločneje in lahkotneje
stopnjeval in pospeševal do
morebitne feydeaujevske fu-
rioznosti in virtuoznosti. Za
hladno in brezbarvno sodob-
no urbano prizorišče prevla-
dujoče steklene prosojnosti,
kovinske bleščave in ostrine
robov, znotraj katerega je bilo
mogoče s pomenljivimi za-
menjavami slik in kosov po-
hištva hipoma lokalizirati in-
terier, je poskrbel Tomaž Ma-
rolt. Kričeče kostume, s kate-
rimi je posmehljivo označe-
vala površen moden okus po-
sameznih protagonistov in
splošno duhovno zmedo, si je
zamislila Alenka Bartl. Glas-
bo, ki je z disonantnimi varia-
cijami ljudske melodike in
tradicionalne inštrumentacije
med prizori namigovala na
burlesknost in grotesknost
dogajanja, pa je prispeval
Žarko Prinčič.
Precej nehvaležno vlogo
slepega, vselej skeptičnega
in previdnega razumnika Va-
silija je z zadržanostjo, no-
tranjo negotovostjo in za-
maknjenostjo odigral Bojan
Umek. Njegov Gornik današ-
njih dni je še za spoznanje
bolj tuj in nebogljen, kot je
bil Cankarjev, še posebej v
trenutkih, ko mu nežno čus-
tvo zamegli jasnovidnost ra-
zuma in ko v chaplinovsko
burleskni ekstazi (spet le ne-
hote) celo hipoma fizično
obračuna s svojimi polašče-
valci.^ Njegovemu spremlje-
valcu Alanu McConnellu je
izrisal poteze tradicionalno
pretirane ameriške samoza-
vesti, iz katere izvirajo mno-
gi prezgodnji in pretirano
poenostavljeni zaključki,
temperamentni David Čeh.
Gledalcem bo najbrž najb-
ližja s svojim žlahtnim ljud-
skim likom Vasilijeve gosto-
besedne matere Rozalije, za-
prisežene levičarsko domo-
ljubne Primorke in energične
družinske poglavarke, Anica
Kumer. Karikaturo njenega
cagavega in nenehoma ko-
mandiranega moža Jožeta,
ki mu ostaja le ljubezen do
cvička, je prispeval Bruno
Baranovič. Karikature pozi-
cijskih aparatčikov, ki se nad-
vse bojijo izgube svojih polo-
žajev, so živahno izrisali Sta-
ne Potisk kot večni predsed-
nik in utelešenje kontinuitete
dr. France Počivavšek, Man-
ca Ogorevc kot njegova nad-
vse ambiciozna in zapeljiva
sekretarka Magdalena ter
Drago Kastelic kot njegov
uradniško brezhiben, a glo-
boko v sebi nezadovoljen in
potuhnjeno nevaren osebni
tajnik Gabriel Urban. Vodite-
lje opozicije, ki se je znašla
na samem pragu oblasti, so
karikirali Renato Jenček kot
ambiciozni in borbeni Vlado
Kremžar, Zvone Agrež kot
vselej dvoumno nedorečeni
Anton Primožič in Maja
Štromar kot možačasto os-
vobojena Alojzija Grando-
vec.
HHMHni SLAVKO PEZDIR
Pravo praznično vzdušje
V	predbožično koncertno
dogajanje se je uvrstil tudi
mešani zbor I. Gimnazije v
Celju in nam pripravil prije-
ten večer vokalne in instru-
mentalne glasbe.
V	polni dvorani Narodnega
doma sta se predstavila zbor
in mladinski orkester, kot
gostje pa še instrumentalna
skupina godalcev, v glavnem
dijakov iste šole.
Koncertni program je bil se-
stavljen brez velikih in visokih
umetniških kriterijev, toda bil
je izveden korektno in dožive-
to in to je zboru uspelo doseči
v dokaj kratkem času ponov-
nega delovanja. Zborovodki-
nja Adriana Požun ima boga-
te izkušnje, znanje in izdelan
odnos do glasbene vsebine,
zato ji pač ne bo težko izenači-
ti zborovski zvok pri sopranih
ter iz fantovskih grl oblikovati
polnozveneči moški zbor.
Po uvodnem delu, v kate-
rem smo poslušali dve Slomš-
kovi pesmi v obdelavi Janeza
Močnika in štiri kolednice, je
nastopil godalni sestav: Bar-
bara Komadina, Maša Mareš,
Maruša Zupančič, Judita Po-
povič, Teuta Vučaj in Sandra
Feketija. Kanon, ki so ga izva-
jale, je bil prazničnim prili-
kam primerno izbran. Ko-
morni zvok, ki je bil dosežen,
pa dokazuje njihovo muzikal-
no občutljivost. Tudi mladin-
skemu orkestru velja čestitati
za disciplinirano izvajanje,
mlademu in talentiranemu Si-
monu Dvoršaku pa je lahko
gimnazija hvaležna za njego-
vo odgovorno delo.
Zanimivost večera sta bili
dve angleški božični pesmi:
»Glej povsod sneg leži« in
»Božična noč« skladateljev
Johna Goosa in Johna Rutter-
ja. Obe je spremljal mladi pia-
nist Gregor Deleja.
Izvajalcem je uspelo ustva-
riti izjemno vzdušje, kakršne-
ga si pač želimo ob praznikih
kot sta božič in novo leto, ko si
želimo vsega tistega, kar 4j udi
osrečuje in duhovno bogati.
MARJAN LEBIČ
ZAPISOVANJA
Posnetki iz vesolja
Piše: TADEJ ČATER
Posnetki iz vesolja pravza-
prav niso nič nenavadnega.
Niti kaj pretresljivo novega. V
vesolju smo lahko spremljali
denimo že obnašanje psičke
Lajke, ki je zaokrožila po
Zemljini krožnici, še bolj in še
bolj neposredno pa smo lahko
uživali, ko smo gledali prenos
prvega človekovega koraka
na Luni. Ja, tehnika prenaša-
nja dogodkov iz vesolja je bila
razvita že vsaj pred trideseti- '
mi leti.
Vsaj? Ja, pa nič več od tega.
Ker smo tako in tako prvič
videli počasen posnetek s po-
novitvijo šele leta 1965. hi to v
Sloveniji. Na svetovnem ho-
kejskem prvenstvu, ko se je
režiser prenosa tekme, Beno
Hvala, odločil, da nam bo gol,
ki ga je v hokeju v televizij-
skem prenosu zelo težko vide-
ti, predvajal še enkrat. In to v
počasnem posnetku.
Prav, tehnične podrobnosti
nas tokrat ne zanimajo, pa
vendar gre za revolucionaren
dosežek v televizijski tehniki:
počasen posnetek v neposred-
nem prenosu je bil rojen. Če-
prav so se prvi počasni posnet-
ki dogajali že prej. Pustimo ob
str,ani Edwaerda Muybrid-
gea, pa Leni Riefenstahl, pa
Eisenšteina, pustimo ob stra-
ni fotofiniše, ki so služili zgolj
kot sredstvo na športnih tek-
movanjih, pustimo ob strani
poskuse Horsta Seifarta, ki je s
pomočjo počasnih posnetkov
izpilil eksploziven start tekača
Armina Harryja, ki je leta
1960 na Olimpijaskih igrah v
Rimu zmagal skupaj z Ameri-
čanom Simeom, in se raje pos-
vetimo tistemu, v čemer smo
Slovenci spet revolucionarni.
Prepustimo se akciji Dragana
Živadinova, ki je kot prvi po-
stavil svojo gledališko pred-
stavo Gravitacija nič Noor-
dung v vesolju. Kar morda ni
nič kaj tako revolucionarne-
ga. Je pa zato toliko bolj nje-
gov uspešen poskus prenosa te
iste predstave iz Zvezdnega
mesta v Moskvi, iz višav tam
daleč nad oblaki, ko je njego-,
vo plovilo opravilo enajst pa-
raboličnih letov.
V redu, Draganov prispe-
vek k zgodovini gledališča na
Slovenskem je znan in je ne-
merljiv. To lahko priznamo.
Kot lahko priznamo tudi nje-
govo revolucionarnost pri zad-
njem in omenjenem projektu.
Še bolj nam je pa znana vse-
slovenska mentaliteta, ki nas
je zajela, ko smo se Živadino-
vu, ko je bil njegov projekt
»prijavljen« le še kot sanje,
smejali in ga jemali skrajno
neresno. Pa vendar z mešani-
mi občutki. Kar pomeni, da
smo vanj verjeli. Da smo mu
zaupali. In da nam je bilo
popolnoma jasno, da je kaj
tako neverjetnega sposoben
realizirati le on sam in nihče
drug. Da v tukajšnjem prosto-
ru ni ustvarjalca na polju scen-
skih umetnosti, ki bi bil svoje
življenje pripravljen podrediti
svoji - v prvem trenutku - uto-
pističrii ideji.
In ko pregledujem raznoraz-
ne izbore in leksikografske za-
piske, se prav čudim, kako
med najbolj pomembnimi gle-
dališčniki na Slovenskem v tem
tisočletju ni imena Dragan Ži-
vadinov. Hja, že res, da so Skr-
binšek, Stupica, Štih, Vidmar,
Korun, Kraljeva, Počkajeva, Se-
ver. Zupančičeva, Cavazza...
skrojili našo darmšnjo gledališ-
ko realnost, toda bistvo takih
in podobnih izborov je v pogle-
du naprej. Je v viziji. Še posebej
takrat, ko so taki izbori nareje-
ni v fin de sieclovskem kontek-
stu in v točno takem duhu. In če
se sprašujemo, kdo je ovekove-
čil gledališko 20. stoletje na Slo-
venskem, potem zavoljo mlado-
sti slovenskega gledališča, ki ne
šteje niti sto let, lahko mirne
duše in čiste vesti zapišemo, da
je to Dragan Živadinov. In, da
je on ustvarjalec prihodnjega
stoletja. Hm, za naprej bomo
pa še videli.
Vecer filmske glasbe
Po vrsti zelo uspešnih in
odmevnih koncertov se je
Mladinski simfonični orke-
ster Glasbene šole Celje z di-
rigentom Matjažem Brežni-
kom 20. decembra v dvorani
celjskega Narodnega doma
na novoletnem koncertu
predstavil z filmsko glasbo.
Uvodnem Vstajenju sonca
iz simfonične pesnitve Tako
je govoril Zaratustra R.Straus-
sa, kasneje filmska glasba
Odiseje 2001, je sledil Adagio
iz Concierta de Aranjuez za
kitaro in orkester J.Rodriga.
Ob Mladinskem simfoničnem
orkestru nas je kot solistka
uvedla v čudoviti svet glasbe
iz filma Brassedoff kitaristka,
Blanša Jovetič. Finlandia,
simfonična pesnitev o fin-
skem narodu J.Sibeliusa, je s
svojo dramatičnostjo in
triumfalnostjo podkrepila in
orisala dogajanje v filmu Lov
na Rdeči Oktober.
Darja Švajger, solistka dru-
gega dela koncerta, je očarala
in navdušila s skladbama
A.L.Webbra Don't Cry For Me
Argentina, iz filma Evita, ter
L.Bernsteina Somevvhere iz
filma Zgodba z zahodne stra-
ni. Sledila je glasba iz filmov
Sedem veličastnih in Vojne
zvezd, skladateljev E.Mori-
conneja oziroma J.Williamsa.
Izjemen glasbeni večer,
poln lepih interpretacij, globo-
ke izraznosti in dramatičnosti
s strani orkestra in solistk, je z
dodanima glasbama iz filmov
Cvetje v jeseni, s solistom ci-
trarjem Petrom Napretom, in
Superman zaokrožil izjemen
večer filmske glasbe.
ALENKA GOBEC
Že razprodano
Za tradicionalni novolet-
ni koncert Celjskega go-
dalnega orkestra, ki sodi v
sklop njihove abonmajske
ponudbe, je v Celju že pol-
na dva meseca izjemno za-
nimanje, saj sodi med naj-
bolj odmevne koncerte v
decembrski ponudbi.
Celjski godalni orkester,
ki ima v mestu ob Savinji
tradicijo že polnih petdeset
let, se bo tokrat predstavil s
popularnimi in za decembr-
ski čas primernimi melodi-
jami Johanna Straussa sta-
rejšega in mlajšega. Pod tak-
tirko svojega umetniškega
vodje Nenada Firšta bodo
glasbeniki koncertirali ob
sodelovanju z opernima so-
listoma, sopranistko Andre-
jo Zakonjšek in tenoristom
Marjanom Trčkom.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
v Šentjurju prvi
prireditveni abonma
V Šentjurju so začeli v
ponedeljek, 20. decembra, z
vpisovanjem prvega prire-
ditvenega abonmaja Šent-
jur 2000. Ogledati si bo mo-
goče šest gledaliških in
koncertnih predstav, veči-
noma v mestnem kultur-
nem domu.
Takšno kulturno ponudbo
mesta ob Voglajni je pripravi-
la območna izpostava Sklada
RS za ljubiteljske kulturne de-
javnosti pod vodstvQm Anite
Koleša. Gre za prvo možnost
abonmaja v Šentjurju, ki jo
nudijo občanom Šentjurja in
Dobja, vabijo pa tudi občane
od drugod.
Prva abonmajska predsta-
va bo 21. januarja, ko bo na
šentjurskem odru gostovalo
Mestno gledališče ljubljansko
s predstavo Pigmalion (v
glavni vlogi Tanja Ribič). Mar-
ca bo nastopil novogoriški
Big Band (s jazzovskima soli-
stoma Damjano Godnič in
Ivom Špacapanom, ki nasto-
pata v TV oddaji Zoom), apri-
la pa bo predstava enega od
ljubiteljskih gledališč po izbo-
ru selektorjev Linhartovega
srečanja.
Nato bo oktobra koncert
orkestra slovenske policije,
novembra Shakespearjev Sen
kresne noči v Slovenskem
mladinskem gledališču ter
decembra koncert mladin-
skega simfoničnega orkestra
celjske glasbene šole, s popu-
larno simfonično glasbo ter
vrhunskimi solisti.
Vse predstave bodo v šent-
jurskem kulturnem domu (z
240 sedeži), z izjemo predsta-
ve Slovenskega mladinskega
gledališča, ki bo zaradi pro-
storskih in tehničnih omejitev
v Ljubljani. Šentjurski abon-
ma omogoča v maju ali juniju
še dodatno predstavo enega
od slovenskih kulturnih festi-
valov, za katero bodo prejeli
lastniki abonmaja 50 odstotni
popust.
Za abonma s šestimi pred-
stavami je treba odšteti 5 ti-
soč tolarjev, za dijake, štu-
dente in upokojence stane 4
tisoč. Ugodno ceno omogoča
glavno pokroviteljstvo tovar-
ne Alpos ter sodelovanje ob-
čine Šentjur, pri čemer ima
vsaka predstava še posebne-
ga pokrovitelja.
BRANE JERANKO
KULTURA
□
»Celjski grofje« včeraj,
danes in jutri
Grafična mapa Rudija Španzia s šestimi portreti Celjsl<ih
Celjski grofje nam, njiho-
vim potomcem, že od nekdaj
burijo domišljijo. Še posebej
pisateljem, pesnikom in sli-
karjem, Tako so dolgo vrst
let tleli tudi v duši akadem-
skega slikarja Rudija
Španzia in tik pred koncem
tisočletja je šest portretov s
podobami Celjskih ugledalo
luč sveta v barvnem sitoti-
sku. Izšli so v grafični mapi,
ki je tako pospremila in nad-
gradila razstavo Grofje Celj-
ski v Stari grofiji Pokrajin-
skega muzeja.
V tem avtentičnem okolju
so minuli četrtek ob prisotno-
sti nekaterih gospodarstveni-
kov in Celjanov, ki jih je dogo-
dek pritegnil v muzej, pred-
stavili to imenitno delo aka-
demskega^ slikarja Rudija
Španzia. Dan pred tem so gra-
fično mapo videli in osupnili
tudi Ljubljančani. Telokom
Slovenije je namreč ob SCT
Ljubljana in Alpeksu Celje
glavni sponzor tega vrhunske-
ga umetniškega dela in zgodo-
vinskega dogodka. Mapo je
natisnil Geodetski zavod Slo-
venije v nakladi 300 izvodov
in skupaj z gmotno šibkim
Pokrajinskim muzejem postal
tudi založnik umetnine brez
primere. Izkupiček od proda-
je, grafična mapa stane 200
tisoč tolarjev, posamezni list
pa 35 tisoč tolarjev, bodo po
besedah direktorice Pokrajin-
skega muzeja Darje Pirkma-
jer, v celoti namenili za sana-
cijo posledic po poplavi »saj
doslej država muzeju ni na-
menila niti tolaria!«.
Na predstavitvi, ki se je je
udeležil tudi avtor, doma iz
Zabukovice, živi in dela pa v
Ljubljani, je njegovo delo kot
vrhunsko ocenil dr. Ivan Sto-
par in orisal tudi rodbino ene
izmed najvplivnejših plemiš-
kih rodbin v poznem sred-
njem veku, ko je dramatične-
mu vzponu sledil tragičen ko-
nec. Leta 1456 je ogrski ple-
mič Ladislav Hunnyadi v Beo-
gradu ubil Ulrika II., zadnjega
moškega potomca iz hiše Celj-
skih...
Zdaj je dobilo Celje po raz-
stavi o znamenitih Celjanih še
podobe: Friderika I., Herma-
na II., Friderika II., Veronike,
Barbare Celjske in Ulrika II.
Ti liki so dolgo burili duha
umetnika, priznava. »Misel na
Celjske tli v vsakem človeku,
ki je doma iz Celja in bližnje
okolice. Danes, ko tudi sam
zase lahko rečem, da sem zrel
človek, zrel umetnik, sem se
šele odločil, da pač Celjane
ustvarim po svoji vesti. Saj
ima vsak, tudi najneznatnejši
in najmanj ugleden narod
Evrope, svoje kralje, svoje
prednike upodobljene. Mi jih
nismo imeli. Zato mislim, da
sem na ta način zapolnil vrzel
z ljudmi, ki so nekoč živeli na
našem prostoru. Vesel sem, da
je grafična mapa s Celjskimi
končno tu in še bolj bom ve-
sel, če se bo znašla med ljud-
mi, saj ne gre samo za novolet-
no darilo, ampak jo je treba
gledati širše. Morala bi biti
pravzaprav v zbirki vsakega
pravega Celjana, Slovenca.«
Posebnost grafične mape
Rudija Španzia je tudi v tem,
da še nobena mapa na Sloven-
skem, tiskana v sitotisku, ni
bila natisnjena kot ta, namreč
v več kot 20 barvah. Grafika se
na tak način približuje sliki.
Preden so nastali ti grafični
listi, je umetnik veliko brskal
po zgodovini Celjskih. Prou-
čiti in izmeriti je moral tudi
njihove glave, oziroma loba-
nje. Ročno. Na paus papir.
»Nisem maral, da bi mi pri
merjenju lobanj pomagal ra-
čunalnik, nisem dovolil vdora
stroja v moje likovno izraža-
nje. Prve tri grafike: Friderik
L, Friderik II. in Ulrich II., so
narejene po lobanjah, ostali
trije pa so čista umetniška
imaginacija.« Na vprašanje,
kateri lik je umetniku najbolj
pri srcu, se odloči za Veroni-
ko: »Njen lik me je na koncu
najbolj prizadel. Pa ne zaradi
njene ljubezenske zgodbe in
usode, ampak zato, ker sem v
dialogu, kontrapunktu s Her-
manom, ki jo je dal tudi umo-
riti, našel zanimivo dvojnost:
Herman na rdečem ozadju
(simbol krvi, življenja in lju-
bezni) v rokah z dvoročnim
mečem, medtem ko Veronika,
njegova žrtev, vsa svetla, v ne-
kem smislu celo lucidna, drži
meč ravno obratno - za rezilo.
To pa je tudi moje sporočilo in
sporočilo grafične mape in
moja letošnja novoletna voš-
čilnica, ki pripoveduje: Ne
bojmo se stopiti v jutri, tudi če
je treba prijeti za rezilo.«
Posebnost mape je tudi v
tem, da je njen ovitek kovin-
ski, kar po besedah avtorja
simbolizira poslednje viteze,
konec srednjega veka. Dvajset
let po koncu Celjanov so izu-
mili v Angliji top in od takrat
naprej oklep ni bil več potre-
ben.
V družbi Celjskih se je Rudi
Španzl dobro počutil, pove.
»Imel sem poseben občutek.
Na nivoju duhovnosti je mo-
ral biti vzpostavljen dialog in
lahko rečem, da sem takole
kontaktiral z njimi: Slovenski
slikar Rudi Španzl je Celjane
od mrtvih obudil.«
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Dr. Ivan Stopar in Rudi Španzl.
Rdzborslci večeri
V letošnjem jesensko zim-
skem času so na Razborju
pod Lisco tretjič zapovrstjo
pripravili t. i. Razborske ve-
čere, ki so v slovenskem pro-
storu že postali zelo odmev-
ni. Pripravljata jih tamkajš-
nja župnija in župnik Karel
Gržan.
Njihov namen je domači-
nom in tudi številnim dru-
gim obiskovalcem osvetliti
določena življenjska vpra-
šanja, podkrepljena z raz-
stavo umetniških del in pe-
smijo.
Doslej so pripravili že tri
večere, katerih gostje so bile
Metka Klevišar in Lidija Jere-
bic, obe voditeljici materin-
skihjiomov, ter Štefka Kučan.
Slednja je minulo soboto zve-
čer razpravljala o ljudeh in
stvareh, ki spreminjajo hiše v
domove, sobotni večer pa je
popestrila pesem otroškega
zbora in ljudskih pevk iz Raz-
borja ter razstava slik Severi-
ne Trošt Šprogar. Razborska
Večera bosta še 15. januarja z
gostjo Marjo Strojin, na temo
odnosov med starši in mla-
dostniki, ter 6. februarja, ko
bodo gostili Toneta Pavčka,
ki se bo pogovarjal o prešer-
nih Slovencih.
Na Razborju bodo v kratkem
odprli tudi šolo za življenje -
skupna srečanja, ki jih bo vodil
Zavod Pelikan - Karitas in ka-
tere program je že verificiralo
Ministrstvo za šolstvo in šport
Republike Slovenije.
VLADO MAROT
Vizualno razmišljanje
Radovana Jenka
V ljubljanski Založbi Sa-
nje je te dni izšla monografi-
ja likovnih del enega najvid-
nejših slovenskih obliko-
valcev in ilustratorjev, Celja-
na Radovana Jenka. Vizual-
na razmišljanja, ki veljajo
za zahteven avtorski in za-
ložniški projekt, so v torek
predstavili v Mestni galeriji
Ljubljana.
Radovan Jenko v monogra-
fiji Vizualna razmišljanja
predstavlja 217 barvnih repro-
dukcij del z vseh področij svo-
jega ustvarjanja; plakate, ko-
ledarje, celostne grafične po-
dobe, kataloge, drobne grafi-
ke in ilustracije. Tovrstna mo-
nografija je v našem prostoru
izjemen pojav, ki vzbuja po-
zornost. Slikovno gradivo
spremljajo avtorjevi komen-
tarji, študija dr. Staneta Berni-
ka, ki ustvarjalca in njegove
stvaritve obravnava v okviru
zgodovine in fenomenologije
grafičnega oblikovanja ter po-
ljudno izpovedni teksti Lucije
Stepančič, Janeza Suhadolca,
Dragana Arriglerja, Nele Ma-
lečkar in intervju urednice re-
nate Šribar.
Izid monografije so finančno
podprli v ministrstvu za kultu-
ro, pokroviteljstvo pa so prev-
zeli tudi v Mestni občini Celje,
Banki Celje ter podjetjih Cetis
Celje, Marand, Studio Trg Ce-
lje, Gorenje Velenje, Scanart
Vojnik in Zlati grič iz Sloven-
skih Konjic.	IS
GUtENBERGOVA
GALAKSIJE
Modrost, karizma,
pogum
Bil je sin slovitega sloven-
skega bibliotekarja in literar-
nega zgodovinarja. Po direkti-
vi Partije v Zagrebu študira
agronomijo. Med vojno je po-
litični komisar, o njem špeku-
lirajo kot o rdečem vojvodi,
deaktivira se kot podpolkov-
nik JLA, star 24 let, nekaj časa
dela v agitpropu, študira pri-
merjalno književnost in slavi-
stiko, doktorira z delom Ivan
Cankar in evropska literatura.
14 let predava na ljubljanski
Filozofski fakulteti in v tem
času velja za enega najmar-
kantnejših slovenskih intelek-
tualcev. Poleg dvanajstih štu-
dij o temeljnih evropskih ro-
manih od renesanse do sodob-
nosti [Don Kihot, Nevarna
razmerja, Rdeče in črno. Brat-
je Karamazovi, Grad, Vi-
deč...), objavljenih v zbirki
100 romanov, je tudi avtor
dveh za Slovence epohalnih
del - Hlapci, heroji, ljudje in
Vprašanje o poeziji / Vpraša-
nje naroda. V mladosti zagri-
zen marksist odkrije nemške-
ga filozofa Martina Heideggra
in njegovo mišljenje o umet-
nosti kot razkrivanju resnice
biti. Skrajno kontroverzna
osebnost, ki se ga je partija
odrekla, študentarija pa spre-
jela za svojega karizmatičnega
učitelja in idejnega guruja.
Obtoževan, da je s svojim stru-
penim nihilizmom spodbudil
k samomoru nekaj sinov zna-
nih Slovencev, obsojan, da je
ustanovitelj in ideolog ljub-
ljanske samomorilske združ-
be. Človek, ki je iz kabinetne-
ga področja, kot je preučeva-
nje literature,
prestopil v areno
življenja kot kri-
tični humanist,
avtonomni inte-
lektualec, čigar mišljenje je
zaznamovalo nekaj generacij
slovenskih ustvarjalcev.
Dušan PirjeVec, o katerem
je govora tokrat, je resnici na
ljubo kot avtor naporen, če-
ravno ne vsiljiv, nagovarja pa
bralca k t.i. globinskemu bra-
nju in predvsem višjemu do-
življanju literature kot umet-
nine. Za bralca pa je takšno
branje stanje posebnega spoz-
navno-estetskega uživanja, ki
ne prinaša nobene koristi ra-
zen osebnega zadovoljstva in
osebne rasti.
Kljub temu, da je že dobri
dve desetletji pod rušo, njegov
vpliv in spomin še vedno traja-
ta. Nenazadnje se to kaže v
vrsti knjig, ki so v tem deset-
letju izšle in se posredno ali
neposredno dotikajo pokoj-
nega učitelja. Najsi gre za izvr-
sten kratek roman Nedeljke
Pirjevec Zaznamovana, za ro-
man Milana Dekleue Oko v
zraku ali najnovejšo knjigo
Iztoka Osojnika Zgodba o Du-
šanu Pirjevcu in meni. Seveda
pa je tukaj še zvezek Interpre-
tacij, ki jih izdaja Nova revija,
in ki je posvečen Dušanu Pir-
jevcu. Prav slednji s širokim
obzorjem skuša predstaviti
osebnost in delo enega moder-
nih velikih slovenskih huma-
nistov. Ko bi bil vsaj še v tem
času kakšen tak med nami, ki
bi mu lahko pripisali atribute
iz naslova.	Bibelj
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG - Limonada Slovenica
29. 12. ob 19.30, izven abon-
maja in 31. 12. ob 19. uri
silvestrska predstava za izven
abonmaja.
14, TOP: 23. ob 10., 12. in
14. uri Jošt in Jaka, 24. 12.
ob 10. in 14. uri Matilda.
Dom kulture Velenje 29.
12. ob 16. uri za Pikin abonma
in izven Rdeča kapica.
Kulturni dom Dramlje 29.
12. ob 17. uri veseloigra Kje je
meja?, v izvedbi dramske sku-
pine Drava iz Ausburga v
Nemčiji.
RAZSTAVE
Likovni salon Mestece Ce-
lje - alternativa sedemdesetih,
do 8. 2. 2000.
Avla zdravstvenega doma
Celje slovenska zobozdravs-
tvena zbirka.
Razstavni prostor »stare ob-
čine« Šentjur Aleš Nežmah.
Kulturni center Laško
France Slana, do 31. 12.
Laški dvorec biseri geološ-
ke preteklosti, do 31. 12.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava slik sloven-
skih slikarjev.
Knjigarna Antika »Vode
Slovenije« avtorja Francija
Horvata.
Mladinski center Celje Ja-
sna Veber, do 31. 12.
Knjižnica Šentjur Nikolaj
Beer, do 31. 12.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec razstava novolet-
nih voščilnic Dese Ješič.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Jože Svetina, do
31. 12.
Savinov likovni salon Ža-
lec Jona Gal Planine, do 8. 1.
2000.
Muzej novejše zgodovine -
otroški muzej Hermanov br-
log Mamut v Hermanovem
brlogu, do 30. 4. 2000.
Občasni razstavni prostori
Muzeja novejše zgodovine
Tisočletje, lahko noč. Jelka
Reichman, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje, do 28. 5. 2000.
Osrednja knjižnica Celje
Litografirane podobe spod-
nještajerskih mest, trgov in
dvorcev.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana Celje, ki ga ni več,
do 31. 12.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2. 2000.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Avla Splošne bolnišnice
Celje »Zadnji dnevi v decem-
bru so nekaj najlepšega«, do
15. 1. 2000.
Osnovna šola Lava razsta-
va likovnih del učencev, do 31.
12.
Etol Alica Javšnik, do 31.
12.', Merx Boris Dolničar,
Krekova banka Vlado Ger-
šak, do 31. 12., hotel Atom-
ske toplice Jože Peternekl.
OSTALO
Dvorana Foruma 29. 12.
ob 17. uri plesna produkcija
vseh skupin Plesnega foruma
Celje »Snežaki-korenjaki«.
Baletna dvorana Gimnazi-
je Celje 23. 12. ob 19. uri
»Podkve« baletni in plesni na-
stop 3. razreda nižje klasično
baletne šole in sodobno ple-
sne skupine »Akt«.
Velenjski grad 28. 12. ob
18. uri predstavitev knjige
Nestla Žganka Spomini »Rde-
čega kralja«.
Osnovna šola Dramlje 24.
12. ob 8.30 predavanje z^ia-
pozitivi Braneta Kobala o Fili-
pinih.
S koncertom v
jubilejno leto
Godba Zabukovica ob-
staja že od leta 1880, tako
da bo v prihajajočem letu
praznovala 120 let dela.
Prva izmed prireditev v
čast častitljivi obletnici bo
tradicionalni božično-novo-
letni koncert, ki ga bodo pri-
pravili v nedeljo, 26. decem-
bra, ob 18. uri v Kulturnem
domu Griže. Godbenike, ki
so se na koncert temeljito
pripravili, bo vodil umetniš-
ki vodja Tomaž Guček, v
programu pa bosta sodelova-
la citrarka Irena Zdolšek in
absolutni svetovni prvak na
diatonični harmoniki Ro-
bert Goter.	US
10
KULTURA
Petrovičeve likovne ekspresije
ob najnovejši razstavi akvarelov in olj v Termah Zreče
stane Petrovič Čonč, ki je
že več kot tri desetletja priso-
ten na slovenski likovni sce-
ni, tokrat predstavlja svoje
akvarele in olja, ki so zveči-
ne nastala na likovnih sim-
pozijih in na drugih sreča-
njih likovnih ustvarjalcev.
Motivika je raznolika, saj se
pne v loku od tihožitij s cvet-
jem, do krajinskih vedut. Ne
manjka tudi detajlov iz sveta
stare trške arhitekture, taka je
slika detajla niše v stari trški
hiši v Lembergu.
Čončeva slikarska tehnika,
če se omejim na akvarel, je
dobro izpiljena. Barve so ne-
koliko zamolklejše, polnejše,
nekatere pasaže so še komaj
na meji akvarela. Takšna teh-
nika omogoča ustvarjanje po-
sebnega vzdušja, glasbeniki
bi rekli, da je pisana v molu.
Toda kljub tej dozdevnosti
jim ne manjka svetlobe. Zato
se tudi za njegova olja zdi, da
so kar nadaljevanja akvare-
lov, zlasti tista, ki botrujejo
nastanku ekspresionističnih
kompozicij. Svetlobno izred-
no zanimive barvne pasaže v
pastelnih odtenkih rahlo zaz-
navne rumene, zelenkaste, z
rjavkastimi, modrimi in rde-
čimi sledmi. Na teh platnih
pride njegova likovna poezija
najbolj do izraza. To je tudi
hkrati tretji motivni sklop, za
katerega je značilno, da je
podoben kombinaciji svo-
bodnega realizma, ki se je na
meji nadrealističnega raje
obrnil v ekspresionizem in si
s tem pustil odprta vrata za
svobodnejšo interpretacijo li-
kovnih idej. Morda smo do-
slej premalo poudarjali ravno
to plat Čončevega slikarstva:
dosleden likovnik kot je, ne
pušča na cedilu načel kompo-
zicijske gradnje, pri kateri
prevladuje horizontalni prin-
cip. Stane Petrovič je slikar
vehementnega zamaha, nje-
govi pastozni kvarti na slikar-
ski površini nastajajo sponta-
no, brez omahovanja in za-
drege v iskanju ustrezne reši-
tve. Njegove rešitve so na dla-
ni, kar prineseta zrelost in
dolgoletna praksa.
Slike gradi, pa naj gre za olja
ali akvarele, na domišljenem
konceptu stalnega načela po-
stopnosti gradnje notranjega
ritma slike. Pri tihožitjih se to
lepo vidi po skrbno sestavlje-
nih plasteh, ki vodijo k stop-
njevanju napetosti osrednje
kompozicijske točke, pri če-
mer so pomembne prav barve.
Njihovi nanosi so tudi stop-
njevani: redkejša ko je barva,
širša je njena sled in narobe.
Pri tem nastaja zanimiva igra
barvne lestvice, ki je pri Čon-
čevih slikah tako značilna:
prevladujejo rjave tonalitete,
ali pa spet rumenkasto zelene
ali rdečkaste. Redkokdaj bo-
mo naleteli na suvereno rabo
modre. Prej se bomo redno
srečevali s toplimi barvami,
kar potrjuje tezo, da je Čonču
blizu elementarna narava s to-
plimi barvami, hladne upo-
rablja redkeje in pri bolj ab-
straktnih formah.
Likovna dela, ki so tokrat na
ogled v razstavišču Term Zre-
če, so nekakšna sestavljenka
različnih razpoloženj. Skupni
imerrevalec jim je urejeno in
zelo kultivirano likovno polje,
ki ga Stane Petrovič Čonč
skrbno neguje. Nič ne prepuš-
ča naključju in bogato znanje,
ki si ga je z leti pridobil z
individualnim študijem in
vztrajno prakso, usmerja v do-
vršenost in iskanje popolne
možnosti za čimbolj učinkovit
likovni izraz. Zato so njegove
slike pripovedne, a hkrati svo-
bodne v dopuščanju gledalče-
ve lastne interpretacije pri raz-
člembi motiva.
Njegove slike so tople in
polne optimizma, ker iz njih
veje neka posebna organska
energija, za katero se zdi, da
jo je avtor vsrkaval medtem,
ko je delal skice na terenu.
Tudi tam, kjer je najbolj ab-
strakten, je tudi razumljiv ali
razumljen.
DRAGO MEDVED
Slovo s Snežaki
korenjaki
Letno produkcijo vseh svo-
jih skupin v Plesnem forumu
Celje pripravljajo v sredo,
29. decembra ob 18. uri, v
prenovljeni dvorani Foruma
na Trubarjevi la. V prepraz-
ničnem decembru pa so mla-
di plesalci iz skupine Packe
pripravili tudi noviteto Sne-
žaki korenjaki, s katero raz-
veseljujejo zlasti najmlajše.
Ob številnih gostovanjih s
plesno-glasbeno-gledališko
uspešnico Sadna opera v ko-
reografiji Goge Stefanovič-Er-
javec, po scenariju in glasbeni
podobi Cvetke Bevc in likovni
podobi Franca Purga širom
Slovenije; v Primorskem
dramskem gledališču Nova
Gorica, Kulturnem centru Ža-
lec, OŠ Štore, Prešernovem
gledališču Kranj, kulturnih
domovih Podčetrtek, Šmarje
pri Jelšah in Gornji Grad, so
bile plesalke Plesnega foruma
Celje, kot edine s Celjskega,
izbrane tudi za republiško sre-
čanje najboljših otroških sku-
pin MIGAM 99, ki je bilo letos
16. decembra v Kranju. V pro-
gramu, ki sta ga izbrali selek-
torici Daliborka Podboj in An-
dreja Obreza, so bile izbrane
koreografije plesalk Plesnega
foruma Celje, ki so na letoš-
njem Opusu I dosegle najvišja
mesta: Moč kresne noči Gee
Erjavec in Kaje Toplak (2.me-
sto) in Noč rojenic Katje Kita-
novski in Taje Naraks ob gla-
sovni spremljavi Sabrine Že-
leznik in violinski spremljavi
Katje Hanuš (3. mesto). Tudi v
Kranju so plesalke s svojo pre-
pričljivostjo in izrazno močjo
prevzele občinstvo in tudi
strokovnjake ter prijele poseb-
na priznanja. Na MIGAM 99
so sodelovale še skupine iz
Ljubljane, Kranja, Murske So-
bote, Bleda, Novega mesta, Pi-
rana in Ormoža.
Čisto dokončno slovo od
starega in pozdrav mlademu
letu bodo v dvorani Foruma
pripravili 31. decembra po
21. uri. Silvestrovanje, odpr-
to za vse, ki so naklonjeni
plesu, bodo seveda duhovito
popestrili s plesnimi vložki
mladih plesalk in plesalcev.
Za rajanje do jutranjih ur
(vstopnina za odrasle 3 tisoč
tolarjev, otroci imajo vrata
odprta brezplačno) spreje-
majo prijave v Plesnem foru-
mu Celje.
Kljub številnim nastopom
starejših plesalk so v Plesnem
forumu Celje v prednovolet-
nem času pripraviti novo ple-
sno pravljico za otroke Sneža-
ki korenjaki, s katero so se že
predstavili občinstvu v Vele-
nju in Mariboru, Celjani pa si
jo bodo lahko ogledali na no-
voletni produkciji, ki bo v novi
dvorani Plesnega foruma Ce-
lje v sredo ob 18. uri. Predsla-
va, za katero je tekst napisala
Jana Milčinski, koreografija in
režija sta delo Goge Stefano-
vič-Erjavec, kostumi Mojce
Jhanec, pleše pa otroška sku-
pina Packe (v starosti od 6-9
let), je namenjena zlasti najm-
lajšim. Na produkciji se bodo
seveda predstavile tudi skupi-
ne Murenčki (3-5 let). Me-
tuljčki (5-7 let) ter Forum B in
A.	IS
Koncert med baklami
Pred kratkim je ponovno oživela Kristalna dvorana v
graščini Šenek, saj sta se na predbožičnem koncertu pred-
stavila violinist Marko Zupan in pianistka Irena Kralj.
Marko Zupan je odličen celjski glasbenik, violinist in kon-
certni mojster Celjskega godalnega orkestra. Poleg študija na
Medicinski fakulteti v Ljubljani se je izpopolnjeval na ljubljan-
ski akademiji za glasbo pri violinistu Dejanu Bravničarju, kot
solist instrumentalist pa uspešno nastopil na številnih koncer-
tih. Irena Kralj je diplomirala na Akademiji za glasbo v
Ljubljani v razredu prof. Gite Maly. Zaposlena je v Glasbeni
šoli Žalec, kjer je kot pedagoginja in pianistka-korepetitorka
prejela številna priznanja. Je stalna članica Celjskega godalne-
ga orkestra, sodelovala pa je na večih solističnih recitalih in
koncertih v komornih in orkestralnih zasedbah.
Koncert obeh odličnih glasbenikov so pripravili člani
Turističnega društva Polzela, ki so poskrbeli za osvetlitev z
baklami, uvod v koncertni večer pa je kot grajska gospodična
pripravila Tatjana Cizej.	S.N.
Tradicionalni Žabji koncert
že od leta 1987 Celjski plesni orkester »Žabe« vsako leto
pripravi tradicionalni božični koncert, ki ga izvedejo na
sam praznik, 25. decembra. Tako bo tudi letos, ko bodo
koncert pripravili v soboto ob 19.30 v dvorani kina Union.
Osrednji del koncerta bo to pot predstavil glasbo Jamesa
Lasta. Popularne melodije bodo zazvenele ob sodelovanju z
Mešanim komornim pevskim zborom Celje, ki ga vodi
Dragica Žvar. Preostali del koncerta bo temeljil na klasičnih
jazzovskih mojstrih. K sodelovanju so pritegnili instrumen-
talne soliste, člane orkestra, ter gostji, vokalni solistki, znani
slovenski jazzovski pevki Mio Žnidarič in Evo Hren. Dirigent
celjskih Žab Tomaž Grintal je pripravil idejni in vsebinski
osnutek ter glasbene aranžmaje za instrumentalni in vokalni
del koncerta, sam pa bo, skupaj z Dragico Žvar, tudi dirigiral
na koncertu.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
Svetlobni križi in drugi čudeži
Minuli teden je Primož Ško-
berne v okviru predavanja
Moji pogledi na duhovnost
predstavil tudi knjigo Svetlob-
ni križi in drugi čudeži.
Knjiga se ukvarja z zanimivo
in za večino ljudi še vedno ne-
vsakdanjo tematiko nenavad-
nih pojavov, ki jih imenuje ins-
pirativni čudeži; bralcu pa po-
nuja niz osupljivih zgodb s cele-
ga sveta, vključno s Slovenijo.
Številne zgodbe in dogodki se
približujejo mejnim področjem
znanega, množičnost in ponov-
ljivost nenavadnih pojavov pa
govorita o tem, da ne gre za
sanjarjenje ali domišljijo. Avtor-
ja, Primož Škoberne in Tatjana
Gros, želita ljudi spodbuditi k
razmišljanju o podobi sveta, ka-
kršno smo si sami ustvarili, ter
opozoriti, kaj se dogaja v ozad-
ju pogosto bučnih vsakodnev-
nih dogodkov. Podrobnejše in-
formacije so na voljo na naslovu
Gibanje za razvoj zavesti, p.p.
3223, 1001 Ljubljana. US
Dan za velenjski almanah
v velenjski glasbeni šoli bodo danes, 23. decembra ob 19.30, počastili
dan samostojnosti in predstavili velenjski almanah, v katerem bodo
prelistali dogodke leta 1999. Nastopila bosta godalni orkester Glasbene
šole Frana Koruna Koželjskega in otroški zbor.	K.L.
Dirigiral je štorsici in
šentjursici godbi
Franc Zupane že vrsto let
uspešno vodi pihalna orke-
stra v Štorah in v Šentjurju.
Letošnje leto je prelomno,
saj se profesor Zupane poča-
si odpravlja v pokoj in pre-
pušča taktirko mlajšim.
V Štorah je dirigiral Pihalne-
mu orkestru štorskih železar-
jev, ki so s koncertom prosla-
vili tudi 30 let igranja. Ob tej
priložnosti so za 30 in več
letno igranje v godbah dobili
priznanja Franc Zupane, Ivan
Medved (je najstarejši član
godbe, ki igra že 45 let!), Alojz
Pavlič, Stanko Ferenčak, Ivan
Grajžl, Mirko Bobek, Franc
Fidler, Stojan Stankovič in An-
ton Sorčan. Koncert je bil do-
bro obiskan, saj je bila dvora-
na v osnovni šoli povsem pol-
na. Štorski godbeniki pa se že
veselijo prihodnjega leta, ko
bodo lahko zaigrali v obnov-
ljenem kulturnem domu v
Štorah.
Kar nekaj godbenikov z diri-
gentom Francem Zupancem
je nastopilo tudi s Pihalnim
orkestrom Šentjur, ki je pri-
pravil 7. božično-novoletni
koncert. Prve tri skladbe je že
dirigiral član pihalnega orke-
stra Sebastjan Jug, kar je
znak, da profesor Franc žu-
pane misli z odhodom resno.
Oba koncerta sta potrdila Zu-
pančevo izredno natančno de-
lo, saj orkestra ne igrata več
samo priložnostnih koračnic,
ampak zahteven program iz
glasbenega sveta, v zadnjem
času s povdarkom na popular-
ni filmski glasbi, ki je bila
močno prisotna tudi na kon-
certih v Štorah in Šentjurju.
TV
Dediščina ob planinski poti
v Domu sv. Jožefa v Celju
bodo v nedeljo, 26. decem-
bra, ob 11. uri odprli zanimi-
vo razstavo fotografij narav-
ne in kulturne dediščine ob
Slovenski planinski poti.
Pripravil jo je Ciril Velko-
vrh iz Ljubljane, obiskovalci
pa bodo lahko videli poleg
klasične postavitve tudi novej-
še fotografije cerkva, kapelic,
razpel in drugih znamenj, ki
so nam kažipoti ob Slovenski
planinski poti ter fotografije s
povsem planinsko tematiko.
Samo na Slovenski planinski
poti je več kot 100 kapelic in
več kot 50 cerkva ter vsaj še
toliko križev in razpel. Vseh
religioznih znamenj pa je prek
350. Mnoga verska znamenja
so pomembni kulturno umet-
niški snomeniki.
»Na predlog prijateljev sem
namesto lova za žigi na kon-
trolnih točkah slovenske pla-
ninske poti skušal poiskati vsa
verska znamenja kot del naše
kulturne dediščine. Doslej sem
te diapozitive pokazal že 25
planinskim in šolskim skupi-
nam, 60 krat pa sem pokazal
fotografije Slovencem doma in
v tujini,«je pred odprtjem raz-
stave povedal Ciril Velkovrh.
VROČA TEMA
11
Razjarjeni preboldsici icuiturniici
Namesto kulturnega doma se je v proračunu znašla telovadnica - Župan zavrača očitke
v društvu DPD Svoboda
Prebold bijejo plat zvona.
Eno leto, pravijo, so potrpež-
ljivo čakali v upanju, da bo
posvetila zelena luč za grad-
njo kulturnega doma, zad-
nji dogodki pa so pokazali,
da je iz proračuna izpadel
tako želeni objekt, ki ga je
zagovarjalo društvo. »Še
več,« trdijo, »pred nami so se
začela zapirati vrata.«
Že lani so člani DPD Svobo-
da iskali poti za obnovo kul-
turnega doma, kasneje pa se je
izkazalo, da je najbolj smisel-
na novogradnja. Z udarniški-
mi deli so stari dom podrli,
začeli pripravljati projekte in
iskati denar za gradnjo, nekaj
več kot 200 milijonov tolarjev
bi potrebovali. V proračunu
občine Prebold za leto 2000
pa se je namesto denarja za
gradnjo kulturnega doma
znašla telovadnica, ki naj bi
veljala 300 milijonov tolarjev
- v proračunu za leto 2000 so
za gradnjo namenili tretjino
vrednosti. Prostorska proble-
matika kulture naj bi se začela
reševati v letu 2001.
Akcije provincialnih
politikov
»Takšen proračun je zasluga
vodstvenih struktur, ki ne zna-
jo vrednotiti pomena kulture
in dopuščajo, da propada, kar
se je doslej zgradilo,« je pre-
pričana Anica Trivan, pred-
sednica DPD Svoboda Pre-
bold. »Nekateri namreč raz-
mišljajo, da si človek pridobi
dovolj duševne hrane že v os-
novnošolskih klopeh in da za
kulturo, kakršno gojimo v
Preboldu, ne potrebujemo po-
gojev, kot so začrtani v projek-
tu novega kulturnega doma.
Takšno razmišljanje se lahko
porodi le v glavi provincialne-
ga politika.«
Preboldski kulturniki opo-
zarjajo na nemogoče razme-
re: da imajo 6 tisoč knjig
strpanih v vojaške zaboje, ki
so nameščeni v vlažnih pro-
storih propadajoče graščine;
da knjižnica zasilno posluje
v prostorih stare lekarne; da
je izvršni odbor društva do-
besedno na cesti... »Dovolj
razlogov imamo, da ne nas-
protujemo le načinu rešitve
kulturne problematike, tem-
več tudi prioriteti reševanja
društvenih problemov v ob-
čini, saj se bo s takšnim vrst-
nim redom razvrednotilo tri-
letno volontersko delo druš-
tva, uničila finančna sreds-
tva, ki so bila porabljena za
projektno dokumentacijo in
začetna dela. Nepošteno se
nam zdi, da se je društvu
odvzel denar v višini 17 mili-
jonov tolarjev, pridobljen
tudi z našim prizadevanjem
iz občine Žalec. Odvzeli in
prerazporedili so 800 tisoč
tolarjev, ki jih je društvo do-
bilo iz ministrstva za kultu-
ro,« očitajo v kulturnem
društvu.
Kulturniki kljub temu, da
ne nasprotujejo gradnji telo-
vadnice, največ očitkov name-
njajo »športnikom«. »Že zdav-
naj bi lahko imeli nove pro-
store, če bi bih v preteklosti
bolj složni in bi se bolj potru-
dili. Tako pa izkoriščajo polo-
žaj v občinskem svetu in na-
meravajo za dosego svojih ci-
ljev spodnesti tla kulturni-
kom. Sploh pa se lahko vpra-
šamo, če za devetletno izobra-
ževanje, ki jim služi kot krin-
ka, potrebujejo takšen sta-
dion,« trdijo v DPD.
»Višek vsega pa je načrt, po
katerem se bo šele v letu 2001
reševala prostorska proble-
matika kulture. Nizu številnih
gasilskih dvoran po okoliških
krajih, ki niso usposobljene
za nobeno kakovostno ali več-
jo prireditev, bi dodali še eno -
s preureditvijo stare telovad-
nice naj bi namreč pridobili
večnamensko dvorano,« je
pripovedovala Trivanova. »Vsi
vedo,-da bi bila večnamenska
dvorana s 180 sedeži stisnjena
med stadion in šolsko zgradbo
in ne bi ustrezala nobenim
normativom. Za dolgo obdob-
je bi morala nadomestiti dvo-
rano, ki je previdena na loka-
ciji bivšega Doma svobode,
saj bi v občinskem proračunu
zmanjkalo denarja zaradi
gradnje stadiona. S tem pa bi
bili v Preboldu resnično prisi-
ljeni gojiti le popolno provin-
cialno kulturo.«
Tudi knjižnica, ki bi bila
prav tako v stari telovadnici,
bi bila samo polovična rešitev.
Prostor bi bil res ogrevan in
suh, še zdaleč pa ne bi mogel
nuditi vseh možnosti zadovo-
ljevanja potreb v kraju. »Od
župana Vinka Debelaka smo
pričakovali, da bo delal v do-
bro celotnemu kraju in za vse
generacije. Očitno pa ščiti in-
terese peščice posameznikov
in dovoljuje zakulisno politi-
ko štirih ali petih svetnikov.
Drugi po starem vzorcu kima-
jo, dva pa sva tretirana kot
odpadnika, ker včasih glasno
ugovarjava takšni politiki,«
pravi Trivanova, ki je tudi čla-
nica občinskega sveta.
Člani DPD trdijo, da niso
proti gradnji telovadnice, radi
bi le takšno rešitev, ki. bi do-
puščala vzporedno gradnjo
kulturnega doma. Vendar, ka-
kor kaže, jim je ostal le še
protest, za katerega so se odlo-
čil, ko so izčrpali možnosti za
kakršen koli pameten dogo-
vor. »Ne tresemo se za funkci-
je, kot nekateri svetniki - naš
cilj je povrniti Preboldu živ-
ljenje, kakršno je nekoč že
bilo, in postoriti kaj koristne-
ga,« pravijo v društvu in trdi-
jo, da bodo z različnimi obli-
kami protesta nadaljevali, do-
kler ne bo položen temeljni
kamen - pa čeprav bi najraje
videli, da bi bila položena dva
temeljna kamna hkrati.
Telovadnica je volja
večine
»Poznam ogorčenje kultur-
nikov in lahko rečem, da gre
za stvari, ki jih sami ne razu-
mejo,« pravi župan občine
Prebold Vinko Debelak.
»Denarja od države, torej
800 tisoč tolarjev, o katerih
govorijo, nismo nikdar preu-
smerili za obnovo doma v
Šeščah, ker denarja od drža-
ve ni bilo. Namenjen je bil
za obnovo kulturnega doma,
ki pa so ga kulturniki podrli.
Če nekoliko vrnem besede.
bi lahko rekel, da postajajo
hudobni: res so imeli sesta-
nek in obstali pred zaprtimi
vrati, predsednica pa je re-
kla, da ne morejo noter. Ven-
dar: zgrajena je sejna soba,
za katero pa je le treba prej
dvigniti ključ.«
Župan Debelak poudarja,
da je v Preboldu večinska
volja krajanov, da se gradi
telovadnica, ker ne gre niti
za stadion niti za zahteve
športnikov, temveč jo pre-
prosto potrebujejo, med
drugim tudi za potrebe de-
vetletnega šolanja. Ostala pa
bo stara telovadnica, primer-
na za večnamensko dvorano.
»Če se bo izkazalo, da ni
primerna, pa se bomo po-
novno odločali. Končno se v
občinah, kot je naša, neneh-
no kaj gradi in dopolnjuje,«
pravi Vinko Debelak in do-
daja, da dveh tako zahtevnih
objektov, kot bi bila telovad-
nica in kulturni dom, občina
ni sposobna zgraditi. »Konč-
no tudi kulturniki ne vedo
točno, kaj bi radi - najprej so
imeli takšne načrte za grad-
njo doma, potem bi gradili
manjšega, nikoli pa niso pre-
računali, koliko bi stalo in
od kje bi dobili denar.«
V Preboldu je veliko dena-
cionaliziranih objektov, ki
so zelo primerni za različne
dejavnosti - kot primer je
župan Debelak izpostavil
graščino z ogromnimi dvora-
nami, ki so sicer sedaj uniče-
ne, vendar bodo nekoč vrnje-
ne kraju. Poleg tega je v obči-
ni veliko različnih prosto-
rov, ki lahko sprejmejo 1200
obiskovalcev, v njih pa se ne
dogaja nič, razen če gasilska
društva pripravijo gostova-
nja različnih gledališč ali
drugih skupin. »Očitno ni-
smo v Preboldu sposobni
spraviti ene skupine skupaj,
kar je tudi določen odraz
kulture. Čeprav je treba reči,
da godba in pevski zbor od-
lično delujeta, ne glede na
prostore,« pravi Debelak in
dodaja, da se Prebold pač ne
more primerjati z Dunajem.
Zato bo občinskemu svetu
predlagal, da se odločijo za
gradnjo telovadnice, nato pa
se bodo skupno odločili, ka-
ko naprej.
m^m^m urška selišnik
Mlada slikarka v krogu svoje družine.
Pisane Jasminine palete
v podružnični osnovni šoli na Rečici ob Savinji se je pred dnevi »zgodil« še en izjemen
kulturni utrinek.
Mlada, nadarjena učenka 6. razreda Osnovne šole Mozirje, Jasmina Ploštajner je v svojem
domačem kraju postavila bogato, žanrsko pestro ter tudi za oko dopadljivo likovno razstavo.
Kulturni program so pripravili rečiški učenci, goste je pozdravil ravnatelj OŠ Mozirje Anton
Venek; Jasminina mentorica, akademska slikarka Terezije Bastelj pa je med drugim omenila, »da
bo Jasmina z vztrajnim, trdim delom in svojim smislom za likovno izražanje nekoč prav gotovo
Uspela«. Likovna pedagoginja Darinka Parfant, ki je o izražanju mladih v svetu slik, barv in
različnih tehnik menila vse najlepše, je mladi umetnici izrazila priznanje za vztrajnost,
obvladovanje zelo različnih likovnih tehnik ter obširen razstavljen opus slikarskih del. Razstava
Jasmininih del je na ogled še danes do 17. ure.	J. MIKLAVC
Kdaj se iz nostalgije
porodijo vizije?
Ne vem, kam vi upirate
pogled v takih čudnih dne-
vih, kot so pred božičem,
ampak zase vem, da je to
edini čas leta, ko me neka
nepojasnjena nostalgija us-
merja v minula dela in ljudi.
Si jo dovolim, to nostalgijo, s
hvaležnostjo okuženo, ker'
vem, da kmalu mine in sem
potem spet normalna in na-
prej zagledana. Jo pa težko
dovolim in odpustim mestu,
v katerem živim, ker se mi
zdi, da kar traja in traja... In
se obnavlja in hrani s knež-
jimi slogani, z objokova-
njem veličastnejše polprete-
klosti in koncu koncev celo
z razstavami, kakršna je ti-
sta najnovejša, na sedemde-
seta leta ubrana.
Ne, saj ni nič narobe z raz-
stavo, niti s sloganom, niti s
spomini na gospodarske gi-
gante. Nič ni narobe, če se
znamo pohvaliti, da je tod
vladala zadnja velika dinasti-
ja, s sedežem na slovenskih -
pa kaj slovenskih! - celjskih
tleh, če se znamo spomniti, da
so tod bila velika, pomembna
slovenska - pa kaj slovenska!
- jugoslovanska podjetja, in
če se znamo nasmihati ob po-
membnih traparijah, ki so se
dogajale v našem mestu - pa
kaj mestu! - mestecu. Nič ni
narobe s tem. Ampak, ali se
res znamo?
Zadnjič me je razkurila neka
televizijska oddaja, ki menda
Slovenijo predstavlja tujcem,
in v kateri so se odločili za
zimski sprehod po raznih slo-
venskih mestih. V oddaji so se
poleg Ljubljane znašli Maribor
(okej, priznam, drugo največje
mesto v Sloveniji), Ptuj (ja, ja.
saj vem, da ima status najsta-
rejšega slovenskega mesta),
Koper (prav, res je edino slo-
vensko morsko okno v svet).
Novo mesto (hm?),... in takole
- hm, hm - naprej. Celja ni bilo
zraven. Potem sem odprla pri-
reditvene strani največjega slo-
venskega dnevnika in zaman
iskala kaj celjskega na njih.
Potem se mi je pod prsti slučaj-
no znašel rokopis neke prihod-
nje slovenske predstavitvene
knjige in - glej, ga zlomka -
med vsemi raznoterimi kraji in
mesti Celja (razen skromne
omembe) ni bilo. No, ja, zdaj
bo, ko sem pa zagnala tak halo,
a ne, ampak dejstvo ostaja:
Celja sedanjost ne pozna. Naj-
brž zato, ker se zdi, da je tudi
Celje skregano z njo... Ne, nič
ni narobe s spomini na prete-
klost, nekaj je narobe z odno-
som do današnjosti. In še bolj
narobe je, da se zdi, da tod
nihče ne razmišlja vnaprej več
kot za nekaj dni, da ni nobene-
ga odnosa do prihodnosti.
In kaj nam" potem pomaga
knežje mesto in biser na Savi-
nji? Pogled iz Ljubljane seže
do Trojan, pogled iz Maribora
do Slovenskih Konjic, Celje je
pa vselej nekje vmes, zavero-
vano samo vase in s pogledom
samo do lastnih meja. Ne,
tukaj ni nobenih dokazov, da
bi kdo gledal kam dlje in kaj
prej kot nekaj dni pred razni-
mi dnevi. Prav zanima me, ali
kdo v tem mestu razmišlja,
kakšno bo Celje 2010? Kdo bo
v njem živel, kaj bo v njem
počel, kje bo prednost tega
mesta pred vsemi drugimi in v
čem bo njegova slabost? Koli-
ko bomo v povprečju stari
Celjani takrat in ali bomo
imeli status mesta ali nekak-
šnega evropskega podeželske-
ga zaledja? Bodo celjski knezi
takrat vendarle že del sloven-
ske mitologije ali pa si jih
bodo za svoje vzeli Avstrijci in
jih vkovali v zvezde in zavest
germanskega prostora kot po-
dredno vejo svojih veličin? Bo
Celje podaljšek Laškega, Žal-
ca, Šentjurja ali bo še obrat-
no? Bomo takrat (no, kakšno
leto prej, ko bo 120 let njene-
ga rojstva) znali z vsem pom-
pom napovedati leto Alme
Karlin in na ta račun v Celje
privabiti mednarodno mesto
žensk, simpozij svetovnih po-
potnikov in na pot poslati kak-
šno ladjo, imenovano Alma,
da obišče vse mogoče kraje
sveta s celjsko posadko?
Ne, ni nujno, da so ta vpraša-
nja prava. Bolj nujno bi bilo, da
bi si kdo vprašanja, usmerjena
za 10 let naprej vsaj zastavljal.
In da bi si upal biti v odgovorih
drznejši in bolj vizionarski, ka-
kor to dopušča trenutna prag-
matičnost vsakdanjega življe-
nja in kot to dovolijo razdalje
do lastnega nosu. Nujno bi bilo.
In čas pred velikim prelomom
časa bi bil kot nalašč za to, da se
najde ta, ki si drzne ...
P.S.: Če obstaja ta, ki bolj
od nostalgije veruje v vizije,
mu z veseljem odstopam
svoj košček časopisnega
prostora naslednjič in še na-
slednjič in še naslednjič -
dokler mu ne bo zmanjkalo
vprašanj in odgovorov. Če je
pravi, ga bom z užitkom bra-
la vsaj tja do 2010!
Piše: PIKA KUKERL
12
TEMA TEDNA
Bodo računalniki znoreli?
Kaj se bo zgodilo z računalniki, ko bo odbila polnoč in se bo pričelo leto 2000?
Odštevanje se je začelo. Do
novega leta nas loči le še dober
teden. Čas veselja in praznova-
nja, torej. Leto 2000 pa s sabo
ne prinaša le prazničnega
vzdušja, ampak tudi skrbi. Še
posebej na področju računal-
ništva. Po nekajletnih pripra-
vah na spremembo letnice je
napočil veliki trenutek, ko bo
globalna vas končno ugotovi-
la, kako zna poskrbeti za svoj
obstoj in v kolikšni meri je
ukrotila visoko tehnologijo.
Kaj je problem leta
2000?
Problem leta 2000, hrošč ti-
sočletja ali kot ga v svetu
skrajšano imenujejo Y2K (tu-
di L2T), je pojav, ki bo nastal
v tistih računalnikih, mikro-
procesorskih enotah in mi-
kročipih, ki ob prehodu v leto
2000 ne bodo prepoznali raz-
like med letnicama 2000 in
1900. Zaradi tega se lahko po-
javi vrsta napak, od neškodlji-
vih zamenjav datumov, ki jih
bo moč brez posledic ročno
popraviti, do trajne izgube
podatkov, okvar računalniš-
kih sistemov ali celo usodnih
napačnih kalkulacij v velikih
omrežjih in sistemih. Zaradi
neločljive povezanosti sodob-
ne družbe z moderno tehno-
logijo lahko takšne napake
povzročijo številne težave.
V tem trenutku vemo zago-
tovo le eno: težave zaradi pre-
hoda v leto 2000 so neizogib-
ne. Nihče pa si s stoodstotno
zanesljivostjo ne upa napove-
dati, v kakšnem obsegu se bo-
do pojavile. In medtem ko eni
govorijo o pretirani izgubi ča-
sa in denarja, ki so ga vlade in
gospodarstva po vsem svetu v
zadnjih letih porabila za reši-
tev tega problema, drugi opo-
zarjajo na številne pomanjklji-
vosti pri odpravljanju napak in
se hkrati pripravljajo na kata-
strofo svetovnih razsežnosti.
Kakorkoli že, če hočemo vsaj
približno otipati resnico, se
moramo najprej vrniti v začet-
ke računalništva.
od kod izvira
Y2K?
v zgodnjih letih računalniš-
ke dobe je bil računalniški
spomin v primerjavi z današ-
njimi razmerami strahovito
drag. Spominski moduli veli-
kih super računalnikov so bili
po večtisočkrat manjši od teh,
ki jih imamo danes v naših
domačih mlinčkih, njihova
cena pa je bila za običajnega
smrtnika nepredstavljiva. Za-
to so programerji in kasneje
tudi načrtovalci mikroproce-
sorskih vezij pazili na vsak
odvečni znak, ki bi po nemar-
nem zasedal spomin. Eden
izmed varčevalnih ukrepov je
bila tudi okrajšava štirimest-
nih letnic na zadnji dve števil-
ki. Napačno bi bilo misliti, da
se morebitnih težav v zvezi z
letom 2000 takrat nihče ni
spomnil, le leto 2000 je bilo
takrat še strašansko daleč in
stroški proizvodnje veliki.
Ta varčevalni ukrep je sča-
soma prerasel v razvado, ki je
ostala v veljavi še dolgo po-
tem, ko takšno varčevanje ni
bilo več potrebno. Dvoštevilč-
ni zapis letnic so uporabljali
tudi pri izdelavi standardnih in
namenskih mikročipov, ki jih
uporabljajo mnoge naprave
za nadzor različnih procesov.
Tako jih lahko najdemo v dvi-
galih, avtomobilih, mikrova-
lovnih pečicah, klimatizacij-
skih, ogrevalnih, vodovodnih,
protipožarnih in alarmnih si-
stemih, kakor tudi v mnogih
drugih napravah, brez katerih
si današnjega življenja ne bi
mogli predstavljati.
Trije tehnološki
nivoji
Kako pa bo prehod v novo
leto prizadel osebne računal-
nike? S tehnološkega stališča
so si strokovnjaki edini. Na
prvem nivoju prizadene BIOS,
osnovni vhodno/izhodni ope-
racijski sistem, ki je nameščen
v čipu na osnovni plošči raču-
nalnika. Na drugem nivoju
prizadene sam operacijski si-
stem (recimo Windows). Ra-
čunalnika na teh dveh nivojih
ni težko pripraviti na prehod v
leto 2000. Zadostoval bo po-
seg usposobljenega računal-
niškega serviserja, za tiste z
minimalnim predznanjem ra-
čunalništva in kančkom teh-
nične žilice pa je na Internetu
ogromno zanesljivega diagno-
stičnega programja, kakor tu-
di navodil in orodij za odpravo
pomanjkljivosti.
Težave se začno na tretjem
nivoju, kjer je prizadeta pro-
gramska koda, torej sami pro-
grami. In medtem ko so veliki
proizvajalci programske opre-
me poskrbeli za informiranje
in odpravo napak - večino po-
pravkov si lahko uporabniki
prenesejo kar z Interneta - je
najbolj negotova usoda pro-
gramske kode, ki je bila nare-
jena po naročilu, za specifične
naloge. To velja predvsem za
mala in srednja podjetja, ki so
po raziskavah ameriških stro-
kovnjakov tudi najbolj ogro-
žena, saj priprave na prehod v
leto 2000 zahtevajo tudi dolo-
čena finančna sredstva, ki pa
jih podjetja ob hazardnem pri-
čakovanju, da bo udarilo
drugje in ne pri njih, raje na-
menijo drugim področjem.
Pri večjih in državnih pod-
jetjih ter mednarodnih korpo-
racijah so za prehod v leto
2000 bolje pripravljeni, če-
prav je bilo mogoče še v za-
četku decembra zaslediti po-
ročila o težavah velikih siste-
mov, tako v ZDA, kot tudi
drugod po svetu. Tu namreč
ne gre več samo za preprosto
dejstvo, da računalnik pre-
pozna napačno letnico, tem-
več tudi za gore podatkov, ki
so v nekaterih programih oz-
načene z dvomestnimi letni-
cami. Predstavljajte si bazo
podatkov z nekaj sto tisoč
vpisi, kjer računalnik zaradi
dvomestne letnice napačno
preračunava datume naročil
kupcev, čas obstojnosti hrane
ali pa starost proizvodov in
celo ljudi.
Črni scenarij
Vendar pa problem leta
2000 ne pomeni le to, da se
bodo naši domači računalniki
morda nehote vrnili za 100 let
v preteklost. Gre za globalni
problem, ki temelji na pove-
zanosti velikih računalniških
sistemov med sabo, gre za
milijone in milijone vgrajenih
mikročipov, ki bi ob hkratni
odpovedi lahko povzročili
svetovni kaos.
, Najbolj črnogledi pričakuje-
jo atomsko katastrofo. Pristaši
črnega scenarija napovedujejo
napake v ruskih računalniških
sistemih, ki nadzorujejo rake-
te z nuklearnimi bojnimi gla-
vami. Jedrske elektrarne bodo
po njihovem odpovedale po-,
slušnost in se stopile same
vase. Infrastrukturni sistemi
bodo obstali, kar bi bilo še
posebej kritično v velikih me-
tropolah, kjer so ljudje od njih
popolnoma odvisni. Predstav-
ljajte si New York v temi, brez
javnega prometa, komunika-
cij, ogrevanja, vode in s popol-
noma ohromljenimi javnimi
storitvami.
Na svetovnem nivoju bi ob
prizadetosti posameznih sek-
torjev ena katastrofa potegnila
za sabo drugo. Gre za val
neodvisnih napak, ki se kumu-
lativno združujejo v eno samo
veliko katastrofo. Okvare ener-
getskih omrežij bi povzročile
ohromitev mednarodnega
bančnega in finančnega siste-
ma, zdravstvenega varstva,
prometa, telekomunikacij in
nenazadnje gospodarstva. Jav-
na varnost bi bila enaka ničli.
Pristali bi v srednjem veku.
Vendar je takšen scenarij
skorajda nemogoč. Iz Rusije je
v začetku decembra prišlo
uradno zagotovilo, da imajo
strateške izstrelke trdno v vaje-
tih. In kljub temu, da Rusija,
Kitajska in Indija močno zao-
stajajo v pripravah na leto
2000, je tudi CIA prepričana, da
so okvare na jedrskih elektrar-
nah malo verjetne. Tudi napak
na jedrskih izstrelkih po mne-
nju te agencije ni pričakovati.
Dobro, kako pa je z dežela-
mi tretjega sveta? Seveda ne
gre za pravilo, toda države, ki
so slabo pripravljene na leto
2000, so običajno tudi manj
odvisne od sodobne tehnolo-
gije.
Problem leta 2000 ne bo tra-
jal samo en dan. Njegove po-
sledice se bodo, tako menijo
nekateri ameriški računalniški
mediji in ustanove, ki se aktiv-
no ukvarjajo s tem, poznale še
skozi celo naslednje leto, ne-
katere pa utegnejo izplavati na
površje šele po nekaj letih.
Slednje utegnejo biti še pose-
bej problematične. Za povrh
se je v zadnjem času pojavilo
še nekaj virusov, ki naj bi uda-
rili na novega leta dan.
Je 600 milijard
dolarjev dovolj?
Kljub temu pa so napovedi
uglednih strokovnih teles
precej bolj optimistične. No-
bena izmed resnih študij se
namreč niti na daleč ni pribli-
žala zgodbam o »koncu sve-
ta, kot ga poznamo«. Bolj kot
napovedi o sodnem dnevu so
zaskrbljujoče številke, ki go-
vorijo o izgubah v gospodars-
tvu. Azija, vodilna sila v proi-
zvodnji računalniške strojne
opreme, naj bi utrpela kar 90
milijard dolarjev dolarjev
škode zaradi problema Y2K.
V ZDA so močno zaskrbljeni
nad malimi podjetji v kemični
industriji. Glede na tamkajšnje
stroge varnostne predpise
utegne celotna zadeva res zav-
zeti katastrofalne razmere,
vendar bolj za lastnike podjetij
in zaposlene kot pa za okolje.
Veliko podjetij zaradi napak v
računalniških sistemih namreč
ne bo moglo delovati v skladu
z varnostnimi predpisi, zato
bodo morala začasno preneha-
ti s proizvodnjo. To bo povzro-
čilo zamude v dobavi in posle-
dično propad teh podjetij. Na
splošno bi lahko to dejali tudi
za ostale industrijske panoge,
ki morajo izpolnjevati zahtev-
ne varnostne standarde.
V svetu so od leta 1995 pa
do danes porabili 600 milijard
dolarjev za priprave na pre-
hod v leto 2000. V ZDA so
ustanovili krizni center v
vrednosti 50 milijonov, ki v
realnem času po vsem svetu
spremlja možne težave pove-
zane s prehodom v leto 2000.
Zanimivo, da zelo veliko po-
zornosti namenjajo morebit-
ni paniki, ki bi lahko nastala
ob sicer običajnih težavah in-
frastrukturnih sistemov in ki
bi slučajno sovpadli z novo-
letnim vikendom. Izpadi se
namreč dogajajo tako ali dru-
gače, s problemom Y2K ali
brez, težave pa bi nastale, če
bi ljudje v takšnih, sicer po-
vsem obvladljivih okolišči-
nah, izgubili živce. Če vzame-
mo na primer pod drobno-
gled poslovanje s kreditnimi
karticami, se število neveljav-
nih transakcij v ZDA giblje
okrog desetih odstotkov. Ker
prvega januarja ne bo nič
drugače, bi lahko resne teža-
ve prej povzročilo pretirano
vznemirjenje bančnih komi-
tentov kot kaj drugega.
Ocene o morebitni škodi, ki
bo nastala, se močno razliku-
jejo. Nekateri strokovnjaki
pričakujejo, da bo svet zaradi
nepripravljenosti na leto 2000
utrpel škodo v obsegu enega
bilijona dolarjev. Po drugi stra-
ni pa pri računalniškem maga-
zinu Computerworld po vsem
svetu pričakujejo le 24 milijard
dolarjev izgube v naslednjem
letu. Ista vira se hkrati zelo
razlikujeta v oceni porabljenih
sredstev za preprečitev škode.
Zanesljive številke bodo očit-
no znane šele, ko bo novo leto
daleč za nami.
in pri nas?
Med zahodnoevropskimi
državami je na Y2K najslabše
pripravljena naša soseda Itali-
ja. V naši bližini isti viri ome-
njajo predvsem Jugoslavijo in
Romunijo, ki sta precej na
dnu lestvice pripravljenosti in
hkrati daleč za njo.
Slovenija je dobro priprav-
ljena. Vsaj tako trdijo na Cen-
tru Vlade RS za informatiko,
pa tudi poročilo CIA Slovenije
ne omenja kot rizičnega po-
dročja. Na spletni strani
www,sigov.si/cvi/slo/2000/
lahko preberemo, da sta na
leto 2000 najbolj pripravljena
elektrogospodarski in finančni
sistem. Posebno pozornost so
namenili jedrski elektrarni
Krško, dobili pa so vsa potreb-
na poročila od Telekoma in
Minstrstva za promet in zve-
ze, ki zagotavljajo obratovanje
v morebitnih izrednih razme-
rah. Ustrezno so bili preizku-
šeni infrastrukturni komuni-
kacijski sistemi, kot tudi vsi
kritični informacijski sistemi.
Ostala področja preskrbe
prebivalstva, kot so proizvod-
nja in distribucija hrane, oskr-
ba z vodo ter daljinsko ogre-
vanje po mnenju Centra Vla-
de za informiranje niso izrazi-
to odvisna od informacijske
strukture in pripravljenosti
na leto 2000. Kdo ve? Morda
bi kazalo upoštevati izkušnjo
britanskega gospodarstva iz
leta 1998, ko je računalnik v
hladilnikih trgovskega pod-
jetja Mark&Spencer v Londo-
nu zaradi napačnega izračuna
datuma uničil na tone hrane v
zmrzovalnikih. Računalnik je
namreč zaznal letnico 2002
kot 1902. Ocenil je, da ima
hrana na grbi častitljivih 96 let
m zato ukazal, naj jo zavrže-
jo.
VASJA OCVIRK
Računalniški strokovnjaki po svetu in pri nas se že nekaj časa ubadajo s problemom, kako
pripraviti sisteme, da bodo delovali tudi prvega dne leta 2000.
TEMA TEDNA
13
Je hrošč na Celjskem ukročen?
Odgovorni zatrjujejo, da večjih katastrof ne pričakujejo, ker so se nanje ustrezno pripravili - Previdnost ne bo odveč
Tudi če ne verjamete črno-
gledim napovedim, kakšno
razdejanje bo prinesel tisoč-
letni hrošč, ne bo odveč, če
se boste za prvi dan novega
leta oborožili s kakšno ste-
klenico vode, svečo ali pe-
trolejko, imeli v žepu neicaj
več gotovine in upali, da
vam na poti na kakšen obisk
ne zataji avto ali da ne osta-
nete v dvigalu. Pa brez pani-
ke! Povsod zatrjujejo, da so
hrošča ukrotili in da ne pri-
čakujejo večjih katastrof.
Res pa je tudi, da priznavajo,
da jih kljub temu lahko še
kaj preseneti...
Elektrika
Vaša slaba volja se bo ver-
jetno začela, če boste po pol-
noči ugotovili, da ni elektri-
ke, kar pomeni vrsto težav.
Po ocenah odgovornih je
problem letnice v procesni
informatiki oskrbe z energijo
bolj zahteven kot na drugih
področjih, saj elektro-ener-
getski sistem Slovenije (EES)
sestavlja osem podjetij za
proizvodnjo, dva premogov-
nika, pet distribucijskih pod-
jetij in ELES, ki skrbi za pre-
nos in sistem. Motnja pri ka-
teremkoli od njih lahko vpli-
va na oskrbo porabnika. Ra-
de Kneževič, vodja službe za
zveze in informatiko pri
Elektro Celje, ki zagotavlja
elektriko približno 150 tisoč
odjemalcem na območju Slo-
venj Gradca, Celja in Krške-
ga, pravi, da so se problema
lotili lani in da bi težav ne
smelo biti, če bodo pri proi-
zvodnji in prenosu zadeve
delovale. Največkrat so iz-
hod poiskali z nadgradnjami
in zamenjavami določenih
komponent, za kar so pora-
bili 70 milijonov tolarjev. Ne-
kateri veliki odjemalci so od
njih zahtevali zagotovila, da
bo sistem deloval in novo
določitev odgovornosti v pri-
meru poslovne škode, če bi
prišlo do motenj v oskrbi z
elektriko. Zanje so pripravili
skupno izjavo EES.
Sistem so preizkusili in te-
žav ni bilo. Sicer pa imajo
pripravljen rezervni scenarij,
ki predvideva okrepljeno de-
žurstvo, program omejevanja
porabe in prehod na ročni
sistem vodenja z uporabo ti-
stih zvez, ki ne bodo motene
(UKV).
Voda
če bo elektrika, tudi ne bo
težav z vodo, zagotavlja Dra-
go Štefanec, odgovoren za
področje informatike v JP Vo-
dovod-kanalizacija Celje:
»Vsa naša programska opre-
ma je pripravljena na leto
2000 in vodooskrba v Celju
bo normalna. Pri črpalkah,
kjer ni vgrajenih procesorjev,
ne more biti težav, če bo do-
bava elektrike normalna. Tu-
di nadzor kakovosti vode ne
bi smel biti moten. Sicer pa
imamo še več sistemov, kjer
je možno ročno posegati va-
nje, tako da ne bo težav. Kak-
šnih posebnih preizkusov ni-
smo delali, bomo pa imeli pr-
vi dan novega leta okrepljeno
dežurno službo.«
Telefoni
In kako boste poklicali de-
žurne, če telefoni ne bodo
delali? Mitja Veronek, vodja
službe za telekomunikacij-
ske naprave pri celjskem Te-
lekomu, pravi, da so opravili
vse potrebne dograditve tele-
fonskih central, prenosnih si-
stemov, računalniške opre-
me in instrumentov. Te so
tudi preizkusili in težav ni
bilo. »Da bi se izognili more-
bitnim presenečenjem, smo
med 3. in 5. decembrom
preizkusili še delovanje v ce-
lotni omrežni skupini 063.
Pri nekaterih naročnikih se je
pokazala sprememba datu-
ma na ISDN aparatih in na
računih v hotelih. Vendar so
te težave manj moteče, kot bi
bila lahko tiste, ki bi nastale
ob novem letu,« ugotavlja.
Hkrati so lahko večji naročni-
ki opazovali, kako se obna-
šajo njihove naprave. Prijav
o težavah ni bilo, preizkus je
v celoti uspel, zato v Teleko-
mu zagotavljajo, da težav tu-
di 1. januarja ne bo.
Denar
če vam bo med prazniki
zmanjkalo denarja in bi radi
zavili v katero od dežurnih
trgovin, boste verjetno stopili
do najbližjega bankomata.
Bojan Ručigaj, direktor sek-
torja informatike pri Banki
Celje zatrjuje, da bodo njihovi
bankomati delovali nemote-
no. Tudi sicer se že od marca
lani pripravljajo na leto 2000
in ocenjujejo, da so priprav-
ljeni. V prilagajanje so vložili
nekaj deset milijonov tolar-
jev, dela pa so se lotili siste-
matično na treh področjih: in-
formatike, ostalih tehničnih
naprav (telefoni, ogrevanje,
dvigala, nadzor, varnost...)
ter v delu, ko gre za sodelova-
nje s komitenti - pravnimi
osebami.
Če bi se zgodilo kaj nepred-
videnega in bi po 1. januarju
njihovi bankomati vendarle
ne delali, bo banka zagotovila
izplačila gotovine z odprtjem
nekaterih poslovalnic in sicer:
na Vodnikovi in Prešernovi
ulici ter v Celjski mestni hra-
nilnici in v ekspoziturah Slo-
venske Konjice, Žalec, Šent-
jur, Laško, Šmarje pri Jelšah,
Rogaška Slatina in Mozirje, ki
bodo odprte od 11. do 15. ure.
Tudi v NLB, SKB in v Ban-
kartu (bankomati) zatrjujejo,
da bodo leto 2000 pričakali
pripravljeni.
Vlaki
Denar boste torej imeli,
lahko boste šli na obisk k
sorodnikom v sosednji kraj.
Če se boste odpravili na pot z
vlakom, vas morda čaka pre-
senečenje... ali pa tudi ne.
Tako vsaj trdijo v Slovenskih
železnicah, kjer so prilagodili
sklop informatike, teleko-
munikacij in signalnovar-
nostnih naprav ter ustrezno
organizirali promet. Vse po-
membne informacijske siste-
me so preizkusili, med 13. in
17. decembrom so opravili
ponovi celotni test delovanja
sistema za spremljanje pro-
meta in težav ne pričakujejo.
Sicer pa je moč avtomatsko
funkcionalnost sistemov za-
menjati z ročno vodenimi, za
kar imajo dovolj veliko in
usposobljeno dežurno eki-
po. Težave pa lahko nastopi-
jo pri prometu s Hrvaškimi
železnicami, saj njihovi siste-
mi pred nekaj tedni še niso
bili pripravljeni. Novembra
je bila na SŽ opravljena še
zunanja mednarodna preso-
ja stanja, načina dela in orga-
niziranosti in ocena je bila
pozitivna. Sicer pa bodo v
vsakem primeru organizirali
štabe in dežurstva, dispečer-
ska služba pa bo centralna
točka obveščanja in sproža-
nja aktivnosti. »Predvideva-
mo, da bodo vsi vitalni siste-
mi na SŽ delovali in da bo za
morebitne glavobole prej
vzrok žveplo kot silicij,« za-
ključuje Miro Jovanovič, šef
službe za informacijski si-
stem in organizacijo pri SŽ.
Bolnišnica
Nekateri bodo praznike žal
preživeli v bolnišnici ali pa se
bodo tam znašli ravno 1. ja-
nuarja. Bodo aparature delo-
vale tako, kot morajo? Ro-
man Kampoš, svetovalec di-
rektorja Bolnišnice Celje za
informatiko, pravi, da so se
že pred dvema letoma pričeli
pripravljati na reševanje da-
tumskega problema, saj so
menili, skupaj z drugimi bol-
nišnicami v Sloveniji, da gre
za resen problem. »Tako da
lahko trdimo, da je strojna in
programska oprema priprav-
ljena. Lani smo zamenjali ra-
čunalnike z najnovejšimi,
medtem ko za novejši soft-
ware proizvajalci zagotavlja-
jo, da težave ne sme biti. Kri-
tična mesta smo tudi preizku-
sili, opravili simulacije in izka-
zalo se je, da so delovala. To
smo storili zlasti pri življenj-
sko pomembnih aparaturah
in nič nenavadnega se ni do-
gajalo. Sicer pa bomo za praz-
nike dosegljivi računalnikarji,
če bi se karkoli zataknilo. O
stroških je težko govoriti, saj
bi nekatere računalnike tudi
sicer zamenjali zaradi zasta-
relosti.«
Jedrska
katastrofa?
In če vas ne skrbi nič od
naštetih »malenkosti«, v vas
morda gloda črv strahu, da je
pred vrati jedrska katastrofa.
Če boste preživeli vse možne
težave, ki jih nekateri priča-
kujejo, vam tudi glede Nu-
klearne elektrarne Krško ni
treba biti v skrbeh. Tako vsaj
trdijo odgovorni v njej, ki
pravijo, da so postopke prila-
gajanja računalniških siste-
mov povzeli po postopkih
ameriške uprave za jedrsko
energijo. Standardizirali so
strojno in programsko opre-
mo ter opravili konverzijo
programske opreme, ki je bi-
la posebej naročena za NEK.
Program prehoda, ki ga oce-
njujejo na pol milijona dolar-
jev, je pregledala Mednarod-
na agencija za jedrsko ener-
gijo z Dunaja in ga pozitivno
ocenila.
Boste sedaj bolj mirni pri-
čakali novo leto? Če ne, vam
še vedno ostane nasvet iz
uvoda, pa še kakšen dodaten
varnostni ukrep si lahko izmi-
slite. Vam vsaj ne bo dolgčas
med prazniki!
TATJANA CVIRN
Je to tisti hrošč tisočletja, pred katerim te dni trepetajo
računalnikarji po svetu?
14
AKTUALNO
Preplah pojenjuje
Oboleli otrok uspešno okreva - V celjskem otroškem dispanzerju bodo cepili do konca leta - Po 1. januarju najprej na
vrsti najmlajši in otroci iz vrtcev
,	>	^ '	...........-JI
Šestnajstmesečni malček
iz Celja, ki so ga minuli teden
zaradi gnojnega meningiti-
sa, ki ga je povzročila bakte-
rija Haemophilus influen-
cae, iz celjske bolnišnice pre-
peljali na Klinični oddelek za
otroško kirurgijo in intenziv-
no terapijo kirurške klinike v
Ljubljani, je že nekaj dni na
povsem navadnem oddelku
infekcijske klinike. Zaradi
pravočasnega zdravljenja se
mu je stanje hitro izboljšalo,
zdravniki pa upajo, da bole-
zen ne bo pustila nobenih
resnejših posledic.
Novica, da se je z baterijo
Haemophilus influencae tipa b
(Hib) okužil tudi otrok v Celju,
je v regiji povzročila pravi pre-
plah in vznemirjenje, kar je
glede na to, da je zaradi nevarne
bakterije pred kratkim v Mari-
boru umrl deček, povsem ra-
zumljivo. Takoj po maribor-
skem primeru, še zlasti pa po
novici, da je zbolel tudi otrok v
Izoli, se je za cepljenje proti
bakteriji, ki bo pri nas obvezno
šele od 1. januarja 2000 naprej,
v Celju odločilo veliko staršev,
vendar pa v zdravstvenih domo-
vih kljub dolgemu seznamu
otrok -s cepljenjem niso mogli
pričeti. Ljubljanski inštitut za
varovanje zdravja je namreč na-
povedi, da bo cepivo poslal,
spreminjal iz dneva v dan. Celje
je cepivo končno dobilo šele
pred enim tednom, seznami
otrok pa so bili iz dneva v dan
daljši. Celjski zavod za zdravs-
tveno varstvo je do torka vsem
zdravstvenim domovom v regi-
ji in zasebnim zdravnikom s
koncesijo razdelil že preko
2000 doz cepiva.
Do novega leta
Na otroškem dispanzerju v
celjskem zdravstvenem do-
mu, kjer zoper bakterijo Hib
cepijo že od minulega petka,
so doslej na željo staršev cepi-
li okrog 500 otrok, naslednji
teden jih bodo še 200. V prete-
klih dneh so cepili otroke tudi
v ambulanti zavoda za zdravs-
tveno varstvo, vendar le tiste
od drugega do petega leta sta-
rosti. Vodja dispanzerja Moj-
ca Jereb Kosi, dr. med., je
povedala, da so pri njih naj-
prej cepili tistih 330 otrok,
kolikor so jih že imeli na sez-
namu, nato še vse ostale.
Pri tem se marsikdo sprašu-
je, zakaj pri cepljenju niso
imeli prednost'tisti otroci, ki
so bolj ogroženi, ali pa na
primer otroci iz vrtčevske eno-
te Mavrica, od koder je oboleli
otrok, vendar, dr. Kosijeva od-
govarja, da so tako odločili
strokovnjaki zavoda za zdravs-
tveno varstvo. Takoj po 1. ja-
nuarju, ko bo cepljenje proti
Hib obvezno za vse otroke do
petega leta starosti, bodo v
otroškem dispanzerju cepili
po prednostni listi, ki so jo
sami naredili. Tako bodo,naj-
prej s posebnim vabilom po-
zvali najmlajše otroke in tiste
iz vrtcev, vse ostale pa bodo
cepili ob rednih preventivnih
pregledih. Celotna populacija
otrok do petega leta starosti naj
bi bila pred bakterijo Hib zaš-
čitena že do poletja in ne šele
do oktobra, kot je predvideno
v republiškem programu ob-
veznega cepljenja.
Glede na to, da je inkubacij-
ska doba od ugotovitve gnoj-
nega meningitisa potekla, v
Celju ni več kakšne večje ne-
varnosti novega izbruha bo-
lezni. Kljub temu dr. Kosijeva
opozarja, da je v naslednjih
mesecih tako v Celju kot ce-
lotni Sloveniji še možen pojav
kakšnega primera.
Poleg skrbi, ker cepivo ni
prišlo pravočasno, so v prete-
klih dneh nekatere starše vzne-
mirile tudi nasprotujoče si in-
formacije o tem, kdaj bo Zavod
za zdravstveno varstvo Sloveni-
je povrnil stroške cepljenja. V
začetku tedna so se v Ljubljani
končno dogovorili, da lahko
starši na vseh zavodovih ob-
močnih enotah in izpostavah že
uveljavijo povračilo stroškov,
vendar največ do višine 2.800
tolarjev, seveda pa morajo pri
tem obvezno priložiti račun.
JANJA INTIHAR
DESKANJE
PO SPLETU
Smo pripravljeni?
Takole. Zdaj je pa res zad-
nji čas, da pogledamo v naše
mlinčke in se prepričamo,
kako bodo prenesli prehod v
leto 2000. Na internetu je na
voljo veliko naslovov, od ko-
der si lahko prenesete pro-
gramsko opremo, ki bo ugo-
tovila, kako je vaš računal-
nik pripravljen na celoten
cirkus, ki se bo zgodil čez
nekaj dni. No, bomo videli,
koliko od napovedanega se
bo resnično zgodilo, toda za
zdaj ostanimo pri našem
stroju.
Za začetek se nas bo večina
odpravila kar na www.micro-
soft.si, saj nas največ uporab-
lja to ali ono verzijo operacij-
skega sistema Windows. V
meniju »IT strokovnjaki« se
nahaja povezava »Letnica
2000«, kjer boste našli vse
potrebne informacije o testi-
ranju, pripravljenosti na leto
2000 in odpravljanju napak.
Sicer pa priporočam ogled
enega izmed mnogih spletnih
naslovov, ki se ukvarjajo s tem
problemom. Osebno se še naj-
bolj nagibam k spletnim stra-
nem založniške hiše Ziff-Da-
vis, ki izdaja magazine kot so
PC Computing, PC Magazine
in podobno periodiko, saj se s
prehodom v leto 2000 ukvar-
jajo že nekaj let, po mojem
mnenju pa se tudi uspešno
izogibajo pretiranemu senza-
cionalizmu na eni in ravnodu-
šnosti na drugi strani. Na
spletnih straneh ZDNet, toč-
neje v rubriki Millenium
Watch	(http://
www.zdnet.com/zdhelp/fil-
ters/y2k/) boste našli obilo
informacij o prehodu v novo
tisočletje in na tone koristnih
napotkov in programov za pri-
pravo na ta prehod.
Seveda bi bilo najbolj ko-
ristno, da si najprej preberete
osnovni tehnični oris hrošča
tisočletja, kjer boste med dru-
gim izvedeli, da morate naj-
prej preveriti BIOS vašega ra-
čunalnika, nato operacijski si-
stem in nato še programe.
Slednje bo itak največji prob-
lem, zato vam bodo svetovali,
da za vsak kos softvera, ki ga
imate nameščenega na vašem
računalniku, obiščete spletno
stran proizvajalcev ter si na-
tančno ogledate njihova spo-
ročila in zagotovila o priprav-
ljenosti na leto 2000.
Lahko pa ste tudi skrajno'
neodgovorni in greste kar na
http://www.zdnet.com/
downloads/topics/y2k.html,
kjer boste našli vse potrebne
in nepotrebne programe za
spopad z digitalno beštijo. Ko
rečem nepotrebne programe,
mislim s tem tudi na različne
ohranjevalnike zaslona in po-
dobne zadeve. Morda se boste
morali registrirati kot uporab-
nik njihovih servisov, kar pa
ni kakšna posebna ovira, saj je
vsa stvar zastonj. Sam imam
za takšne primere vedno v ro-
kavu še dodatni elektronski
naslov na kakšnem izmed
brezplačnih poštnih servisov.
Ob registraciji je namreč obi-
čajno potrebno vpisati tudi
elektronski poštni naslov, ka-
mor vam potem po želji poši-
ljajo razna obvestila in rekla-
me. Ker pa se nikoli ne ve,
kdaj lahko pride do zlorab
tudi v tako uglednih firmah
kot je Ziff-Davis, je dobro v
takšne namene imeti elek-
tronski naslov, ki ga v primeru
zlorab ne boste pogrešali. To-
rej, ne vpisujte službenega na-
slova, a ne.
Sicer pa je tega softvera na
internetu toliko, da se lahko
človek še zmede. Pa brez pani-
ke. Če se vam bo zdelo vse
skupaj preveč zapleteno,
poizkusite na vašem priljub-
ljenem portalu, pa naj bo to
Yahoo, AltaVista, Lycos ali pa
HotBot. Gotovo boste našli ti-
sto, kar vas zanima. Če pa se
vam vse skupaj ne ljubi, imate
na voljo še zmeraj dve možno-
sti. Prva je, da pokličete poob-
laščeni servis, kjer vam bodo
vso stvar uredili za zmerno
ceno; In druga? Ja, lahko se na
vse skupaj požvižgate. Tudi to
je rešitev. Ki pa vam je seveda
ne priporočam.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
O delu gostišč
V mestni četrti ali krajevni
skupnosti, zatem pa še v obči-
ni so doslej dajali le mnenje k
vlogam gostincev za podalj-
šanje obratovalnega časa, od-
ločbe o tem pa so izdajali v
upravnih enotah. S sprejet-
jem novega pravilnika o dolo-
čanju obratovalnega časa pa
je država pristojnost samo-
stojnega odločanja o tem,
kakšen bo pri njih obratoval-
ni čas gostinskih obratov ozi-
roma kmetij, ki se ukvarjajo
tudi z gostinstvom, vrnila ob-
činam.
Nov pravilnik še določa, da se
odločbe o podaljšanem obrato-
valnem času gostincev izdajajo
tudi za daljše časovno obdobje
(doslej le za 1 leto), v primeru,
da v posameznem lokalu, ki mu
je dovoljeno poslovanje preko
»rednega delovnega časa« priha-
ja do pogostih kršitev javnega
reda in miru, pa lahko v občin-
ski upravi takšno odločbo tudi
prekličejo.
V Celju so v Odboru za gos-
podarstvo MS MOC liberalno
predlagali, da se dosedanji
obratovalni čas za lokale z 22.
ure premakne na 23. uro, ven-
dar so svetniki takšno mož-
nost zavrnili, pristali pa so na
podaljšanje obratovalnega ča-
sa v diskotekah. Še vedno os-
taja v veljavi, da mnenja o
podaljšanju obratovalnega ča-
sa, za katerega so morali zain-
teresirani gostinci zaprositi
do 15. decembra, podajo tudi
v krajevnih skupnostih oziro-
ma mestnih četrteh, v prime-
ru, da je lokal v večlastniški
zgradbi, pa mora gostinec pri-
dobiti tudi soglasja ostalih
lastnikov stavbe.	IS
Med obiskom na Polzeli.
Mozirjani ostarelim
s solzami v očeh so se varovanci domov za ostarele na Polzeli in v Velenju poslavljali od
predstavnikov občine Mozirje, ki so minuli teden obiskali »svoje občane« v obeh domovih.
Predstavnike občine in obeh krajevnih skupnosti, mozirske in rečiške, so spremljali člani
mešanega upokojenskega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana, sodeloval pa je tudi
predsednik zbora in organizator obiska Franc Florjane. Starejši, ki jesen življenja preživljajo v
domovih na Polzeli ali v Velenju, so se obiska izjemno razveselili, vsem oskrbovancem iz
mozirske občine pa so podelili tudi novoletna darila.	US, Foto: C. SEM
50 let Čebelarske
družine Braslovče
V soboto so se v avli Os-
novne šole Braslovče zbrali
člani Čebelarskega društva
Braslovče in drugi gostje na
slovesnosti ob 50-letnici us-
tanovitve čebelarske druži-
ne. Ob tem pa so proslavili
tudi 71-letnico ustanovitve
čebelarske podružnice za
Braslovče z okolico.
Slovesnost so pričeli s kraj-
šim kulturnim programom, ki
so ga pripravili učenci bra-
slovške šole, potem pa je
predsednik društva Stanko
Rizmal govoril o zgodovini
društva. Začetki organizirane-
ga čebelarjenja segajo v leto
1928. Takrat je bila ustanov-
ljena podružnica za Braslovče
in okolico. Že takrat so imeli
večkrat predavanja, ki so po
strokovni plati pomagala če-
belarjem. Čebelarska družina
Braslovče pa je še bolj poveza-
la čebelarje. Namen in cilj
čebelarjev je izobraževanje,
pridobivanje podmladka, or-
ganizacija nabave zdravil in
sladkorja za čebele, spodbuja-
nje varovanja in ohranjanja
čistega naravnega okolja, šir-
jenje avtohtonih medovitih
rastlin itd.
Ob tej priložnosti sta odličje
Antona Janše III. stopnje pre-
jela Martin Rojnik in Štefan
Bednjanič, društvena prizna-
nja pa Jože Laznik, Franc Bo-
silj, Stanko Rizmal, Občina
Braslovče, OŠ Braslovče in
predsednik ZČD Spodnje Sa-
vinjske doline Anton Roz-
man. V avli šole so odprli
zanimivo razstavo.
T. TAVČAR
Žive jaslice na Rečici
Turistično društvo Rečica ob Savinji že pripravlja vse
potrebno za postavitev živih jaslic.
Te bodo v sodelovanju s cerkvenimi pevci postavili na Dol-
Suhi, v neposredni bližini gostišča Atelšek. Za žive jaslice
pripravljajo igrane prizore, s katerimi bodo ponazorili
Kristusovo rojstvo. Jaslice bodo na ogled v nedeljo, 26.
decembra, od 17.30 do 20.30, ter v ponedeljek in torek od
19. do 21. ure.	US
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Glasba ju je združila
Po petdesetih letih skupnega življenja Ivanko in Antona Godca s Teharja še vedno povezuje ljubezen do glasbe
štiri leta po vojni je bilo, ko
sta Ivanka in Anton Godec
sklenila, da se bosta vzela. K
civilni poroki je bilo treba s
Teharja v Šentjur, spominjata
se, da so kar nekaj časa peša-
čili, po obredu pa so se razšli
brez zabave in slovesne poje-
dine. Petdeset let pa je minilo,
kot bi jih veter odpihnil, pravi
Ivanka Godec, ki jih šteje 70,
njen Anton pa je pet let starej-
ši. Je pa bila zato zlata poroka
bolj slovesna, njuni štirje
otroci so poskrbeli, da se je
bosta še dolgo spominjala.
Kadar je slabo vreme, se iz
hiše pod teharsko cerkvijo raz-
lega zvok klavirja in veselo pre-
pevanje. Včasih ustvarjata kaj
novega ali pa zaigrata in zapo-
jeta kakšno svojo najljubšo,
kot je na primer Čar noči, ki sta
jo skupaj napisala. Glasba ju je
povez^a in še vedno ju druži,
jima krajša dneve in bogati živ-
ljenje. Anton je znan organist
in zborovodja, sklada pesmi in
je še vedno aktiven, kljub te-
mu, da zadnja leta malce slab-
še sliši. Za dolgoletno glasbeno
udejstvovanje je dobil več priz-
nanj in odlikovanj, med dru-
gim priznanje mariborskega
škofa Franca Krambergerja.
Ivanka pa je vseskozi rada
prepevala in napisala kakšno
pesem, če je le imela čas.
Okrog dvesto se jih je nabralo v
vseh teh letih, ena zadnjih je
posvečena njuni zlati poroki.
Sicer pa nastanejo ob različnih
priložnostih, največkrat, kadar
je zelo slabe ali pa zelo dobre
volje. Še veliko jih nosi v sebi,
vse tisto, za kar prej ni bilo
časa, bi sedaj rada prelila na
papir.
Rodila se je na Teharju druga
od šestih otrok. Mati ji je umrla
na 13. rojstni dan, stara komaj
35 let. Ostali so sami z očetom.
Čeprav lačni in nebogljeni, niso
dovolili, da bi jih ločiU. Radi so
se imeli in si delili še tako majh-
ne stvari. Vojna, lakota in na-
lezljive bolezni so ji vzele še
dva brata. Poplave pa so vsako
leto odnesle ves otroški trud,
vse pridelke. Med vojno in po
njej so bili večkrat lačni kot siti.
Spominja se, da je bila nekoč
tako lačna, da je očetu pojedla
kruh, ki ga je hranil za kosilo za
v službo.
Da bi lažje prebolela izgubo
mame, se je na Teharju vključi-
la v pevski zbor, kjer je spozna-
la Antona. Ta je kasneje vodil
zbor, ki še danes poje pod nje-
govim vodstvom.
Anton, ki se je rodil v Zgor-
njih Lažah pri Poljčanah kot
četrti od sedmih otrok velikega
kmeta, je prav tako že v rani
mladosti ostal brez matere. Ker
je že na paši rad prepeval, ga je
oče poslal v zasebno orglarsko
šolo. Osemnajstletnega so ga
poklicali v nemško vojsko in ga
poslali na fronto. Najhuje je
bilo, ko so bežali več dni brez
hrane, vode, počitka, jedli tra-
vo, nazadnje pa so jih v Italiji
ujeli Američani. Po šestih me-
secih se je vrnil domov in prišel
na Teharje za organista in zbo-
rovodjo. Dokončal je glasbeno
šolo v Celju za klavir in zborov-
sko petje pri profesorju Egonu
Kuneju. Prevzel je tudi moški
pevski zbor, pred vojno znane-
ga kot Slavček, ki ga je vodil
Maks Feguš, ga okrepil z novi-
mi moškimi in žensld pevci ter
ustanovil še otroški zbor. Poz-
neje je ustanovil še zbor Cvet-
ke Jerin v Kompolah.
Ivankina prva služba j e bila v
pisarni na občini, nato v tovarni
Emo, kjer se je vključila v ta-
kratni kakovostni mešani pev-
ski zbor. Hkrati je obiskovala
pouk klavirja v glasbeni šoU v
Celju in do poroke končala
tretji razred. Z zborom so go-
stovali po vsej Sloveniji, se vo-
zili kar na odprtem tovornjaku,
kjer jih je večkrat zeblo v tan-
kih oblekah. »Smo se pa stisnili
in je bilo lepo,« se spominja.
Po treh letih se je zaradi od-
daljenosti zaposlila v »stolarni«
na Teharju, ki je kasneje do tal
pogorela. Ob štirih otrocih se je
odločila za terensko delo pri
Zavarovalnici Triglav in delala
do upokojitve. Mlajša dva otro-
ka je jemala kar s seboj na
teren, ker ni bilo vrtca. Po
opravljenem šoferskem izpitu
ji je bilo lažje.
Anton je bil zaradi glasbenih
obveznosti in službe pri zava-
rovalnici veliko od doma. Velik
del bremena je tako nosila
Ivanka. Ker so imeU le eno
sobo, so začeli graditi hišo. Po-
sojil še ni bilo, varčevanju,
odrekanju in garanju tako ni
bilo konca. Otroci so se pridno
učili, trije so šli študirat v Ljub-
ljano. Hči Manica Ambrož je
specialistka stomatologije v
Laškem, sin Zvone je vodja
lizing oddelka v Avto Celje,
druga hči Regina Kirn je diplo-
mirana inženirka živilske teh-
nologije v Pivovarni Laško,
najmlajši sin Aleš pa je inženir,
zaposlen v Carinami Celje. Na-
nje sta prenesla svojo ljubezen
do glasbe, saj so vsi obiskovali
glasbeno šolo.
Odkar sta v pokoju, jima je
lepše. Prepevata, sldadata, se
odpeljeta na izlete ali pa ju
veseli kateri od sedmih vnu-
kov. Ali kot je zapisala Ivanka v
eni od pesmi: »Otroški na-
smeh, pridnost veselje, prekri-
lo vse skrbi, trpljenje.«
T. CVIRN
Na obisku pri Sožitju
v dvorani Kmetijske za-
druge Gotovlje so se zbrali
člani društva za pomoč du-
ševno prizadetim - Sožitje
Žalec na letnem občnem
zboru, ki so ga združili z
novoletnim srečanjem.
V prvem delu, na občnem
zboru, ki so se ga poleg članov
društva, ki jih je 140, udeležili
še žalski župan Lojze Posedel,
polzelski podžupan Tone Me-
šič in drugi gostje, je predsed-
nik društva Rihard Kopušar
spregovoril o delu društva.
Tudi letos so organizirali več
prireditev in izletov ter sre-
čanj, na katerih so se duševno
prizadeti ter njihovi starši in
skrbniki lahko izkazali na raz-
lične načine. Poleg tega so pri-
pravili letovanje, pridobili so
nove prostore društva, imajo
tudi obširen izobraževalni
program v okviru Zveze Sožit-
ja. Kot je povedal predsednik,
so člani društva razočarani,
ker se začetek izgradnje vars-
tveno delovnega centra v Žal-
cu tako dolgo zavlačuje. Aktiv-
nosti v zvezi s tem potekajo že
štiri leta, vendar ministrstvo
za delo, družino in socialne
zadeve nekatere postopke za-
vlačuje. Kljub temu pričakuje-
jo, da bodo temeljni kamen
položili januarja prihodnje le-
to. Z razdelitvijo bivše žalske
občine na več manjših se je
društvo preimenovalo v Me-
dobčinsko društvo za pomoč
duševno prizadetim Sožitje
Žalec.
Sledilo je novoletno sreča-
nje s krajšim kulturnim pro-
gramom, med katerim jih je
obiskal božiček, ki je obdaril
vse prizadete otroke. Zaklju-
čih so ga z družabnim sreča-
njem.
T. TAVČAR
Hervisov
športni dan
Ljubljansko podjetje Her-
vis, ki ima v Sloveniji že pet
prodajaln s športno opremo
in opremo za prosri čas, je
konec minulega tedna pripra-
vilo na Krvavcu zimska šport-
na dneva z brezplačnim
preizkušanjem smučarske
opreme različnih svetovnih
blagovnih znamk. Poskrbeli
so tudi za zabavo in nagradne
igre, dogajanje pa je poleg
nekaterih znanih smučarskih
asov popestril televizijski vo-
ditelj in igralec Borut Veselko.
Levčki za mlade
šele pred nekaj meseci us-
tanovljen Leo klub celjskih
vitezov, ki združuje mlade
lioniste, se je že dokazal s
humanitarnim delom.
Delo Leo kluba celjskih vi-
tezov, ki združuje 12 članov,
večinoma študentov, vodi
Gregor Planteu. S pomočjo
donatorjev in prodajo vrtnic
so v svoji prvi donatorski ak-
ciji zbrali okoli 100 tisoč tolar-
jev za pomoč mladostnikom,
ki želijo svojo življenjsko pot
nadaljevati brez droge, pri
tem pa so sodelovali tudi z
društyom Up iz Celja. V za-
četku decembra, za miklav-
ževo, so vse male bolnike na
Otroškem oddelku Splošne
bolnišnice Celje obdarili z
igračkami in knjigami, za to
akcijo pa jim je s pomočjo
podjetij Emona Obala Koper,
Spectra International, Ariel,
Dino, Najdihojca, Metro in
Mladinska knjiga Celje uspelo
zbrati 250 tisoč tolarjev.
Tudi v.prihodnje, pravijo
mladi lionisti, bodo svoje delo
usmerjali k mladim, aktivno
pa se nameravajo vključiti tu-
di v mednarodno sodelovanje
z mladimi lionisti in sloven-
skimi Leo klubi.
IS
16
REPORTAŽA
Krušna sreča in blagostanje
Diši od pomladi do pomladi, vzgaja k spoštljivosti in preganja lakoto, a kljub temu obleži v smeteh
Kruh, razpet med prosjače-
njem, lakoto in izobiljem,
spremlja človeka od rojstva do
smrti. Dvaindevetdesetletni
mlinar iz Grajske vasi je pripo-
vedoval, da je moral vsakdo v
družini poljubiti drobtino kru-
ha, če je padla na tla, sicer bi
moral toliko let trpeti, kolikor
drobtin je obležalo na zemlji.
Ošabnosti, ki bi ranila kruh, so
se bali. Mlinar, ki je ob žetvi
pobral sleherni klas in zrno, je
bil iskana poročna priča ali
boter. Kruh je bil prvo darilo
ob rojstvu otroka. Danes so to
plišaste igračke in v plastiko
zaprte orhideje, kruhu pa je
sitost domala iztisnila preroš-
ko dušo.
»Pomislite, gospod, samo po-
mislite: kruha ne mara! Kruh ni
vse, je rekel. Kaj pa je vse, bi
rada vedela. Kar oglejte si ga,
barona baronastega. Kaj bi prav-
zaprav rad? Pečeno piško, hišo,
avtomobil, letalo?« je Ciril Ko-
smač opisal besede čokate sose-
de, ki je ogorčeno kričala na
»slabo oblečenega moža zahaja-
jočih let«. »Slabi časi? Kakšni
slabi časi, saj že berači zaničuje-
jo kruh. Včasih je berač prišel,
postal na cesti pred hišo, še ogra-
je se ni dotaknil, se odkril, pre-
križal, odmolil očenaš, prejel
kos kruha in odšel poki hvalež-
nosti. Človek ga je z veseljem
^edal. Kakšna vdanost! Danes
pa pride kakor davkar z raču-
nom.« V črtici o kruhu je Ko-
smač opisal neznanca, Id je v
vasi umrl na gnili slami, njegova
roka pa je ležala med kosi zmrz-
lega trdega kruha. Kadarkoli so
se kmetje srečali in tarnali, da
pečejo ^uh samo dvakrat na
leto, so drug drugega bodrili z
besedami, naj potrpijo, saj
»kruh tudi ni vse«. Neznanec,
Okouinokou so mu rekli, ker mu
niso vedeli imena, je ob kruhu
celo umrl. Hrepeneli so po dru-
gačnem kruhu v spoznanju, da
je najhujši glad srca. Tako dobre
kot slabe čase, obdobja suše in
lakote, slabih letin in polnih
kašč, so ljudje preživljali ob mi-
sli na kruh.
Pesjeizprosilkruh
Pripovedka s solčavskih pla-
nin pravi, da je dal stvarnik pše-
nično zrno človeku tistega dne,
ko ga je pregnal iz raja. Dal mu je
tudi motiko in naročilo, da sme
prekopati le toliko zemlje, koli-
kor je doseže z motiko, ne da bi
se premaknil z mesta. A človek
je hotel več, čeprav mu je zrasla
pšenica na dolgem steblu in je
imela zrnje od tal do vrha. Stvar-
nik se je razsrdil, prijel pšenico
in potegnil s prsti po steblu
navzgor in osmukal zrnje. Po-
tem je malo počakal v pričakova-
nju, da bo človek prosil odpuš-
čanja, a to se ni zgodilo. Tedaj je
pritekel pes in ga prosil, naj se
usmili človeka in mu pusti žito
za kruh. Stvarnik je psa uslišal in
ni potegnil z roko do vrha klasa
in zato ima pšenično steblo zr-
nje samo pri vrhu. Pes, ki je
izprosil žito za človeka, je s tem
tudi zase pridobil pravico do
koščka kruha.
V Savinjsko dolino, pripove-
duje ena od zgodb, je voda pri-
nesla kruh. Prav darovanje vodi
je bilo zelo živo, navaja Dušica
Kunaver, tako so Štajerke na
novoletno jutro darovale vodi ne
le kruh, ampak tudi jabolka,
orehe in celo denar, da bi izpro-
sile moža. Šege darovanja vodi
so imele prastari izvor v pogan-
ski dobi, ko so naši predniki na
novoletno jutro želeli očistiti vo-
do zlih moči in si z darovi prido-
biti naklonjenost vodnega duha.
V Laškem so vrgli na božični dan
blagoslovljeni kruh v vodnjak,
da bi voda v njem ne usahnila.
Darilo kruha vetru je v solčav-
skih gorah pomirjio divjanje
vetra. Kruha pa niso darovali le
vodi in vetru, temveč tudi demo-
nu ognja, nadvse požrešnemu
ljubitelju dobrot. Neprestano je
potoval po svetu, tako kot ogenj
in sonce, in vselej ga je bilo treba
pogostiti. Tudi Joža Vršnik v
Preprostih zgodbah s solčavskih
planin piše o demonu ognja,
netek so ga imenovali, ta naj bi
bil kriv lačnih let v Matkovem
kotu, ki so sledila Napoleono-
vim vojnam. Ljudje so tako stra-
dali, da so bili prisiljeni uživati
listje in travo. Iz slame in trave so
izrezovali kolenca, jih sušili,
mleli in jedli. Po letih lakote so
obrodile češnje in poslej v Solča-
vi ni bilo več tako hudih dni.
Darilo za sojenice
Kruh naj bi prinašal srečo in
blaginjo. V vseh praznikih je
imel osrednjo obredno vlogo,
mnogo starejšo kot krščanstvo,
ugotavlja Dušica Kunaver. Obil-
na pojedina s slavnostnimi kruhi
ob letnih praznikih in življenj-
skih prelomnicah je prastara ob-
veznost, ki naj zagotovi rodovit-
nost poljem in srečo ljudem.
Vilam rojenicam so darovali
kruh, da bi skušali novorojencu
izprositi srečno usodo. V prvi
noči po otrokovem rojstvu jih je
na mizi čakal hlebec kruha, da
bi ob njem sodile dobro življe-
nje. Kruh je varoval pred uroki.
Boter je nesel otroka h krstu, v
malhi hlebec, da bi ga dal prve-
mu beraču, otrok pa bi postal
srečen in dober kot kruh. Mali
kruhek ali lectovo srce je dekletu
povedalo tisto, kar si je želela
slišati. Rad te imam! Kruh je
govoril namesto njiju. In ko se je
dekle namenilo poročiti in je
odhajalo od hiše, je kot zadnje
darilo dobilo kruh. Svatje so de-
lili kruh vsem vaščanom, da bi
nova družina okusila srečo. Te-
daj, ko so umrlega zadnjič nesli
čez domači prag, so v njegovem
imenu domači znova delili po
vasi kruh, da bi mu bila zemlja
lahka, zemlja, ki jo je vse življe-
nje oral, na njej sejal in žel.
Rojstvo, poroka in smrt, vse tri
pomembne dogodke v preteklo-
sti našega človeka je spremljal
kruh, piše Dušica Kunaver v Ča-
ru kruha v slovenskem ljudskem
izročilu. Kot simbol svetosti in
blaginje je bil ob praznikih na
kmečld mizi kot na kakšnem
oltarju. Tudi v revni s slamo kriti
bajti so stoletja veljali nenapisa-
ni zakoni, ki so določali obnaša-
nje pri mizi. Obilna pojedina je
sestavni del pomladnih obredij,
ki izvirajo še iz časov, ko se je
novo leto začenjalo s prihodom
pomladi. Šele Julij Cezar je pre-
maknil začetek leta na 1. januar
in dodal letu dva meseca.
Ponoči spi
Božični kruh ima čudežno
moč in varuje hišo pred ognjem
in družino pred boleznijo. Nek-
daj so na praznik svetih treh
krajev, pravi zgodba iz Solčave,
delili mižneke, kose soržičnega
ali rženega kruha in verjeli, da
bo posebno močan tisti, kdor bo
dobil devet mižnekov.
Peka obrednega božičnega
kruha prinaša eno najstarejših
do danes ohranjenih oblik praz-
novanj. V obrednem kruhu je
bila vselej skrita prastara želja,
da bi že sredi zime zagotovili
pomladno rast, navaja Kunaver-
jeva. Poleg potic je imel božični
kruh prav posebno mesto na
božični mizi. Po starem izročilu
je moral ostati na mizi, pokrit z
belim prtom, vse tri božiče: na
sveti večer, na silvestrovo in na
večer pred svetimi tremi kralji.
Imenovali so ga različno od de-
žele do dežele, najpogosteje po-
prtnik ali poprtnjak, pa tudi stal-
nik, božičnik, župnik, miznjak,
močni kruh ali pomožnjak. Imel
je preroško moč.
Zaradi setve in žetve je člo-
veka zanimal čas. Naučil se je
šteti in računati in iznašel je
koledar. Nekvašeni kruh so
poznali že Egipčani pred vsaj
šest tisoč leti. V grobnice farao-
nov so polagali zrnje žita in
stene poslikali s prizori o peki
kruha. Z žitom so plačevali
davke in kupovali. Vojak je
zaslužil tri hlebce kruha na
dan, letna plača egipčanskega
duhovnika pa je znašala 900
pšeničnih hlebcev in 360 vrčev
vina na leto.
Ne le ob praznikih, peka kru-
ha je bila vselej hišni obred in
svečan dogodek. Družina je na-
tančno vedela, kdaj bo mati pe-
kla kruh. Potem je opojno zadi-
šalo iz krušne peči. »Kruh pono-
či spi. Tako je rekla mama, kadar
sem jo pozno zvečer prosil za še
eno maJico. Kruh je moral ostati
zaprt v kuhinjski omari. Veliko
ga je moralo biti še za naslednje
dni,« piše Ivan Sivec v eni od
svojih črtic. »Kolikor ga je dala
mama, je bila pravšnja mera.
Kadar mame ni bilo zraven, je
bil hlebec neranljiv, tako rekoč
svet.«
KSENUALEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Terezija Goličnik, kmečka gospodinja iz Šmihela nad Mozir-
jem, zamesi testo iz petnajstih kilogramov krušne moke.
Preden ga vsadi v peč, naredi v hlebce zareze z lesenim nožem.
Iz stare krušne peči, ki je ponekod še vedno srce domačije in ponos gospodinje, zadiši po
domačem kruha.
Milijoni belili
hlebcev
V Sloveniji so lani spekli
več kot 74 milijonov kilogra-
mov kruha, od tega največ
pšeničnega, več kot 37 mili-
jonov kilogramov. Special-
nega kruha so spekli 31 mili-
jonov kilogramov, vse ostale
vrste kruha, med njimi rže-
ni, koruzni in ajdov, pa so
zastopane v bistveno manj-
ših količinah. Iz ankete stati-
stičnega urada, opravljene
med slovenskimi gospo-
dinjstvi, je razvidno, da je
najbolj priljubljen beli kruh.
Slovensko gospodinjstvo po-
rabi v povprečju na leto prib-
ližno 102 kilograma belega
kruha, komaj 29 kilogramov
črnega, 19 kilogramov pol-
belega, 6 kilogramov ržene-
ga, 2,5 kilograma polnozrna-
tega in koruznega ter dober
kilogram polčrnega, vse os-
tale vrste kruha - ajdovega,
graham, ovsenega in sonč-
ničnega - porabijo v povpreč-
ju manj kot kilogram na leto.
Domači kruh iz Smihela
»V leseno posodo (dežo) presejem moko, pristavim kvas in
vanj vmešam žlico sladkorja in malo vode. Vzhajanega prilijem
moki in z litrom vode zamešam v tekočo zmes. Vse to pustim
počivati čez noč. Zjutraj zakurim v krušni peči. Kruh zamesim s
toplo osoljeno vodo in gnetem tako dolgo, da postane testo
gladko in se ne oprijema rok. Pustim ga vzhajati eno uro.
Razdelim ga na hlebčke in te položim v peharje (slamnice), da
ponovno vzhajajo. Medtem pometem peč z grebljico in ome-
lom. Ko postane kruh dovolj lahek, ga položim v peč, ga vsajam.
Peče se eno uro in petnajst minut,« je postopek priprave
domačega kruha opisala Terezija Goličnik iz Šmihela nad
Mozirjem. Za peko osmih hlebcev potrebuje naslednje sestavi-
ne: 15 kilogramov krušne moke, 10 dekagramov kvasa, 25
dekagramov soli, 7 litrov vode in žlico sladkorja.
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Zemlja, ki požira žive
Grenak sveti večer družine s kozjanskega hribovja - Namesto prostornega doma počitniška prikolica
Pravijo, da je božič najlepši
družinski praznik. Eni ga bo-
do praznovali v sreči, drugi
brez strehe nad glavo. Kmeč-
ka družina iz hribov nad Loko
pri Žusmu, ki si je postavila
prijazni dom, bo ob božičnem
drevesu razmišljala, kdaj jim
ga bo uničilo.
Občina Šentjur je pred časom
za družino Vovk-Krofl zaprosila
za bivalni zabojnik, prejšnji te-
den pa so jim iz republiške
uprave za zaščito in reševanje
(v sklopu ministrstva za obram-
bo) pripeljali počitniško prikoli-
co. Strah družine, ki bo po vsej
verjetnosti ostala brez doma, se
je pojavil pred približno petimi
leti, ko je začel pokati omet.
Razpoke so vsako leto večje;
trga keramične ploščice, zvija
omarico za elektriko, marsika-
terega okna in vrat ni več mogo-
če zapreti, lomi stekla, krušno
peč je bilo treba podreti ter
postaviti zasilni dimnik... Pone-
kod so zidne razpoke tako veli-
ke, da lahko sežeš vanje z roko.
Sledovi pokanja so po vsej
hiši, zato so morali strop pod-
preti. Pa je začelo trgati električ-
no napeljavo ter prihajati do
kratkih stikov, prelomilo je vo-
dovodno cev za gospodarsko
poslopje, odneslo sedem kilo-
metrov asfalta ceste med Loko
pri Žusmu in Virštanjem, pre-
stavilo vrt za pet metrov nižje...
Prizadevna družina je skušala
utrditi hišne temelje, zato so
vgradili približno tono železa
ter vse skupaj utrdili s sedem-
desetimi vrečami cementa. Nič
ni pomagalo, zemlja vnaprej
požira ta košček sveta na Grma-
di, v odmaknjenih kozjanskih
hribih.
Hišo so začeli graditi po koz-
janskem potresu, z vsemi dovo-
ljenji, vselili so se pred desetlet-
jem in pol. Nada Vovk je takrat
delala v Aerovem obratu v do-
mačem kraju ter se je po trinaj-
stih letih zaposlitve povsem
posvetila otrokoma, domu. An-
ton Krofi je ostal po dvajsetih
letih vožnje z viUč^em po ste-
čaju železarne Štore brez dela.
Tako sta ostala na tem kosu
hribovite zemlje, ki je za ustvar-
jalno družino tako neusmilje-
na.
Morda bosta imeli njuni hče-
ri, ki se vsak dan vozita v Celje,
nekoč lažje življenje. Starejša
Damjana, ki je šivilja, je pri-
pravnica v Izletniku, Mojca obi-
skuje prvi letnik gostinske šole.
Kaže, da za sedanji dom ni več
rešitve, po vsej verjetnosti ga bo
treba porušiti. Na Grmadi bodo
ravnali tako kot bodo odločiU
strokovnjaki. Doslej so jih z raz-
ličnih naslovov večkrat obiska-
li, prelomnica pa je bilo letošnje
poletno pismo, ki ga je družina
poslala Icrajevni skupnosti, ob-
čini ter v Ljubljano. Prosili so,
naj pridejo pogledat, v kakšnih
razmerah živijo. In so prišli.
Od vse pričakovane pomoči
je zaenkrat vidna le lepa počit-
niška prikolica. Za družino, ki
ne namerava na morje.
Njihov sveti večer bo zelo
grenak in žal je takšnih družin
na Kozjanskem še več. Saj je
prav, da gradimo po drugih,
revnih državah cele vasi, ven-
dar bi morah hkrati bolj mishti
na domače ljudi. Na davkopla-
čevalce.
BRANE JERANKO
Nada in Anton sta zgradila prostorno stanovanjsko hišo, ki
jo zadnjih pet let razjedajo razpoke. Tako velike, da lahko
vanje položiš roko.
Plesna praznična pravljica
Plesalke plesne delavnice, ki jo na OŠ Polzela vodi mento-
rica Majda Pur, so želele vrtoglavo hiteči čas ob iztekanju
tega tisočletja za trenutek upočasniti, zato so 16. grudna
pripravile plesno predstavo Novoletna pravljica, odplesale
pa so jo ob šolski novoletni smrečici.
Ob svetlobi, ki so jo dajale le lučke in svečke, so plesalke
pričarale praznično razpoloženje in se skupaj z obiskovalci
odpravile v pravljico. V pravljico, kjer je prostor za poplesava-
nje s snežinicami in čas za druženje z vilo, za soočanje s skritimi
željami, pa tudi s skritimi strahovi. Vrhunec predstave je bil
Pepelkin gala ples, prepoln razkošnih toalet, ki so marsikomu
ponujale navdih za najdaljšo noč v letu.
Da so takšne in podobne prireditve na Polzeli več kot
dobrodošle, je bilo očitno s tem, ko je v hipu zmanjkalo prostih
sedežev, seveda pa so se obiskovalci hitro znašh in si poiskali
dodatne. Bilo.jeVes pravljično, pomantično, svečano, razkošno
in - preprosto - toplo.	M.A.
Šentjurska občina je prosila za bivalni zabojnik, iz prestolnice so poslali lepo počitniško
prikolico. Za prizadeto kmečko družino iz osrčja Kozjanskega.
Bo božiček prinesel smuko na Golteh?
Danes, torej v četrtek, naj
bi se odločali, kdaj bodo pog-
nali vlečnice na Golteh in
začeli s sezono na smučiščih
na mozirski planini.
Danes bodo namreč še en-
krat opravili tehnični pregled
naprav, čeprav so stari papirji
Še veljavni. Vendar, kot pravi-
jo v podjetju CSA Šport Inže-
niring Velenje, ki je najemnik
smučišč in naprav, je najbolj
pomembna varnost. Od teh-
ničnega pregleda in torkovih
pogovorov z italijanskimi last-
niki Golt bo odvisno, kdaj bo-
do smučišče odprli - po neka-
terih verzijah naj bi se to zgo-
dilo ta konec tedna, bolj ver-
jetno pa je, da bo gondola
odpeljala sjnučarje na Golte v
ponedeljek. V teh dneh je na
smučiščih zelo veliko snega.
razmere za smučanje pa bi
bile skoraj idealne.
Marjan Prelog, direktor
velenjskega podjetja in hkrati
tudi nekdanji direktor RTC
Golte, pravi, da morajo od-
praviti kar precej težav, saj so
naprave stale polnih osem
mesecev. CSA bo na mozirski
planini do 30. aprila prihod-
nje leto, nato bo vse postopke
začel vodid RTC Golte, saj je
italijanski lastnik odkupil tu-
di pravno osebo. Kakor pravi
Prelog, bi radi Italijani začeli
popolnoma na novo - tako
bodo čez zimo pripravili plan
investicij in se potem na novo
predstavili ter prevzeli uprav-
ljanje Golt. Do takrat bo na
Golteh ostalo velenjsko pod-
jetje, kar nekateri domačini
novemu lastniku precej za-
merijo.	US
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Elektriko ima!
Francu Krajncu izTovstega se je izpolnila želja
Septembra smo bili v Tov-
stem, zaselku nad Laškim,
kjer sredi gozda, v dvesto, mor-
da tristo let stari hiši, živi pet-
desetletni Franc Krajnc. Sam
je, daleč stran od ljudi, a na to
se je navadil, ni pa se mogel
sprijazniti, da do njegove hiše
ni speljana elektrika. Zdaj
elektriko ima, s tem pa se mu
je izpolnila največja želja.
Ko smo bili septembra pri
njem, je ves čas govoril le o tem,
kako bi rad dočakal dan, ko bo
tudi v njegovi hiši zagorela žar-
nica. »Zdaj že sanjam o tem,
kako pritiskam na stikalo in se
pred hišo in v hiši zasveti,« nam
je govoril in nam razkazal hišo, v
kateri je še skoraj vse tako, kot je
bilo pred davnimi časi, vključno
s črno kuhinjo, v kateri je še
vedno prevladoval vonj po sa-
jah. In petrolejki, tista v dnev-
nem prostoru in ona druga v
veži, kjer je star štedilnik na trdo
gorivo ter dva velika lonca in
nekaj malega ostale posode,
krožnikov. Najbolj od vsega, kar
je povezano z elektriko, si je
želel hladilnika. Franci se rad
peš poda v dolino, med ljudi, in
obiskuje prijatelje, znance. Sko-
raj vedno se potem vrne domov
z vrečko, v kateri je hrana, so
klobase in je meso. Če vsega
takoj ne poje, se hrana pokvari,
od zdaj pa bo drugače. Dobil bo
rabljen hladilnik in podarjena
hrana bo v njem počakala vsaj
nekaj dni. Zdaj bo od skromne
socialne podpore tudi nekaj ma-
lega prihranil, ko mu ne bo treba
kupovati baterij za tranzistorski
sprejemnik. Zdaj posluša »pra-
vi« radio in gleda celo televizijski
program, ki sta mu ga prinesla
sorodnika iz Laškega, ki bosta
pripeljala mdi hladilnik in ka-
sneje še električni štedilnik, da
mu, ko bo topleje, ne bo treba
več nalagati v pečico. »Če bom
dobil elektriko, bom do konca
življenja dobre volje,« nam je
govoril in še povedal, da je tretji-
no potrebnega denarja sam
zbral (pri tem sta mu pomagala
sorodnika), da so mu tretjino
obljubili pri Elektro Celje, tretji-
no pa naj bi primaknila Občina
Laško iz namenskih proračrm-
skih sredstev. In se je zgodilo:
besedo so držali pri Elektni, laš-
ki župan Jože Rajh, ki mu ni
vseeno, če si kje v »njegovi«
občini ljudje še vedno svetijo s
petrolejkami, pa je malce podre-
zal v zadevo in tako so prejšnji
mesec elektrikarji spelji elek-
trični priključek do hiše v Tov-
stem 13. Franci je pritisnil na
stikalo in žarnica je naredila svo-
je. »Če bom enkrat tako srečen,
da mi bo v hiši zasvetila žarnica,
bom v zahvalo do konca svojih
dni molil in hvalil boga,« se je
zaobljubil septembra. Vsem
nam, ki elektriko v hiši spreje-
mamo kot nekaj, kar je normal-
no in samo po sebi dano, je
težko doumeti veliko srečo, ki jo
zdaj okuša Krajnčev Franc. Kako
je z obljubo, W jo je dal bogu,
tega pa nismo preverili.
MARJELA AGREŽ
Zdaj še na ognju, ki greje, spomladi pa že na električnem
štedilniku.
Brigadirji s praporom
Za 112 članov kluba bivših
brigadirjev Laškega in Ra-
deč, ki so ga ustanovili leta
1996, je bila minula sobota v
Sindikalnem domu v Rečici
pri Laškem pomemben dan.
V družbi gostov iz klubov
brigadirjev Celja in Ptuja, žu-
pana občine Laško Jožeta Raj-
ha in predsednika Območne-
ga odbora Združenja borcev
Jožeta Zupančiča, so z velikim
navdušenjem razvili svoj last-
ni prapor.
Kot je povedal podpredsed-
nik kluba Rudi Vrečar gre za-
sluga za to, da imajo Laščani
drugi prapor med delujočimi
klubi v Sloveniji, njihovemu
predsedniku v odstopu. Brez
dvoma pa prapor predstavlja
za člane simbol prehojene po-
ti in delovnih zmag, ki so jih
dosegle brigadirke in brigadir-
ji pri obnovi in izgradnji med
vojno porušene države, mlaj-
šim pa predstavlja spomin in
spodbudo za nove delovne ak-
cije. Prapor so izročili v roke
praporščaku Branku Pavčni-
ku.
Prireditev so popestrili mla-
di folkloristi Kuhurnega druš-
tva Lipa Rečica, pod vodstvom
Erike Krašek, zaključili pa so
jo s predprazničnim družab-
nim srečanjem ter srečolo-
vom.
VLADO MAROT
60 biserov zaiconcev Herodež
Albin in Lidija Herodež s
Polzele sta pred dnevi praz-
novala biserno poroko, to je
60 let zakonskega življenja.
Ta lep, častitljiv in redek ju-
bilej, sta želela praznovati
skromno, v krogu svoje dru-
žine, tako kot je tudi teklo
njuno skupno življenje.
Albin Herodež se je rodil
pred 80 leti v Trnavi kot sin
kmeta, ki je tudi zidaril. Os-
novno šolo je obiskoval v Orli
vasi, leta 1934 pa se je zaposlil
v tovarni nogavic na Polzeli
kot koton pletilec. Na Polzeli
je spoznal tudi svojo ženo Li-
dijo, ki je štiri leta mlajša,
rodila pa se je kot hči znanega
polzelskega peka Jožefa Vrtni-
ka. Prva leta zakona sta živela
doma pri Vrtnikovih, potem v
tovarniškem stanovanju. Med-
tem se je začela druga svetov-
na vojna in Albin je bil mobili-
ziran v nemško vojsko, odko-
der je kmalu odšel v partiza-
ne. Po koncu vojne, leta 1949,
sta začela graditi hišo in tri
leta pozneje se je družina va-
njo vselila. V tem času so se
rodili štirje otroci, tri dekleta
in kot zadnji sin. Albin se je
tudi upokojil v Tovarni noga-
vic, potem, ko je delal polnih
42 let, medtem ko je Lidija šla
v pokoj po 30 letih dela v tem
kolektivu.
Šestdeset let skupnega življe-
■nja je resnično kot 60 biserov.
Vsi pa so sestavljeni iz mnogih
drobcev, ki predstavljajo sreč-
ne, manj srečne, pa tudi težke
in trpke trenutke v življenju.
Vsega je bilo veliko. Danes se
seveda raje spominjata tistih le-
pih. Še posebno živahno je ob
obujanju spominov, ko ju obiš-
če 7 vnukov in 6 pravnukov. To
je tisto, kar ju tudi sedaj še drži
pri zdravju in jima daje veselje
do življenja. T.TAVČAR
Biseroporočenca Albin in Lidija.
NASI KRAJI IN UUDJE
19
MODRI
TELEFON
Le kdo bi si v tem predpraz-
ličnem vrvenju še belil glavo
; problemi, ki nas tarejo, in
azličnimi prigodami vsak-
lanjika, s čimer nas, dragi^
)ralci, seznanjate in sprašu-
ete po modrem telefonu.
Vaš in naš telefon je bil zato
večinoma tih, oglasil se je le
)arkrat, ko ste nam zaželeli
'eliko dobrega v novem letu. Za
lobre želje še enkrat iskrena
ivala. Bralka, ki jo je zanimalo,
;daj oziroma pod kakšnimi po-
;oji se bo lahko po novem zako-
m upokojila, pa bo dobila od-
;ovor na drugem mestu.
Jo prihodnjega četrtka bo
laše telefonske klice na Mo-
Irem telefonu sprejemala
lovinarka Urška Selišnik.
Va številko 0609 620-133 jo
ahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro.
Ples pri devetdesetih
Marija Žvegler iz Turnega, ki jo je gorje utrjevalo
»Kako lepo živim,« pravi
Marija Žvegler iz Turnega v
krajevni skupnosti Slivnica,
ki je v decembru praznovala
devetdeseti rojstni dan. Nje-
ni otroci, osem jih še živi od
desetih, so ji pripravili nepo-
zabno slavje.
V gostišču, kjer so se zbrali,
je bilo lepo in veselo že zato.
ker so bili ob njej vsi njem
najdražji; otroci z družinami.
21 vnukov in 26 pravnukov.
Tudi plesala je, pravzaprav je
bil otvoritveni ples njen, kot
se za slavljenko spodobi.
Zdravje ji nasploh zelo dobro
služi, niti približno ji ne bi
prisodili, da si je naložila de-
seti križ. Pa ji je bilo v življe-
nju večkrat hudo kot lepo.
Rodila se je v številni kmečki
Salobirjevi družini v Košnici.
Omožila se je z Antonom Žve-
glerjem, ki je bil istega stanu.
Rojevali so se otroci in njuno
življenje je bil en sam boj za
preživetje družine. Živeli so »v
štantu«, v najeti hišici, v prepro-
stih lesenih hišah, hodila je »v
tavrh«... Hvalabogu za dobre
ljudi v Hrastju pod Žusmom, ki
so ji dovohli, da je s seboj
pripeljala vse otroke, ko je priš-
la na dnino. Še posebej v času
vojne je bilo težko, ker so ji
Nemci odpeljali moža, pa tudi
po vojni ni bilo dosti boljše.
Veliko lačnih ust in bosih nog je
bilo treba oskrbeti.
Otroci so si sčasoma uredili
življenje in ko bi lahko bilo
vsem lepo, je udarila moževa
smrt, nato ogenj, ki je povsem
uničil dom in imetje, smrt
dveh sinov... Ampak kot da jo
je trpljenje utrdilo; nič je ni
moglo zlomiti, niti njenega na
videz drobnega telesa niti nje-
ne dobre volje. Po požaru je
prišla k svoji najmlajši hčerki,
Veri Jagodič, kjer vlada med
tremi generacijami medseboj-
no spoštovanje.
Nikoli ji ni dolgčas. Še ved-
no zmore opraviti vsako gos-
podinjsko delo, rada gleda te-
levizijo in je na tekočem z
vsemi dogodki. V cerkev jo
mahne peš, da lahko med pot-
jo še poklepeta, njeni urni
prsti pa še vedno spretno vrti-
jo šivanko. Prav tako šiva na
šivalni stroj in sešiti predpa-
snik se ji ne zdi nič posebnega.
Posebno vztrajnost in potrp-
ljenje izkazuje z drobnim
cvetjem iz raznobarvnega pa-
pirja, ki ga spleta v venčke, da
krasijo marsikateri kmečki
bogkov kot, kapelico ali križ.
Dobro Micko dobro pozna
vsa okolica, ki občuduje njeno
vitalnost, bistrost uma in rado-
živost. Vsi jo kličejo kar oma.
^N. G.
Marija Žvegler iz Turnega.
Pri devetdesetih gospodinji,
šiva, spleta venčke in pešači.
Pet let sreče
Nloli jubilej skupine za samopomoč žensk z rakom dojke
Skupina za samopomoč
^ensk z rakom dojke v Celju
e bila ustanovljena pred pe-
:imi leti. Mali jubilej je sku-
pina, v kateri je trenutno
blizu 90 članic, praznovala
v avli celjske bolnišnice.
Prostovoljka - koordinator-
ka Anka Seles je s sodelav-
kami v tem času opravila
pomembno delo. Skupina
ieluje pri Društvu onkološ-
kih bolnikov Slovenije.
Celjska skupina je bila usta-
novljena kot deseta v Sloveniji,
ia njo pa so ustanovili še tri. V
:eljski skupini so ženske z ra-
bm dojke iz bližnjih občin,
sodobno skupino imajo tudi v
i^elenju. Anka Seles se je na
ubilejnem srečanju s
ivaležnostjo spomnila ljudi,
d so pomembno prispevali k
ustanovitvi in delovanju samo-
pomočne skupine: »V začetku
sta nam največ pomagala ta-
kratni direktor celjske bolni-
šnice dr. Aleš Demšar in dr.
Pavle Knez, takoj pa so pristo-
pili tudi dr. Jože Aužner, dr.
Igor Praznik, dr. Slavko Peter-
lin in njegov sin dr. Borut Pe-
terlin, Hilda Krajnc, Marija
Travner in drugi. Izjemna je
tudi večletna pomoč Mije
Drobnič s Prosano in podjetja
Amoena iz Nove Gorice.«
Jubilejnega srečanja se je ude-
ležil tudi sedanji direktor celj-
ske bolnišnice dr. Samo Fakin s
sodelavci ter Marja Strojin iz
Ljubljane, ki je bila pred petnaj-
stimi leti soustanoviteljica in
dolgoletna predsednica Društva
onkoloških bolnikov Slovenije.
Srečanje se je nadaljevalo v
hotelu Štorman. Na prireditvi
so izročili spominske listine ti-
stim ženam, ki obiskujejo sek-
cijo v Celju vse od njenega za-
četka. Priznanja so dobile:
Amalija Brglez, Erika Dolinar,
Elizabeta Majoranc, Jožica No-
vačan, Frančiška Petelin, Mili-
ca Senegačnik, Marija Lesjak,
Anica Kopušar, Ivana Kmecl,
Berta Hlastec, Marina Burjan,
Malči Vipotnik in Anka Seles.
Letos so v samopomočni skupi-
ni dobili tudi dve novi prosto-
voljki - Berto Hlastec iz Sloven-
skih Konjic in Marino Burjan iz
Pongraca, ki ima najdaljši staž
od operacije z rakom dojke,
devetnajst let. Strokovno vods-
tvo je bilo v rokah Brede Pilih,
za kar so ji članice skupine
hvaležne, kot so tudi hvaležne
za strokovno pomoč in sodelo-
vanje Mariji Travner.
TONE VRABL
Priznanja
Minuli petek je bil v Kul-
turnem domu v Vojniku bo-
žično novoletni koncert, ki
ga je pripravilo Turistično
društvo Vojnik.
Na prireditvi, ki jo je povezo-
vala Ivica Burnik, je nastopil
Mariborski oktet, predsednik
turističnega društva Jože Tan-
šek pa je podelil 21 priznanj za
urejeno okolje v letu 1999. Ob
posameznih gospodinjstvih v
občini so priznanja prejeli še
Blagovnica Potrošnik Vojnik,
Lekarna Vojnik ter Turistična
kmetija Alenke Kunej z Dobro-
tina.	NMS
Literarni večer z Manco Košir
V Osnovni šoli Vransko so v sklopu božično-novoletnih
prireditev izvedli literarni večer in okroglo mizo na temo
Imava se rada.
Oboje so vodili člani literarno-novinarskega krožka z mento-
rico Polono Bergant. V uvodnem delu so učencem, staršem in
učiteljem prebrali nagrajene prispevke v okviru natečaja ob
tednu otroka. Kar desetim učencem razredne in predmetne
stopnje je slovesno podelila nagrade gostja večera Manca Košir.
V nadaljevanju je sledil prisrčen pogovor za okroglo mizo o
prijateljstvu, medsebojnih odnosih, o ljubezni kot največji
radosti življenja - tudi v starosti... Manca Košir je s svojo
duhovito diskusijo znala pritegniti k pogovoru tudi starše in
druge goste. Lep večer so popestrili glasbeni vložki in praznični
pogrinjki.	T. TAVČAR
Članice, ki skupino obiskujejo vseh pet let, tretja z desne je Anka Seles.
VSPOMIN
Jože Jelene
Jože Jelene mi je bil sošo-
lec. prijatelj in sodelavec.
Spoznala sva se pred skoraj
pol stoletja v prvem letniku
višje Gimnazije v Celju. Iz-
hajala sva iz podobnega,
kmečkega okolja. Najbrž je
to veliko prispevalo k naji-
nemu dolgoletnemu razu-
mevanju in prijateljstvu.
Njegov rojstni kraj je Ja-
vornik pod Svetino. Jože se
je rodil 5. septembra 1936.
V otroštva in v šolskih letih
mu ni bilo lahko. Zgodaj je
spoznal, kaj je samorast-
niška pot kmečkega fanta.
Poprijel je za vsako delo.
Prodajal je sladoled; da je
lahko študiral, je delal celo
v velenjskem rudniku. Več
let je živel pri družini Zim-
šek, kjer so ga sprejeli kot
sina. V dijaških letih je bil
vzoren učenec in že takrat
je kazal eno izmed svojih
osebnostnih vrlin - temelji-
tost pri delu, željo po stro-
kovnem znanju. Njegova
strokovna ljubezen so bile
finance. Zato ni čudno, da
se je po diplomi na ljubljan-
ski Ekonomski fakulteti
najprej zaposlil v celjski po-
družnici Narodne banke
FLRJ, nato za kratek čas v
Službi družbenega knjigo-
vodstva y Celju, največ de-
lovnih let je preživel v Kovi-
notehni, zadnjih sedem let
pa i; Etolu kot pomočnik
glavnega direktorja za fi-
nance in organizacijo. Jože
je letos začel razmišljati o
upokojitvi in o tem, kako bo
lahko užil sproščene tre-
nutke v lepoti mirnega,
njemu tako ljubega okolja
Svetine, v krogu družine in
vnukov. Usoda je hotela
drugače.
Jože Jelene je bil pošten
in preudaren človek, človek
s socialnim in moralnim
čutom. To je kazal, ko je
delal v stanovanjskem pod-
jetju in pomagal reševati
socialne stiske ljudi. Prav
tako takrat, ko je bil med
pobudniki izgradnje doma
upokojencev v Celju, pa tu-
di, ko je kot uspešen gospo-
darstvenik prišel v ETOL. V
zahtevnem času lastninje-
nja je znal vedno modro
izbirati rešitve, ki so bile
najboljše za dobro poslova-
nje podjetja in vseh zapo-
slenih. Zelo ga bomo pogre-
šali.
Življenjska pot Jožeta Je-
lenca je ustvarjalna pot gos-
podarstvenika in finanč-
nega strokovnjaka, ki ni bil
nikoli v nobeni stranki, a je
bil vselej spoštovan in is-
kan sobesednik. In je^tudi
imel pomembne dolžnosti
v sindikatih, v upravnih
odborih in raznih svetih, v
Gospodarski zbornici Slove-
nije in v Svetu banke Slove-
nije, v SZDL v Celju, pose-
bej pa v njegovi krajevni
skupnosti na Lavi. Bil je
družbeno aktiven, tam,
kjer se je politika oblikova-
la, a vedno s svojim strokov-
nim znanjem in blizu po-
trebam preprostega člove-
ka, krajana, delavca. V Ce-
lju je bil pobudnik nestran-
karskega Kluba neodvisne
liste, član Kluba podjetni-
kov Zlatorog in nepogreš-
ljiv ustanovitelj in član
omizja društva Prijatelji. To
je društvo, v katerem se
združujemo tisti, ki misli-
mo dobro in smo vedno pri-
pravljeni pomagati. Jože je
bil tak. Zares je rad poma-
gal. Pri dobrodelnih akci-
jah in v športa. Bil je član
upravnega odbora NK Pub-
likum, delal je v celjskem
Kajakaškem klubu. Nikoli
ga ne bodo pozabili na Sve-
tini. ki si jo je izbral za svoje
zadnje domovanje. V zna-
meniti župnijski cerkvi
Marije Snežne na Svetini
zvenijo obnovljene orgle po
Jožetovi zaslugi. Ne samo
zato, ker je bil veren mož,
ampak tudi zato, ker je
imel čut za kulturno dediš-
čino.
Jože Jelene je bil tudi člo-
vek, ki je čutil s Celjem in
mu ni bilo vseeno, kakšen
je njegov razvoj.
Jože je imel rad latinske
reke. Finis coronat opus.
Konec krasijo njegova dela.
In njegova pokončna, mo-
ralna drža, ki ji je ostal
zvest do konca.
IVAN FERME
V Celju Slomškova kapela
v zgodovinskem mestnem
jedru Celja so začeli novem-
bra z rekonstrukcijo med II.
svetovno vojno zbombardi-
rane stranske kapele opatij-
ske cerkve. Posvetili jo bodo
prvemu slovenskemu blaže-
nemu.
Po popolnem uničenju
nekdanje stranske kapele sv.
Križa, ki je sledilo zračnim
napadom leta 1945, so mora-
li uničeni del opatijske cerk-
ve sv. Danijela zazidati. Z
zaključevanjem postopka
razglasitve Antona Martina
Slomška za blaženega, ki je
imenoval Celje »moje doma-
če mesto«, je bila med verni-
ki in drugimi občani vse
močnejša želja po trajnem
spominu na velikega rojaka.
V Celju je preživel dijaška
leta ter bil pozneje krajši čas
opat.
Tako je prišlo do rekon-
strukcije nekdanje kapele,
ki jo nameravajo slovesno
posvetiti leta 2000, za 200-
letnico Slomškovega rojs-
tva. Rekonstrukcijo oprav-
ljajo po starih načrtih, ki
jih' hrani Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediš-
čine, kjer so sedanji pred-
log tudi pripravili. Posebno
zanimivo je, da bodo v
Slomškovi kapeli namestili
dragoceno baročno opremo
iz podrte celjske cerkve sv.
Duha, ki je stala pri hotelu
Štorman.
V župniji sv. Danijela finan-
cirajo rekonstrukcijo večino-
ma s prispevki vernikov, raču-
najo pa tudi na pomoč različ-
nih sponzorjev.
BRANE JERANKO
20
ŠPORT
Rokomelaši
ne odstopajo
Katarina Srebotnik, Gregor Cankar in RK Celje Pivovarna Laško športniki Celjskega po
izboru NT&RC
v najobširnejši akciji na
Celjskem je naša medijska
hiša NT&RC v fitness centru
Top F|t v torek razglasila
naj-športnike naše regije.
Zmagovalce so bralci Nove-
ga tednika in poslušalci Radia
Celje izbirali skoraj vse leto. V
tem času je v obe redakciji
prispelo blizu 800 glasov. Naj-
bolj prepričljivi sta bili zmagi
Cankarja in celjskih rokome-
tašev, za katere je glasovala
debela tretjina sodelujočih.
Slednjim je laskavi naslov pri-
padel tretjič oziroma ga še ni-
so izpustili iz rok, odkar akcija
poteka. Srebotnikova ga je os-
vojila dvakrat, Cankar pa je v
tem pogledu debitant. Lani je
naziv pripadel rokometašu
Romanu Pungartniku, ki je to-
krat pristal na 3. mestu, med-
nju pa se je »vrinil« vratar
Dejan Perič. Negotov je bil boj
pri dekletih, saj je velenjska
tenisačica šele v zadnjih glaso-
valnih krogih ubranila lansko
krono pred judoistko Žolnirje-
vo. Posebni plaketi v kategori-
ji mlajših športnikov sta preje-
la kegljaški klub Miroteks in
judo klub Sankaku.
PRIMOŽ ŠKERL
Žreb je glavno nagrado v
izboru športnika leta dodelil
Francu Štoru, Polzela 283,
Polzela. Srečni dobitnik si
bo mesec dni brezplačno
krepil mišice v fitness centru
Top Fit. Izžrebanec je s svo-
jim glasom »zadel« vso troji-
co prvouvrščenih.
Celjski rokometaši v znamenju trojk: tretjič zapored so jih bralci in poslušalci na Celjskem
izbrali za ekipo leta, trikrat so bili polfinalisti Lige prvakov, na evropski rang lestvici pa
zasedajo tretje mesto. Kapetanu Urošu Šerbcu je v imenu Olimpijskega komiteja čestital
Damjan Pintar.
Atlet Gregor Cankarje na podelitvi zanikal govorice o športni selitvi v Ljubljano. Bronastemu iz
SP u Sevilli. ki podoben uspeh načrtuje tudi na 01 v Sydneyu, je zasluženo priznanje ob
najuspešnejši sezoni doslej vročila odgovorna urednica Radia Celje Nataša Gerkeš Lednik.
Šef fitness centra Mišo Toplak je zbranim športnikom poleg uspehov v prihodnjem letu zažele
tudi veliko sponzorjev. Trener rokometašev Trebnjega dobro ve, da dandanes em
brez drugega ne gre.
Zmagovalko pri dekletih Katarino Srebotnik so ob lanski proglasitvi zadržale preštevilm
obveznosti, ki pa jih bo v letu 2000 še več. Tokrat ji je uspelo priti v Celje in nagrado ji je izročil
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Tudi celjski župan Bojan Šrot (prvi z leve) sije v Top Fitu z zanimanjem ogledal proglasitev
športnikov na Celjskem. Kako tudi ne, saj je bil tudi sam nekoč izvrsten alpinist.
Gregor Cankar, Katarina Srebotnik in Uroš Šerbec. Zmagovalci, ki veliko potujejo. Gregorju
in Katarino čakajo naporne priprave in tekmovanja, Uroš pa se je na podelitev skupaj s
»Pungijem« pripeljal naravnost iz Kopra, kjer je zbrana slovenska reprezentanca.
ŠPORT
21
Jezica se je naježiia
Ženski košarkarski kolektiv od danes z imenom ŽKK Kac Celje - Žalost Celjank in neomajnost novega vodstva
Načrti so se celjskim ko-
šarkaricam v pokalnem fina-
lu podrli kot hiša iz kart.
Namesto prve pike na »i« v
seriji letošnjih uspehov so
se varovankam trenerja Ci-
glarja po popolni blokadi na
parketu nad glavo znašli čr-
ni oblaki. Čas za objokova-
nje in prebolevanje izpušče-
ne in na videz zlahka doseg-
ljive lovorike poteče v začet-
ku januarja, ko se nadaljuje
domače prvenstvo, kjer pa
imajo Celjanke še zmeraj
občutno prednost pred de-
vetkratnimi pokalnimi zma-
govalkami.
Zato je najprej potrebno
dvigniti psiiiično raven ekipe,
nato pa zavihati rokave in
pljuniti v roke. Do aprilskega
finala play-offa bo možnosti
za korekture v vseh pogledih
več kot dovolj - bodisi na
igrišču ali pa v »vrhovnem
štabu«.
Prav tu je počasi že čutiti
svež veter. Novi alfa in ornega
kluba Danica in Cveto Kavka
slovita kot vztrajna in prodor-
na poslovneža, zato gre verje-
ti njunim napovedim o refor-
maciji kolektiva, ki se kaj
kmalu utegne poznati tudi v
otipljivih oblikah. Prvi korak
je storjen. Dekleta bodo od-
slej nastopala z imenom Kac,
prostor v nazivu kluba ostaja
še za enega pokrovitelja, obe-
ta se reaktivacija določenega
dela »starih sil« in očiščenje
nekaterih (odvečnih) prive-
skov. Z drugimi besedami: re-
či »bobu bob«, zavedati se
napak in dati prav tudi tistim,
ki so nanje opozarjali.
Mnogi so se po tekmi spra-
ševali, kaj je trener Ježičank
Andrej Urlep počel teden
dni, da mu je uspelo ekipo
povzdigniti za 47 točk. Tokrat
veliko bolj gostobesedni stra-
teg zanika očitno krizo v Sav-
Ijah, ki je višek morda dose-
gla prav v prvenstvenem der-
biju, ko je urno pobral šila in
kopita, tokrat pa se izmazal z
neprepričljivim pojasnilom o
(ne)dajanju izjav na cesti. Po-
kalne prvakinje so v taktiki
izčrpavanja kot sence sprem-
ljale vrsto domačih po vsem
igrišču. Domače so se znašle
v oprijemu ljubljanskih
obrambnih klešč, povratnica
Tima Džebo pa tako na vsaki
tekmi postreže s svojo porci-
jo točk. Jasno je bilo, da je
Urlep nakanil nasprotnika
potolči do tal; »Zaustavili smo
vse namere Celjank. Vsaka
igralka je opravila svoj posel
in to nas je privedlo do tako
velike zmage.« Pokalni uspeh
pač odtehta vse poraze.
Precej prahu bi morali oči-
stiti iz arhivov, da bi se doko-
pali do podatkov, kdaj so do-
mače na katerikoli tekmi do-
segle tako malo košev (v 2.
polčasu le 16), bile tako nena-
tančne iz igre ter imele tako
trde roke in noge. Trener Ce-
ljank Željko Ciglar je zato
razmišljal, zakaj njegovim v
pravem trenutku ni uspela
prava predstava: »Naleteli
smo na dobro zamišljeno za-
četno taktiko nasprotnic, na
katero nismo imeli odgovora.
Ježica bi tako morala igrati že
prej. Posneli so prejšnjo tek-
mo, jo razčlenili in poiskali
protiorožje. Kadar se tekme-
ca poznata, odločajo indivi-
dualne kvalitete, Ljubljančan-
ke pa so izkušenejše in boljše
od nas na vseh položajih. Izn-
ičila jih je Evropska liga, toda
prvenstvo bo zanimivo do
konca. Poskusili bomo kaj
storiti, vendar je več naših
igralk premalo izkušenih za
takšne tekme. Razlika v toč-
kah ni realna. Ko nismo zmo-
gli preobrata, smo prejeli seri-
je poceni košev.«
Ciglar je dejansko ponovil
napako iz prejšnjega tedna,
ko ni presekal nalete gostij
oziroma je z minuto odmora
to storil prepozno. Velikokrat
se je že izkazalo, da so njego-
va dekleta veliko bolj zanes-
ljiva, kadar vodijo. Resnici na
ljubo pa ostaja odprto tudi
vprašanje, kaj bi se proti tak-
šni Ježici sploh dalo storiti.
Vsaj poskusiti pa bi bilo treba.
Džebova (najboljša igralka in
strelka turnirja) igra počasi,
izgublja žoge, toda zadeva
(22 točk). Centra Jurtajeve ni
bilo v postavi, Solovjevi je za-
to na pomoč priskočila Gri-
čarjeva in prispevala levji de-
lež pri zaustavljanju Deako-
ve, v vlogi jokerja se je pojavi-
la Markovičeva. »Pričakovale
smo večji odpor domačih. S
prihodom novega trenerja
delamo bolje in do konca se-
zone ne bomo več izgubile.
Nikoli nam še ni bilo tako
težko kot letos. Samozavest
je bila po treh porazih že
močno omajana,« si je oddah-
nila ježiška kapetanka Sabi-
na Felc in pri tem nevede na
glavo obrnila Urlepove bese-
de. Prevladalo je mnenje, da
so igralke v modrih dresih
dobršen del svežine porabile
že v polfinalu z Ilirijo, kjer so
pokalne zmagovalke s škofje-
ločankami imele neprimerno
lažje delo, končna zmaga pa
naj bi bojda prišla kar sama
po sebi.
^ . , ^ PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Predsednica kluba Danica Kavka je bila pri podeljevanju
pokalov (na sliki ga prejema celjska kapetanka Barbara
Sušin) še bolj odločena nadaljevati zastavljeno pot. Bodo
obrazi čez 4 mesece bolj nasmejani?
Celjske košarkarice so si strahovito želele pokalno krono.
Razočaranje ob neuspehu je bilo ogromno.
Borza že živahna
Tudi med zimskim premo-
rom v vodstvih slovenskih
ligašev ne počivajo. V vseh
sredinah iščejo zamenjave
in okrepitve pred nadaljeva-
njem sezone, v nekaterih
klubih pa je nadvse živahno
že pred januarjem.
To velja tudi za celjski CM
Celje Publikum, ki se že me-
sec dni pogaja s Kranjčanoma
Andrejem Jožefom in Oliver-
jem Bogatinovom. Kakovost
prvega so lahko preizkusili, z
obema pa naj bi bil že skle-
njen dogovor oziroma podpi-
sana nekakšna predpogodo-
ba, zato ju bomo spomladi
najbrž videvali na Skalni kleti.
Tam morda ne bo več Aleša
Kačičnika, kajti namigi o zani-
manju Maribora Pivovarne
Laško zanj očitno niso bili
povsem nedolžni. Utegne se
zaplesti pri višini odškodnine.
Čeprav v Velenju ne sedijo
križem rok, je o imenih zaen-
krat bolj malo govora, nobena
skrivnost pa ni, da se želijo pri
Rudarju še dodatno krepiti.
Dobrodošel bi bil predvsem
napadalec z visokim odstot-
kom realizacije tipa Oskar
Drobne, ki pa ga na sloven-
skem tržišču ni. Zato se bodo
»knapi« verjetno obrnili na tu-
je, seveda pa napad ni edina
šibka točka moštva. In ker je
na razpolago nekaj več denar-
ja kot ob Savinji, pa tudi cilji so
višji, je stadion Ob jezeru bolj
privlačen kot Celjski.
Drugoligaša s Celjskega bo-
sta seznam želja najbrž obja-
vila šele potem, ko bo jasno,
kdo odhaja. Za šentjurske no-
gometaše je precej zanima-
nja, ker stanje v klubu ni
rožnato. Še vedno ni mogoče
izvedeti, ali se vrača nekdanji
športni direktor Stane Emer-
šič, znano pa je, da si iz kluba
silno želita Kos in Radič, ver-
jetno še Obrez. Esotech
Šmartno bo še počakal kak-
šen teden in verjetno iskal
obrambnega igralca, ki bi na-
domestil odhod Cugmasa v
Celje, če bo do tega prišlo.
»Vijoličasti« pa podobno kot
sosedje iz Velenja vneto išče-
jo primernega napadalca ob
katerem bi navijači lažje po-
zabili na lanski ubijalski tan-
dem Mujanovič - Smajlovič.
T L.
Popravelc
v prejšnji številki smo v be-
sedilu Manjkal le predsednik
ob jubileju celjskega nogome-
ta napačno zapisali imeni
dveh nagrajencev. Plakete na-
mreč nista prejela Ivo Čiklič in
Ivan Škorjanc, pač pa Edvard
Čoklič in Franjo Florjane. Za
napako se prizadetim opravi-
čujemo.
PANORAMA
KOŠARKA
Evropska liga
10. krog: Pivovarna Laško-
Ulker 84:95 (38:52) Goljovič
22,	Nachbar 15, Lisica in Drag-
šič 12, Kazaferovič 8, Jurak 7,
Kune in Miletič 4, Končni
vrstni red v skupini C: Asvel
17,	01ymipakos in Maccabi 16,
Ulker 15, Varese 14, Pivovarna
Laško 12.
Liga Kolinska
13. krog: Savinjski Hopsi-
Rogla Atras 78:91 (34:41) Cizej
18,	Balev II, B. Udrih, Kahrima-
novič in Ovčina 10, Čmer 9,
Nikitovič 6, Kadič 4, Kobale 2
za SH, Zinrajh 26, Jokič 21, Be-
nič 17, Šporar 14, Starovasnik 5,
Herman 4, Mihailovski in Jokič
2 za RA. ZM Maribor-Pivovar-
na Laško 85:105 (45:57) Hafnar
32, Lisica 21, Nachbar 18, Goljo-
vič 17, Kune 4, Miletič in Žarko-
vič 3, Dragšič, Jurak in Bajra-
movič 2, Tilinger 1. Vrstni red:
Union Olimpia 26, Pivovarna
laško in Krka Tlekom 24, Slo-
van, Triglav in Zagorje 20, Sa-
vinjski Hopsi 19, Rogla Atras in
ZM Maribor 17, Helios 16 (-1),
Loka kava 15, Kraški Zidar (-1)
13.
1.B SKL
12. krog: Jurij Plava Lagu-
na-Elektra 83:98 (34:53) Božič
23,	Rizman 21, Vugdalič 19,
Milič 8, Črešnik in Rupreht 7,
Kovačevič in Zupane 4, Mali-
čevič 3, Goršek 2. Ilirija-Ke-
moplast 83:91 (34:54) Nova-
kovič 21, Kočar 20, Tomažin
14,	Rovšnik 12, Jovanovič 8,
Zorko 7, Ribežl 6, P. Maček
3.Bežigrad-Banex 73:80
(43:37) B. Sivka 25, Novak 19,
Keblič in Lušenc 12, Strnad 7,
Ravnihar 5. Vrstni red: Beži-
grad in Nova Gorica 21, Ke-
moplast in Radenska Creativ
20,	Banex in Ten Krško 19, GD
Hrastnik, Elektra in Ilirija 17,
Jurij Plava Laguna, Union
Olimpija ml. in Simp Radovlji-
ca 15.
2.SKL vzhod
10. krog: Črnomelj-Celje
55:64 (29:38). Rogaška 98-Ru-
dar 87:106 (47:39). Vrstni red:
Rudar 23, Celje in Litija 21...
Savinjska Košarkarska
liga
7. krog: NS Velenje-KK Ve-
lenje 59:63 (29:30), Mozirje-
Prebold 62:70 (23:40), Gornji
Grad-Laško 0:20 (b.b.). Vrst-
ni red: Nazarje in Prebold 10,
NS Velenje 9, Laško. KK Vele-
nje in Mozirje 8, Polzela 7,
Gornji Grad 5.
Pokal RS (Ž)
Polfinale: Ingrad Celje-
ADD Ilirija 81:58 (39:27) Deak
21,	Obrovnik 15, Ramšak in
Veble 12, Sušin 11, Vodopivec
7, Knez 2, Potočnik 1. Finale:
Igrad Celje-Imos Ježica 72:38
(44:22) Deak 14, Obrovnik 9,
Ramšak 6, Veble 4, Sušin 3.
ROKOMET
1.A DRL
14. krog: Radeče-Gorenje
20:25 (7:13) Plazar 6, Bon 5,
Privšek 4, Svet in Kovač 2,
German 1 za Radeče, M. Oštir
in Sovič 4, Astafei in Rozman
3, Gajšek, Fricelj, Kavaš in Ga-
vriloski 2, Tamše, B. Oštir in
Štefanič 1. Hoteli Morje Porto-
rož-Celje Pivovarna Laško
14:40 (6:22) Pungartnik 12,
Banfro, Pajovič in Kokšarov 5,
Vugrinec 4, Tomšič 3, Stefano-
vič in Štruc 2, Šafarič in Šerbec
1.	Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 28, Prule 67 26, Trebnje
in Prevent 22, Gorenje 15, Do-
bova 12, Inles Riko 11, Radeče
10, Slovan in Termo 9, Hoteli
Morje Portorož in Jadran 2.
1.A	DRL (Ž)
11. krog: Vegrad-Žalec
21:30 (7:17) Stevanovič 5, Ro-
dič in Krajnc 4, Topič 3, Jukič
2,	Nojinovič, Ibralič in Rauko-
vič I za Vegrad, Randl 11, Zi-
dar 8, Derčar 4, Kline 3, Strm-
šek in Uranker 2. Vrstni red:
Robit Olimpija 22, Krim NR
20,	Žalec 16, Jelovica 12, M
Degro Piran (-1] 11, Vegrad 10,
Gramiz 8, Baje Daevvoo izola
(-1) 7, Branik 2, Burja 0.
ODBOJKA
2.D0L
11. krog: Šoštanj Topolšica-
Fužinar GOK IGEM II. 3:0
(25:16, 25:15, 25:27). SIP Šem-
peter-Krka 3:0 (25:14, 25:21,
25:11). Vrstni red po jesen-
skem delu: Brezovica 32, SIP
Šempeter 28, Šoštanj Topolši-
ca 27, IGM Hoče 23, Ljutomer
21,	Termo Lubnik 17, Beltinci
15, Prvačina 14, Fužinar GOK
IGEM 11. 7, Kovinar Kočevje in
Krka 6, Črnuče 2.
2.D0L	(Ž)
11. krog: Kajuh Šoštanj-In-
fond Branik 11. 3:1 (25:22,
25:19, 14:25,26:24). Mladi Je-
senica-B&L Utrip Šempeter
2:3 (25:11, 25:9, 17:25, 20:25,
12:15). Vrstni red po jesen-
skem delu: B&L Utrip Šempe-
ter 28, Frupi ŠOU K2 Šport 26,
Krim 24, Gradb. Stane Mežica
19, Kajuh Šoštanj 17, Infond
Branik 11. 16, Benedikt 15, Ta-
bor Maribor 14, Asics Kamnik
in Solkan 13, Mladi Jesenice 7,
Kemiplas II. 6.
DP
10. krog: Jesenice-Celje 14:1
(3:0,4:0,7:1). 11. krog: Triglav-
Celje 5:5 (0:3, 3;0, 2:2). Vrstni
red: Jesenice 20, Olimpija in
Slavija 16, Bled 12, HIT Casino
Kranjska Gora in Marc Interie-
ri Tivoli 6, Triglav in Celje 2.
DP |Ž)
2. krog: Bled-Celje 5:0 (1:0,
2:0, 2:0). Vrstni red: Terme
Maribor 4, Jesenice in Bled 2,
Celje 0.
MALI NOGOMET _
Pokal RS
Četrtfinale: EM Pelikan Ce-
Ije-Meteorplast 7:4 (3:1) Kolar
2, Hostnik, Benkoč, Delamea,
Dobovičnik in Hrastnik 1.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SREDA, 29.12.
Košarka
Liga Kolinska, 15. krog -
Ljubljana: Union Olimpija-
Rogla Atras, Sežana: Kraški
Zidar-Pivovarna Laško (obe
ob 19), Polzela: Savinjski
Hopsi-Helios (19.30).
22
ŠPORT
Pivovarji proti pivovarjem
Košarkarji Pivovarne Laško so po
porazu z Ulkerjem tekmovanje v
skupini C Evropske lige končali pre-
pričljivo na zadnjem mestu, enak pa
je njihov položaj v novi skupini H,
kjer so v prihodnjih 6 krogih nas-
protniki Efes Pilsen, Paf Bologna in
Gibona.
Morebitni uspeh k višji uvrstitvi ne bi
pripomogel kar dosti, psihološko pa bi
dobro del. Tako pa so Laščani pred
nemimi tribunami in ob smešni nemš-
ki sodniški dvojici dopustili Turkom
oddolžiti se jim za poraz v Carigradu,
trener Aleš Pipan pa si je s kritičim
razmišljanjem o letošnjih okrepitvah
in ciljih nakopal nejevoljo vodilnih
mož. Za prerekanja bo zmanjkalo ča-
sa, kajti (ob zelo kratki prekinitvi do-
mačega prvenstva) gre januarja evrop-
ska hga svojo pot naprej. Tempo bo
oster: PIL-Efes Pilsen (5.1.), Paf Bolog-
na-PIL (12.1.), PIL-Cibona (19.1), Efes
Pilsen-PIL (2.2.), PIL-Paf Bologna (9.2.)
in Cibona-PIL (17.2.). Vsi novi nasprot-
niki so v skupino prišli z enakim izku-
pičkom iz prvega dela (6 zmag, 4 pora-
zi), v igri za napredovanje v izločilne
boje je bržkone le še Ulker (5:5), med-
tem ko bi Varese (3:7) za kaj takega
moral pokazati mnogo več, kot doslej.
Laščanom so turški pivovarniški kole-
gi, nekdanji evropski prvaki iz Zagreba
ter ugledna bolonjska košarkarska
druščina novinci kar zadeva uradnih
tekmovanj.
Statistika v prvih 10. krogih EL je za
moštvo iz Treh lilij najugodnejša med
posameznimi strelci, kjer je Miljan Go-
Ijovič celo na 3. mestu (196 točk), veliko
slabša pa je preostala statistika - s pov-
prečjem 81,7 prejetih točk je laška
obramba npr. na 24. mestu,
i PRIMOŽ ŠKERL, foto: GREGOR KATIČ
Miljan Goljovič - statistika ga uvršča na 3. mesto evropskih strelcev.
VSPOMIN
Andrej Peterka
Vse manj je pokončnih at-
letskih veteranov, ki so v zad-
njega pol stoletja krojili uso-
do celjske atletike in ki se je
poslovila od staroste celjskih
sodnikov in trenerjev Andre-
ja Peterka. Dobrodušni An-
drej, vselej odprt in voljan
pomagati, se je rodil v Beltin-
cih, pot pa ga je v Celje zane-
sla leta 1948, v Zagrebu pa je
že nastopil na enem prvih
atletskih prvenstev in osvojil
prve medalje v meta krogle
in diska. Med celjske atlete
ga je zvabil Fedor Gradišnik,
ko je Peterka na vsearmij-
skem prvenstvu v Ljubljani z
dosežkom 37,99 v metu di-
ska postavil nov rekord in
nato vse do leta 1979 ostal
aktiven tekmovalec. Sicer se
nikoli ni priključil številnim
celjskim olimpijcem, je pa vr-
sto let zapored osvajal repub-
liške naslove prvaka v me-
tih. Po končani tekmovalni
karieri se je popolnoma pre-
dal mladim, katerim je bil
trener in izvrsten pedagog.
Imeli so ga radi, mu zaupali
in marsikdo je ob njem pre-
bolel krizno obdobje, ko
športnik v pričakovanju us-
pehov obstane in izgubi zau-
panje vase. Tudi po njegovi
zaslugi so celjski atleti ime
Kladivarja ponesli v svet. Is-
točasno s trenerstvom in
vzgojo mladih je bil zadnjih
25 let mednarodni atletski
sodnik. Prav te dni bi moral
prejeti visoko priznanje - na-
ziv častnega člana Zveze at-
letskih sodnikov Slovenije.
Žal je Andreju, sicer izredne-
mu sanitarnemu inženirju v
pokoju, odpovedalo srce pri
njegovem velikem konjičku -
vrtičkanju. V malem vrtu, ki
ga je spominjal na široke
ravnice rojstnega Prekmur-
ja, je našel dodatni mir.
Športni objekti AD Kladivar
bodo v prihodnje bolj prazni
Manjkal bo Andrejev delovni
duh.
JOŽE KUZMA
Ademar tretji v
Superpokalu
Rokometašem Barcelone
je četrtič zapored uspelo za-
držati tudi Superpokal. V
Magdeburgu so se za končni
uspeh proti domačinom mo-
rali močno potruditi
(26:25), Ademar pa je šele
po izvajanju najstrožjih kaz-
ni stri odpor Flensburga.
Moštvo iz Leona, ki bo fe-
bruarja v četrtfinalu s celjski-
mi rokometaši odločalo kako
in kaj, si je od blizu šel pogle-
dal tudi Sead Hasanefendič, ki
bo dotlej v miru lahko naštu-
diral »cepivo« za španske pod-
prvake. Ti so najprej izgubili z
domačo vrsto (32:26), po se-
demmetrovkah pa v obračunu
za 3. mesto odpravili ekipo iz
skrajnega nemškega severa s
35:34 (30:30, 12:15). Hrvat Ša-
rič, ki v zadnjih obdobjih sicer
igra pod pričakovanji, je mre-
žo nasprotnikov uspel zatresti
skupaj 14-krat, naj-strelec tur-
nija pa je z 20 zadetki postal
Danec Lars Christiansen
(Flensburg).
Na sedežu RZS so izžrebali
pare četrtfinala domačega
pokala. Celjani se bodo 9.2.
in 8.3. pomerili s Preventom.
Slovenska rokometna re-
prezentanca se je v ponede-
ljek v Kopru pričela priprav-
ljati na januarsko EP. Med iz-
branci je 7 rokometašev CPL:
Tomšič, Banfro, Pungartnik,
Bedekovič, Šerbec, Vugrinec,
Pajovič.
PRIMOŽ ŠKERL
Mirza Šarič - najučinkovitejši strelec Ademarja. V malem
finalu je Barrufeta, kije bil izbran za vratarja Superpokala,
»nockautiral« devetkrat.
Direktor CEH Zdenko Podlesnik ob predaji vozila triatloncu
Ninu Cokanu.
Cokan V triatlonskem meganu
Celjski triatlonec Nino Cokan se bo spomladi podal v
kvalifikacije SP za nastop na avstralskem Ironmanu, dolgo-
letni pokrovitelj CBH pa mu je ob tem priskočil na pomoč. ^
Cokan se je doslej udeleževal predvsem sprint in super-
sprint triatlonov, enega v seriji tekmovanj vsako leto prirejajo
tudi v Celju. Celjska borzno posredniška hiša, ki triatloncu
daje tudi štipendijo, mu je skupaj z Avtotehniko RCC pomaga-
la pri nakupu vozila Renault Megane break 1,4 16V, s katerim
bo zagotovo hitreje in varneje potoval na tekmovanja, pripra-
ve ter vsakdanje treninge in druge obveznosti.	PŠ
FIS slalom na Rogli
Smučarsko društvo Unior Celje je minulo soboto na Rogli
organiziralo FIS tekmovanje v slalomu, ki se ga je udeležilo 91
tekmovalcev in .56 tekmovalk iz 9 držav. Rezultati - moški: 1.
Bernard Vajdič, Unior Celje, 2. Rene Mlekuž, Branik Maribor,
3. Niki Feurstaver, Avstrija, 34. Nejc Lovec, Gozdnik Žalec, 36.
Marko Šumer, Unior, 47. Mitja Rančigaj, Gozdnik, 48. Matej
Kolar, Unior. Ženske: 1. Alenka Dovžan, Jesenice, 2. Nataša
Bokal, Alpetur, 3. Tamara Jelen, Novinar.	FP
Ivo Reya podprvak
Judoistom Iva Reye je po porazu v finalu pripadlo 2.
mesto v državnem prvenstvu. Edino zmago v velikem obra-
čunu za naslov je priboril Klemen Ferjan,
V Slovenski Bistrici je domači Impol ubranil primat na
slovenskih tekmovališčih. Celjska vrsta, ki je v polfinalu
odpravila ptujsko Dravo, je z izjemo Ferjana, ki je ugnal
Hašaja, na celi črti morala priznati premoč starim in novim
šampijonom. Dvoboje so izgubili Kukič, Holer, Betram, Pete-
linšek, Sadžak in Ceraj. Končni vrstni red: Impol, Ivo Reya,
Branik Broker, Drava.	PŠ
NA KRATKO
Kijev: Celjski plesni par Ni-
na Salobir-Blaž Pocajt (PK
Fredi) se je na SP v standard-
nih plesih med mladinci pre-
bil v polfinale in na koncu
osvojil 14 mesto. Par si je v
prihodnje tako zagotovil na-
stope v družbi najboljših ple-
salcev sveta.
Krvavec: Matic Kosmač
(Mont Celje) je zmagovalec
državnega prvenstva smu-
čarjev akrobatov na bigg-R
skakalnici. Kosmač je v kon-
kurenci 26 skakalcev vodil v
deseterici polfinalistov. Po-
dobno tekmovanje bo FSK
Mont januarja pripravil na
Rogli.
Celje: JK Sankaku je obi-
skal znani japonski trener
Kazunari Tsuchikavva iz to-
kijske univerze. Več dni je
spremljal treninge varovank
Marjana Fabjana, jim sveto-
val in prikazal novosti. V Ce-
lje se bo vrnil februarja, dot-
lej pa skušal urediti gostova-
nja celjskih judoistk na ug-
lednih univerzah.
Celje: Končalo se je zadnje
kegljaško tekmovanje najm-
lajših slovenskih selekcij.
Med ekipami sta bili najuspe-
šnejši Miroteks in Brest. Ce-
Ijanke so priborile 9 odličij,
zmagati pa je uspela Anji
Kozmus, Nadi in Radi Savič
ter Barbari Fidel.
Celje: Plavalni klub Mari-
nes Neptun je izbral naj-
boljše plavalce kluba v izte-
kajočem se letu. Športnica
kluba je postala Urška Roš,
v ostalih kategorijah pa Ta-
mara Jager (mladinke), Mo-
nika Arh (kadetinje), Miha
Lenasi (dečki) in Tina Kot-
nik (ml. deklice). Za naj-
marljivejšega plavalca so iz-
brali Miho Josta, za osvoje-
na odličja na EP pa je biL
posebej nagrajen invalid
Dani Pavlinec.
Rečica: Na novoletnemj
turnirju v streljanju s pištola-j
mi velikega kalibra je nasto-.
pilo 19 ekip. Rezultati, ekip-,
no: 1. Rečica 550, 2. Kranj;
545, 3. Klub slovenskih čast-;
nikov U 544. Posamezno: l.|
Peternel (Kranj) 192, 2. Brun-;
šek (Rečica) 186, 3. Zdovc'
(Celje) 185.	|
Ljubljana: Na strelskem j
dvoboju slovenske in hrvaš-|
ke reprezentance, ki ga je do-'
bila naša izbrana vrsta, je vi
zračni pištoli slavil Veternik,
579 (Velenje) pred Ljubičemj
576 (Slov. Konjice), pri člani-i
cah pa je Mačkova 373 (Reči-i
ca), zasedla 2. mesto.
Velenje: Na 14. novolet-,
nem teku za pokal MTS Gore-i
nje so največ zmag pritekli'
tekači Sevnice in Vipave. Med
našimi predstavniki so v svo-
jih kategorijah zmagali Jerčič,:
Cvar, Klemen (vsi MTS Gore-
nje), Barber, Košar (oba TS
Gorenje) in Kokotec (Kladi-
var).
Jesenice: Na pokalnem fi-
nalu umetnostnih drsalcev
se je Janez Špoljar (DK Ce--
Ije) uvrstil takoj za zmago-i
valcem Urbasom in favori-'
tom Čejvanom. Grmova je
zmagala pri pionirkah C, čla-
ni in pionirji pa so v skup-^
nem seštevku pristali na 3.
mestu.
Šempeter: Božični hitropo-
tezni šahovski turnir je pripa-
del Stanetu Skoku (17 točk)
pred Francem Škorjancemi
(16,5) in Brankom Setnikar-
jem (15). Slednji pa je skupaj s
Skokom osvojil podoben tur-
nir na Polzeli.
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
23
PREJELI i
SMO^
Nepismenost,
ignorancaali...
V mesecu septembru - na-
tančneje 22. 9. 1999 - sem
naslovil s priporočeno pošto
na Zavod za planiranje in
izgradnjo Celje pismo, s ka-
terim sem želel dobiti nekaj
odgovorov v zvezi preseli-
tve vrtičkarjev na Golovcu.
Potrpežljivo sem čakal na
odgovor do danes (18. 12.
1999), ko je zamuda prese-
gla vse razumne meje po-
slovnega komuniciranja. Za-
to poskušam preko pisma v
vašem cenjenem časopisu
vzpodbuditi tiste odgovorne
ljudi na MOC, ki imajo mož-
nost preveriti na ZPl Celje,
ali je ta nenormalna zamuda
pri željenem odgovoru nepi-
smenost, ignoranca ali mor-
da kaj tretjega. Mogoče bo
pa na ta način odgovor le
zagledal luč sveta še v tem
tisočletju.
OTMAR KOŠTOMAJ,
Celje
Pripombe na
zakon
Minister za notranje zade-
ve Borut Šuklje je imenoval
delovno skupino pri mini-
strstvu za pripravo predloga
zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o var-
nosti cestnega prometa. Os-
novni razlogi za pripravo
predloga zakona o spre-
membah in dopolnitvah so
uskladitev zakona z direkti-
vami in priporočili EU, do-
polnitev zakona z nekateri-
mi pomanjkljivostmi, ki jih
je pokazala enoletna prak-
sa, ter uskladitev zakona z
najnovejšimi spoznanji cest-
noprometne varnostne zna-
nosti in stroke.
V pripravo predlogov spre-
memb in dopolnitev se je de-
javno vključila tudi Zveza
združenj šoferjev in avtome-
hanikov Slovenije. Pripravili
smo kar enajst vsebinskih in
argumentiranih predlogov, ki
so bili posredovani ministrs-
tvu za notranje zadeve. S tem
pismom pa želimo seznaniti
tudi slovensko javnost, pose-
bej pa poklicne šoferje o na-
ših predlogih. Poudarili bi sa-
mo dve bistveni pripombi.
Eden od teh je predlog, da
izpitni centri za voznike mo-
tornih vozil ne bi bili več v
pristojnosti ministrstva za
notranje zadeve, ampak v
pristojnosti ministrstva za
šolstvo in šport. Menimo, da
ni sprejemljivo, da je uspo-
sabljanje kandidatov za voz-
nike motornih vozil v pristoj-
nosti ministrstva za šolstvo
in šport, opravljanje vozniš-
kih izpitov pa v pristojnosti
ministrstva za notranje zade-
ve. Posebej smo opozorili na
našo dobro znano pripombo
iz časa nastajanja zakona o
varnosti cestnega prometa,
da se storilcu prekrška,. ki
doseže 18 kazenskih točk ali
vozniku, ki ima v organizmu
več kot 1,5 grama na kilo-
gram krvi, izreče sankcija
prenehanja veljavnosti voz-
niškega dovoljenja za vse ka-
tegorije. Menimo, da je po-
trebno hkrati s sprememba-
mi in dopolnitvami zakona o
varnosti cestnega prometa
sprejeti tudi spremembe za-
kona o spremembah in do-
polnitvah zakona o prekrš-
kih. Nenormalno je, da pre-
krški, storjeni pri vožnji vozil
drugih kategorij, onemogoči-
jo vožnjo motornih vozil, na
primer kategorije C, D, E, in
F, če ti prekrški niso bili stor-
jeni pri vožnji vozil teh kate-
gorij. Navedeni predlog izha-
ja iz principa selektivnosti
pogojev za pridobitev voz-
niškega dovoljenja za vožnjo
motornih vozil kategorije C,
D, E in F, saj so ti pogoji
posebej določeni. Prav tako
je posebej opredeljena koli-
čina alkohola v organizmu za
voznike teh kategorij in po-
sebej so opredeljeni zdrav-
niški pregledi.
Poudariti moramo, da je
zakon o prekrških do spre-
jetja zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o pre-
krških v 39. členu predvide-
val prepoved vožnje določe-
ne vrste oziroma kategorije.
V drugem odstavku tega čle-
na pa je bilo navedeno, da se
pri odločanju, ali naj se ta
ukrep izreče, upošteva tudi,
ali je storilec prekrška po-
klicni voznik motornega vo-
zila.
Poudariti želimo tudi, da je
kar nekaj sodnikov za pre-
krške, ki so se letos udeležili
občnih zborov naših zdru-
ženj šoferjev in avtomehani-
kov, izreklo popolno podpo-
ro temu našemu predlogu,
posebej pa so poudarili, da
so naši predlogi popolnoma
na mestu. Prav tako tudi ne-
kateri uslužbenci ministrstva
za notranje zadeve v indivi-
dualnih pogovorih podpirajo
to našo pobudo kot legitim-
no.
STANE INKRET,
sekretar ZZŠAM Slovenije
ZAHVALE,
POHVALE
Policist kot
pomočnilc
Med zdravljenjem v Laš-
kem sem se neko popoldne
odpeljala domov pogledat,
kako gre psu in muci ter
vzeti snežne verige, ker
sem na avtu imela še letne
gume. Bila sem na oporni-
cah in nosila dve torbici, kar
mi je povzročalo nemalo te-
žav pri čiščenju zasnežene-
ga in zamrznjenega avto-
mobila.
Na parkirišču sem videla
policijski avto in pričakovala
težave zaradi letnih gum. Na
moje veliko presenečenje je k
meni pristopil mlad, prijazen
policist in se ponudil, da mi
očisti avto. To je tudi storil,
avto potegnil iz snega in ga
naravnal za neoviran odvoz s
parkirišča. Policistu Boštjanu
Klenovšku se prisrčno zahva-
ljujem za pomoč, saj sem od
zadovoljstva komaj našla pri-
merne besede. Vse priznanje
pa gre tudi policijski šoli in
načelniku Policijske postaje
Laško, ki vzgaja takšne ka-
dre.
SILVA BARTSCH,
Galicija
SILVESTROVANJA NA
PROSTEM
Celje
Pred Narodnim domom.
Trg celjskih knezov, na par-
kirišču pred Hotelom Turška
mačka, po Prešernovi ulici
in na parkirišču za Zamor-
cem - od 21. do 5. ure, zabava
bo v ritmu zabavne in narod-
no-zabavne glasbe ansamblov
Tip-top, Štajerci in Journal, s
humorističnim show progra-
mom skupine Alkotest ter s
skupino Tabu in Laro Baruca
z bandom za mlade. Gostinci
obljubljajo pestro ponudbo.
Opolnoči bo vsem zbranim
novoletno voščilo namenil žu-
pan, pripravili bodo ognjemet,
prišel bo dedek Mraz, priprav-
ljajo pa še kakšno preseneče-
nje.
Laško
Aškerčev trg - začetek ob
21.	uri, za zabavo bosta skr-
bela ansambla Nude in Mlade
frajle, organizatorja sta Turi-
stično društvo Laško in obči-
na. Obljubljajo vrsto presene-
čenj in tudi nagrad. Poskrblje-
no bo za bogato kulinarično
ponudbo. Opolnoči bo vsem
zbranim voščil župan.
Rogaška Slatina
Prireditveni šotor na ploš-
čadi pred kulturnim domom
- začetek ob 20. uri, pripravlja
ga folklorna skupina Minera-
li. Nastopil bo ansambel Na-
smeh, posebna zanimivost
bo velik novoletni ognjemet,
ki se bo začel pol ure po
polnoči.
Podčetrtek
Trg Atomske vasi - silve-
strovanje na prostem priprav-
ljata zdravilišče in občina.
Igral bo harmonikar Pepi Jo-
sephino, pol ure po polnoči
bo ognjemet.
Rogatec
Trg - silvestrovanje, ki ga
pripravljata turistično druš-
tvo in občina se bo začelo ob
22.	uri. Pripravili bodo ognje-
met.
Bistrica ob Sotli
Silvestrovanje bo letos dru-
gič zapored, pripravljajo pa
ga občina, kulturno društvo
in mladinci. Začetek bo prib-
ližno ob 22. uri, po polnoči bo
tudi ognjemet.
Slovenske Konjice
šotor - silvestrski program in
skupno silvestrovanje se bo pri-
čelo ob 21. uri ob zvokih narod-
no zabavnega ansambla Rogla
in z 2000 kozarci šampanjca. 10
minut čez polnoči bo vsem Ko-
njičanom voščil župan, zatem
bo ognjemet, razrezali pa bodo
tudi torto za novo tisočletje.
Šentjur
Tržnica - začetek ob 20.
uri, silvestrovanje z ansamb-
lom Hot line.
Gorica pri Slivnici - zače-
tek silvestrovanja na prostem
ob 20. uri, za zabavo bodo
skrbeli domači godci, priprav-
ljajo tudi praznični ognjemet.
Šmarje pri Jelšah
Na trgu pred kulturnim
domom - za zabavo bo igral
ansambel Stanka Fajsa. Pol
ure po polnoči bo ognjemet.
Šmartno ob Paki
Pred Gasilskim domom -
silvestrovanje se bo pričelo
okrog 22. ure, pripravlja ga
tamkajšnji Mladinski center.
Nastopal bo ansambel Petra
Šibanca. Poskrbeli bodo za
presenečenja, pripravili sreče-
lov, opolnoči bo tudi ognjemet.
Vitanje
Na športnem igrišču - silve-
strovanje organizira turistično
društvo. Krajani se bodo zbra-
li ob 22. uri, uro kasneje priča-
kujejo govor župana, natanko
ob polnoči pa ognjemet.
Vojnik
Igrišče pri osnovni šoli -
silvestrovanje se bo pričelo
ob 18.30 s programom za
otroke, ki jih bo obiskal Boži-
ček. Za zabavo bodo od 20.
ure naprej skrbeli Štajerski
Rogisti in Godba na pihala.
Opolnoči bo zbrane v leto
2000 pospremil ognjemet in
šampanjec.
Frankolovo - silvestrova-
nje na prostem bo v letos
prenovljenem centru pred
cerkvijo, začelo se bo ob 19.
uri z blagoslovom obnovljene
kapele, ob 20. uri bo zahvala
maša in prihod božička, v na-
daljevanju pa pesem, degu-
stacija vina, golaž, opolnoči
šampanjec, torta in ognjemet.
Nova Cerkev, pred Gasil-
skim domom, silvestrovanje
se bo pričelo ob 21. uri z nasto-
pom Godbe na pihala in Štajer-
skih rogistov, od 22. ure naprej
pa bo za zabavo skrbel an-
sambel Celjskih pet. Opolnoči
bo velik ognjemet in novolet-
na čestitka predsednika KS.
Velenje
Titov trg - silvestrovanje
pripravljajo Radio Velenje,
Naš čas. Gost, Kulturni center
in Mestna občina Velenje. Pri-
pravljajo bogat program z
razglasitvijo naj občana, la-
serski show in ognjemet.
Zreče
Pred športno dvorano -
silvestrovanje se bo pričelo
ob 21. uri z ansamblom Be-
neški fantje, show progra-
mom, obiskom dedka Mraza,
opolnoči pa bo ognjemet.
Stranice - silvestrovanje na
ploščadi pri Kulturnem domu
se bo pričelo ob 23. uri s poz-
dravi in voščili predstavnikov
vseh naselij in kulturnim pro-
gramom, ob 23.45 se bo s ko-
nji in kočijo pripeljal božiček,
po polnoči pa bo pogostitev z
novoletno torto in ognjemet.
Gorenje - silvestrovanje na
prostem bo pred gostiščem
Smogavc. Zbrane bo pozdra-
vil predsednik KS Gorenje,
opolnoči obljubljajo torto in
ognjemet.
Žalec
Mestni trg - začetek silve-
strovanja bo ob 22. uri, za
zabavo bo skrbel ansambel
Braneta Klavžarja, opolnoči
bo ognjemet in voščilo župa-
na, med obiskovalce pa bodo
razdelili kuhano vino.
Ojstriška vas - začetek silve-
strovanja na prostem ob 22. uri.
Trg na Vranskem - silve-
strovanje pripravlja Turistič-
no društvo Vransko.
VESELI DECEMBER
Celje
Pred Muzejem novejše
zgodovine do 30. 12. božič-
no-novoletni sejem. Vsak
dan ob 16. uri praznični pro-
gram otroških skupin, 23. 12.
ob 16.30 nastop otroških
pevskih zborov celjskih OŠ,
ob 17. uri prihod Božička, po
17. uri pa nastopi kulturnih
društev; 24. 12. ob 16. uri
pravljica Žogica nogica, ob
16.50 in 17.15 nastop Godbe
na pihala KUD Ljubečna, ob
17. uri prihod Božička; 27. in
28. 12. ob 16.45 nastop mla-
dih harmonikarjev, ob 17. uri
prihod dedka mraza, ob 17.15
nastop kulturnih društev; 29.
12. ob 16.30 in po 17. uri
nastop pevskih skupin, ob 17.
uri prihod dedka mraza; 30.
12. ob 16.40 nastop mladih
glasbenikov, ob 17. uri dedek
mraz in ob 17.15 nastop Pi-
halnega orkestra Celje.
Cerkev sv. duha Nova vas
23. 12. ob 18.30 božični kon-
cert Mešanega pevskega zbo-
ra Celeia Celje.
Glavni trg 24. 12. ob 23.30
praznični koncert ob polnoč-
nicah.
Kino Union 25. 12. ob 19.30
tradicionalni božični koncert
Celjskega plesnega orkestra
Žabe s solisti Mio Žnidarič in
Evo Hren ter gosti - Mešanim
komornim pevskim zborom
Celje.
Cerkev sv. Cecilije 26. 12.
ob 17.30 tradicionalni božični
in praznični koncert ob dne-
vu samostojnosti Moškega
pevskega društva Pod gra-
dom Celje.
Narodni dom 26. 12. ob
19.30 2. abonmajski koncert:
novoletni koncert Celjskega
godalnega orkestra. 28. in 29.
12. ob 19.30 novoletni kon-
cert Orkestra Akord Celje.
Dom starejših občanov
Celje 28. 12. ob 16. uri celove-
černi program božičnih pe-
smi Mešanega pevskega zbo-
ra Pevskega društva upoko-
jencev Celje.
Hermanovo gledališče -
praznične delavnice Božične
dobrote -23. in 24. 12. ob 10.
uri; Izdelava prazničnih okra-
skov-23. 12. ob 16.30.
Kulturni dom Trnovlje 26.
12. ob 16. uri tradicionalno
novoletno rajanje otrok z obi-
skom dedka mraza.
Laško
Kulturni center 23. 12. ob
19.30 božično-novoletni kon-
cert Orkestra slovenske voj-
ske.
Šentjur
Mestni trg 23. 12. ob 16. uri
»V pričakovanju pravljičnega
moža«, z obdaritvijo predšol-
skih otrok.
Farna cerkev Dramlje 26.
12. ob 17. uri božično-novo-
letni koncert Mešanega pev-
skega zbora Primoža Trubar-
ja iz Loke pri Zidanem Mo-
stu.
OŠ Prevorje 23. 12. ob 16.
uri Veselje z dedkom mra-
zom.
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 23. 12. ob 16.30 »De-
dek mraz za predšolske otro-
ke«.
OŠ Gorica pri Slivnici 24.
12. ob 8. uri božično-novolet-
ni koncert Otroškega in Mla-
dinskega pevskega zbora in
veselo jelkovanje.
OŠ Ponikva 24. 12. ob 8.30
Veseli živ-žav.
OŠ Dramlje 24. 12. ob 10.30
novoletni ples za učence, ob
11. uri koncert. 26. 12. ob
13.30 dedek mraz in predsta-
va Sapramiška.
Zreče
Farna cerkev 26. 12. ob
15.30 božično-novoletni kon-
cert, v cerkvi sv. Lovrenca bo
koncert ob 16. uri.
Kulturni dom 26. 12. ob 19.
uri silvestrovanje s Pohorci.
Hotel Dobrava 28. 12. ob
20. uri božično-novoletni
koncert.
Večnamenska dvorana
Term Zreče 29. 12. ob 17. uri
predstava za najmlajše z obi-
skom dedka mraza.
Šmartno ob Paki
Kulturni dom Šmartno ob
Paki 25. 12. ob 19. uri božič-
no-novoletni koncert Meša-
nega pevskega zbora Šmart-
no ob Paki in Mešanega pev-
skega zbora Celeia iz Celja.
Vojnik
Telovadnica OŠ Frankolo-
vo 26. 12. ob 8.30 božično-
novoletni koncert Moškega
pevskega zbora PD Anton Be-
zenšek iz Frankolovega.
Štore
Cerkev sv. Lovrenca nad
Štorami 28. 12. ob 18.30 bo-
žični koncert ob dnevu samo-
stojnosti Moškega pevskega
društva Pod gradom iz Celja.
Vitanje
Kulturni dom 26. 12. ob 18.
uri božično-novoletni kon-
cert Mešanega komornega
pevskega zbora Celje in Moš-
kega pevskega zbora Vitanje.
Šmarje pri Jelšah
Kulturni dom 23. 12. ob
15.30 in 17. uri lutkovna pred-
stava Pod medvedovim dež-
nikom.
Osnovna šola Šmarje 24.
12. dopoldan koncert Pihal-
nega orkestra Glasbene šole
Rogaška Slatina.
Športna dvorana OŠ Šmar-
je 29. 12. ob 18. uri ročk kon-
cert za vse mlade iz občine
Šmarje pri Jelšah.
Žalec
župnijska cerkev v Andra-
žu 25. 12. ob 11. uri božični
koncert.
Dom krajanov Tabor 26.
12. ob 16. uri božično-novo-
letni koncert Mešanega pev-
skega zbora Pevskega druš-
tva Tabor.
Župnijska cerkev na Pol-
zeli 26. 12. ob 15. uri dobro-
delni božični koncert.
Dom II, slovenskega tabo-
ra 28. 12. ob 20. uri gala novo-
letni koncert Godbe Liboje in
gostov.
24
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
25
26
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
10.12.: Andreja VREČAR iz
Velenja - deklico.
11.12.: Grodana Kanduti s
Polzele - deklico, Bernarda
PODGORŠEK z Grobelnega -
deklico, Kristina KREFL iz Na-
zarij - dečka, Vesna ČEMA-
ŽAR iz Celja - dečka.
12.12.: Brigita BEVCAR iz
Rogatca - deklico.
13.12.: Tina ROSINA iz Ce-
lja - deklico, Brigita RATAJC
iz Loke pri Žusmu - deklico,
Stanka GRAČNER iz Gorice
pri Slivnici - dečka.
14.12.: Asunta JEŽOVNIK iz
Podčetrtka - deklico, Branka
LEBER iz Škofje vasi -deklico,
Svetlana STRBAD iz Celja -
deklico.
15.12.: Barbara MLAKAR iz
Celja - deklico.
16.12.: Marta VEHOVAR iz
Novega mesta - dečka, Moni-
ka KUPEC iz Slovenskih Ko-
njic - deklico.
POROKE
Laško
Poročilo se je 8 parov in
sicer Peter BRAČUN in Jasna
GRADIŠNIK, oba iz Šmarjete
pri Celju, Iztok Franc KRUM-
PAK in Mojca POGAČAR, oba
iz Celja, Roman AHAC in Ja-
smina STARC, oba iz Trbo-
velj, Jožef TURK iz Brezovca
pri Šmarju in Silvija PAVLIČ iz
Hrvaške, Janko GREGORČIČ
in Silva NEUHOLD, oba iz Ve-
likega Širja pri Zidanem Mo-
stu ter Marko KOSTREVC iz
Slane pri Teharjah in Sandra
DRAČ iz Vrha pri Celju.
Velenje
Poročili so se: Edin ČELI-
KOVIČ in Mirela ZUKIČ iz Ve-
lenja, Boris BERKENJAČEVIČ
iz Velenja in Mira GRBIČ iz
Brestovega, Anton LEBAR iz
Šoštanja in Jerica PIRTOVŠEK
iz Skornega pri Šoštanju, zla-
to poroko pa sta sklenila Jo-
žef in Štefka VOGLAR iz Vele-
nja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Branko KITAK
iz Rogatca, 65 let, Ferdinand
IMPERL iz Boštanja, 63 let,
Anton PODPEČAN iz Zavrha
nad Dobrno, 73 let, Oton
HERMAN iz Celja, 73 let, Ju-
stina ZDOLŠEK iz Ivence, 87
let, Anže ZAKOŠEK iz Vele-
nja, 1 leto, Marija MIRNIK iz
Celja, 87 let, Rudolf BRA-
ČUN iz Žalca, 63 Ipt, Mihael
KLOBUČAR iz Vojnika, 91
let, Franc JURAK z Lopate,
79 let, Jože JELENC iz Celja,
63 let, Alojz ŠOLINC iz Celja,
67 let.
Laško
Umrli so: Ana Marija SEN-
ČAR iz Rimskih Toplic, 56
let, Jože ŽAFRAN iz Šentru-
perta, 76 let, Rudolf DRE-
MELJ iz Velikega Širja pri
Zidanem Mostu, 79 let,
Franc STIBLIČ iz Radeč, 67
let, Justina BLAJ-iz Jagnjeni-
ce pri Radečah, 79 let, Tatja-
na MOLE iz Radeč, 45 let.
Zora LAVRINEC iz Radeč, 65
let, Ivan OCVIRK iz Polane
pri Jurkloštru, 49 let, Štefa-
nija KRAŠOVEC iz Zgornje
Rečice pri Laškem, 65 let in
Alojzija GOTAR iz Spodnje
Rečice pri Laškem, 65 let.
Velenje
Umrla je: Milena ZACIR-
KOVNIK iz Gavc, 61 let.
Šentjur
Umrli so: Roza BERGER iz
Celja, 86 let, Milena Ernestina
PEČNIK iz Šentjurja, 78 let,
Marija JANC iz Škocjana, 84
let.
Izšla je šesta redna
številka mesečnika
Če vam časopisa niso dostavili na dom, ga
lahko brezplačno dobite v oddelku malih ogla-
sov Novega tednika na Prešernovi 19 v Celju
v Šmartnem v Rožni dolini: Žolnir in trgovina Pri vodnja-
ku; na Ljubečni, v Trnovljah, na Polulah - trgovine Potro-
šnik, pizzerija Picikato na Teharjah in trgovina Novak v
Košnici.
V centru Celja pa v trgovinaji Center na Lavi ter v
Trubarjevi in Brodarjevi ulici; v trgovinah Potrošnik - Soča v
Stanetovi, na Hudinji, na Ljubljanski in Mariborski cesti
(Gaberje), na Ostrožnem in v Skalni kleti ter v trgovinah Tuš
v Novi vasi in drogeriji v Stanetovi.
MEDINE, k.d.
Erjavčeva 30 - CEUE
Tel.: ++386 63 42 55 650
Tel.-Fax: ++386 63 42 55 658
ZAPOSLIMO:
Ekskluzivno zastopstvo farmacevtskega podjetja Ganassini
S.p.A. iz Milana išče sodelavca.
Izobrazba, ki je zaželena: farmacevtski tehnik ali diplomira-
ni farmacevt.
Iščemo ambiciozno, samoiniciativno,
komunikativno osebo, da se nam pridruži v
prijetno delovno okolje, v kreativni delovni team.
Nastop dela takoj. Stimulativen OD.
Poskusno delo 3 mesece.
Službeni avto.
Anka je zdaj že spoznala, da se je Milivoj gotovo srečal v
gostilni z njenim bratom Ivanom. Vseeno je vprašala: »Kakšen
pa je bil tisti fant, o katerem mi pripoveduješ?«
»Visok, razkuštran in gotovo kar dobro pijan, da sem se prav
čudil njegovi moči, ki ga očitno kljub obilni pijači ni zapustila.«
»Ta se je zagotovo vpičil vate zaradi mene, vendar ne zaradi
takšnih stvari, kot jih ti misliš,« je odgovorila Anka.
»Kaj pa bi še moglo biti drugega vmes med mlado žensko in
takim postavnim fantom?« je z nestrpnostjo v glasu vprašal
Milivoj.
»To je bil moj brat Ivan, s katerim sta se srečala ob nepravem
času.«
Milivoj je težko skril svoje presenečenje ob povedanem in še
Toni je bolj z zanimanjem prisluhnil.
»Tvoj brat praviš? Le kako bi me lahko poznal in vedel, kam
in zakaj sem namenjen?« je malo nejeverno vprašal Milivoj.
»Že iz okraja te marsikdo pozna, od nedelje, ko si govoril
ljudem o krompirju, pa te poznajo vsi vaščani Doljne vasi.
Najbrž si zdaj že uganil, da je moj Peter v svoji otroški
naivnosti takoj vse izčvekal, kaj sva se midva prejšnjo nedeljo
pogovarjala.«
»Ne razumem, kaj bi imel tvoj brat proti temu, da bi bila
midva srečna?«
»On ne gleda tega tako. Veš, naš oče umirajo zaradi bolezni,
ki so si jo nakopali v zaporu. Ne vem, če si ti tedaj, ko so
našega poštenega očeta spravili v zapor, ravnal do njega
pošteno,« je zapičila Anka svoje oči v temen Milivojev pogled,
ki ga je ta sramoma povesil.
»Boji se tudi, da nisi nič boljši, kot je Stane, ki je onesrečil
našo Franico,« je Anka dalje zagovarjala brata.
Globok molk je po teh Ankinih besedah zapolnil sobo, v
kateri so sedeli. Tisti molk, v katerem se pri okencu spovedni-
ce spomniš vseh svojih grehov in nemo prosiš odpuščanja,
brez moči, da bi spovedniku pokazal vse rane svoje duše.
»Zaradi očeta imaš prav,« je končno s svojo iskrenostjo
prebil steno molka Milivoj. »Vedi, da si želim srečati tvojega
očeta in ga prositi za odpuščanje. Zares bi tedaj lahko in tudi
moral drugače ravnati, a kaj morem, ki pa imam tudi jaz svoje
človeške slabosti.«
Toni, ki ni več prav razumel vsebine in ozadja Milivojevega
in Ankinega razgovora, se je nekaj časa čudil njunim besedam,
potem pa je začel priganjati svojega tovariša. »Jaz moram jutri
zgodaj v službo in moram biti naspan, sicer mi lahko stroj
prime roko, če nisem pri delu dovolj zbran.«
»Sam si bom moral kupiti motor, da ne bom zmeraj odvisen
od drugih, ki se jim vedno mudi,« je Milivoj nevoljno odgovoril
Toniju, ki je zdaj že zapustil hišo in zunaj čakal nanj.
»Pošteno sem ti povedal zaradi očeta in še bolj pošteno
povem tebi, Anka, da se ne mislim igrati s tabo in tvojim
srcem. Nocoj moram žal oditi, mislim pa, da se bom lahko v
nedeljo oglasil. Tedaj skupaj stopiva do vaših, da se spoznamo
med sabo in razčistimo nepotrebne nesporazume.«
»Zaupam ti in tako pomirjena se počutim ob tebi. Želim si;
da bi nocoj ostal z menoj in mi pomagal premagati strahove, ki
me včasih še mučijo v samotnih nočeh.«
Te tiho izrečene Ankine besede so dvignile Milivojev srčni
utrip, pristopil je čisto blizu, da so njegove nosnice zaznale
vabeč vonj ženskega telesa. Pozabil je na bolečo ustnico in
takrat sta se prvič združila z Anko v poljub prave, zoreče
ljubezni.
»Greš, ali misliš ostati?« je grobi Tonijev glas prekinil harmo-
nijo ljubezni. Prav na silo se je moral Milivoj odtrgati iz
Ankinega objema in samo kratko lahko noč je še voščil na
pragu in že je oba s Tonijem vzela noč.
4.
Bila je tretja nedelja v maju in tedaj sta minili že dve leti od
strašne vojne, ki je tako spremenila prejšnje, mirno življenje v
Doljni vasi. Ljudje, ki so se vračali od druge maše, so z
zanimanjem gledali mladega fanta, ki se je mučil z motorjem
po nerodni ozki poti med polji. Le redki srečneži so tedaj v
Doljni vasi premogli kakšno staro kolo, zato je bil fant z
motorjem zares prava posebnost v vasi.
»K naši Anki, na Dolinarjevo je zavil!« je navdušeno govoril
Osojnikov Jožek in že iskal klobuk, da še sam pohiti k
Dolinarju in na svoje oči vidi to čudo prav od blizu.
»Nikamor ne boš hodil!« se je postavil preden brat Ivan in
mu hotel sneti klobuk z glave.
»Zakaj pa ne?« je ostro vprašal Jožek. Potegnil se je fant v
zadnjem letu in že večkrat mu je presedala bratova komanda.
Danes se je v hipu odločil, da ne bo več poslušal Ivanovih
ukazov, zato se je odločno postavil po robu.
»Zato, ker sem jaz tako rekel!« mu je na prejšnje vprašanje
važno odgovoril Ivan.
»Ti kar govori, kar te je volja, samo jaz sem se te že naveličal
poslušati in ubogati!« je Jožek še odločneje zastavil korak
mimo Ivana.
»Danes boš ubogal, če ne...!« se je na ves glas zadri Ivan in
zagrabil Jožka od zadaj za ovratnik suknjiča.
»Kaj, če ne?!« se je zdaj Jožek preteče obrnil proti Ivanu, ki je
ob nenadnem bratovem uporu zmedeno obstal, ne vedoč, kaj
naj v resnici stori.
Postalo je prav napeto med bratoma, ki sta se merila z
izzivalnimi pogledi. Na srečo je prav tedaj nekdo potrkal na
Osojnikova vrata in preden je kdorkoli v hiši spregovoril, je že
planil skozi vrata Ankin Peter z imenitnim lesenim konjičem v
rokah.
»Poglejte, kako maha z repom, kadar premika noge!« je
brez pozdrava hitel kazati svojo prvo igračo Jožku in Ivanu, ki
sta se zdaj počutila malce neumno zaradi prejšnjega prepira.
»Ja, kdo ti je pa to prinesel?« je zdaj Franica rešila neprijeten
molk.
»Stric Mili..., ja, stric Milivoj!« se je Peter težko spomnil
njegovega imena. »Tisti, ki bo postal moj očka!« je še navduše-
no povedal in stekel z igračo k staremu očetu Ivu.
»Stari ata, poglejte, kaj sem dobil!« je razigrano kazal svojo
igračo proti negibno ležečemu možu na postelji.
»Zakaj se pa stari ata nič ne zbudijo?« je zaklical proti veži, v
katero sta prav tisti trenutek vstopila Anka in Milivoj, ki sta
prišla za Petrom. Nekaj hladnega se je takrat občutilo v
Osojnikovi hiši, ko so zaslišali Petrov klic.
»O, Kristus! Saj sem bila še pred nekaj minutami pri očetu!«
se je prva ovedla Franica. »Še pojedli so nekaj malega juhe...«
je še kar govorila, ko so se že vsi zbrali okoli očetove postelje.
Nič ni pomagalo, ko so ga klicali in tresli za hladne roke, oče
Ivo se je že preselil v večnost.
»Prinesi svečo, da ne bo prepozno!« je naročala Anka Franici.
»Prepozno je, tudi jaz sem prišel prepozno!« je sam vase,
zamišljeno zamrmral Milivoj in hotel vsem podati roko v znak
sožalja.
Vsi po vrsti so sprejeli njegovo roko, prav nazadnje jo je
hotel podati tudi Ivanu.
»Ne!« je trdo v svoji trmoglavosti odgovoril Ivan. »Če podam
roko tebi, je ravno tako, kot bi se rokoval z očetovim rabljem!«
»... in večna luč naj mu sveti...« so bile besede molitve,
katero so pretrgale grobe Ivanove besede.
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
MINI KRIMIČI
v torbi je bil
manjko
v Agenciji za plačilni promet
v Celju so 14. decembra ugoto-
vili, da je v torbi, prirejeni za
prenos gotovine in prineseni iz
trgovskega podjetja Center Ce-
lje, premalo denarja. Kje in ka-
ko je izginilo 106.650,00 tolar-
jev, policisti še raziskujejo.
Cigarete, hrana,
tolarji
v noči na 14. december je
neznani storilec vlomil v pro-
dajalno Pri vodnjaku v Šmart-
nem v Rožni dolini. Tam si je
nabral veliko cigaret, prehram-
benih izdelkov, pobral pa je
tudi ves menjalni denar. Pod-
jetje Frangros je oškodovano
za okoli 350 tisoč tolarjev.
Ljubljanska sraka
v trgovini Modiana v cen-
tru Interšpar v Celju se je 15.
decembra popoldne mudila
24-letna Jožica D. iz Ljublja-
ne, ki jo je ob odhodu pri
blagajni čakalo presenečenje.
V posebno torbo je skrila
moško obleko, vredno okoli
50 tisoč tolarjev, ki pa je ni
imela namena plačati. To so
trgovke pravočasno opazile
in načrt ji je splaval po vodi.
Okradel
slascicarie
v noči na 15. december je
neznani storilec vlomil v slaš-
čičarno KSC na Šaleški cesti v
Velenju. Odnesel je alkoholne
pijače, čokoladne slaščice in
menjalni denar. Lastnika je
•oškodoval za okoli 40 tisoč
tolarjev.
Okradeni Atlas
v četrtek. 16. decembra
* okrog pol štirih zjutraj, je nek-'
do vlomil v prodajalno Ghetto
na Levstikovi ulici v Celju. Od-
nesel je pet snow boardov, s
tem pa podjetje Atlas oško-
doval za 276 tisoč tolarjev.
Bila sta stara
znanca
v četrtek, 16. decembra
malo pred polnočjo, sta bila
spet aktivna stara znanca po-
licije, 31-letni Boris T. in 51-
letni Mitja Š. Ko sta v Velenju s
kamnom razbila izložbeno
okno prodajalne Coming cen-
ter in že uspela ukrasti elek-
trični tračni brusilnik in elek-
trično krožno žago, ju je sreča
nenadoma zapustila. Policisti,
ki so ju prijeli, so ju pridržali
in sestavili kazensko ovadbo.
Žena možu v
pomoč
v Žahenbercu sta bila 16.
decembra kršena javni red in
mir, zato so na kraj nemira
prispeli policisti PP Rogaška
Slatina. Kršitelj je bil Zlatko M.,
ki se je policistom pri inter-
venciji fizično uprl in jih napa-
del. Pri tem je kršitelju prisko-
čila na pomoč tudi njegova
žena Marija. Oba so policisti,
kljub agresivnemu obnašanju,
obvladali in ju privedli na poli-
cijsko postajo, kjer sta se trez-
nila. Pri intervenciji so bili lažje
poškodovani trije policisti. Na-
padalna zakonca se bosta za-
govarjala pri sodniku za pre-
krške in še na sodišču.
Bila sta stara
znanca
v noči na petek sta stara
znanca policije, 31-letni Boris
T., ki v Sloveniji nima stalnega
bivališča, in 51-letni Mitja Š. iz
Velenja, s kamnom razbila iz-
ložbo trgovine Voming center v
Velenju. Ko sta z nakradenimi
predmeti hitela s prizorišča
vloma, so ju zalotili policisti.
Istega večera sta ista storilca na
območju Šaleka ter Efenkove,
Tavčarjeve in Kidričeve ulice,
prerezala pnevmatike na 14 vo-
zilih. O navedenimi dejanju sta
lastnikom povzročila za okoli
350 tisoč tolarjev gmotne ško-
de. Oba so policisti pridržali.
Vlom v vikend
v času od 9. do 17. decem-
bra je nekdo vlomil v vikend v
Dramljah, last Bojane K. Pris-
vojil si je televizijski in radij-
ski sprejemnik ter nekaj obla-
čil. Lastnica je oškodovana za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Nasilnik
Franc K. iz Malega vrha je
17.	decembra zvečer prišel v
lokal Terano bar v Šoštanju in
tam brez povoda fizično na-
padel 18-letnega Dejana Č. iz
Lokovice. S tem, ko ga je uda-
ril s pepelnikom po glavi, ga
je hudo telesno poškodoval.
Izkoristil gnečo
v soboto dopoldne se je v
nakupovalnem centru v Vele-
nju, v tamkajšnji trgovini Co-
ming, nahajal nekdo, ki je izko-
ristil gnečo in z razstavne poli-
ce ukradel CD recorder Philips,
vreden 86.946,00 tolarjev.
Če ni nikogar v
hisi...
Prejšnji teden je neznani
storilec kradel v nedograjeni
stanovanjski hiši Jožeta Č. v
Poleni. Odpeljal je gorilnik,
električni bojler in raztezno
posodo za centralno ogreva-
nje. Lastnik je oškodovan za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Nekdo pa je v času od 8. do
18.	decembra vlomil v novoz-
grajeno stanovanjsko hišo v
Radečah. Ukradel je več oken-
skih kljuk in keramične plošči-
ce. Matjaž H. je oškodovan za
približno 170 tisoč tolarjev.
Tatvine iz vozil
v torek, 14. decembra zve-
čer, je neznani storilec vlomil
v osebni avtomobil, parkiran
na Ljubljanski cesti v Celju.
Ukradel je avtoradio Sony in
ojačevalec, s tem pa je lastni-
ka Damjana M. oškodoval za
okoli 40 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 16. decembra po-
noči, je nekdo vstopil v odkle-
njeno vozilo, parkirano na
Ulici Maksima Gorkega v Ce-
lju. Ukradel je prenosni raču-
nalnik IMB z modemom ter
GSM aparat Nokia. Lastnik
Peter K. je oškodovan za oko-
li 400 tisoč tolarjev.
V	soboto, 18. decembra
kmalu po polnoči, je neznani
storilec vlomil v osebni avto-
mobil, parkiran na Dečkovi ce-
sti v Celju. Ukradel je dve jakni,
dva mobilna telefona in torbico
z dokumenti. Vladimir P., Moj-
ca N. in Matej C. so oškodovani
za približno 290 tisoč tolarjev.
M.A.
Dolg spisek velikiii tatvin
Prijeli osumljenca, ki je na območju Celja in Šentjurja na veliko vlamljal in kradel, da je lahko kupoval mamila in
se preživljal
Na Ulici XIV. divizije v Ce-
lju so policisti PP Celje 7.
decembra ob 3.20 uri opazili
dva mlajša moška, ki sta no-
sila 5 pnevmatik za motorna
kolesa in motoristično jak-
no. Ko so ju hoteli ustaviti,
sta mladeniča začela bežati.
Seveda so ju kmalu prijeli,
potem pa je prišlo na dan še
marsikaj drugega.
Ob prijetju so policisti ugo-
tovili, da gre za brezposelna
Celjana, 21-letnega A.Z. in le-
to mlajšega K.K., oba narko-
mana, ki sta se preživljala z
izvrševanjem kaznivih dejanj
in da sta neposredno pred
prijetjem razbila steklena vra-
ta prodajalne Yamaha in tam
kradla.
Osumljenima so policisti
celjske policijske postaje od-
vzeli prostost, sledilo je zbira-
nje obvestil, v raziskavo so se
vključili tudi kriminalisti
uprave kriminalistične služ-
be. Ko so opravili pet hišnih
preiskav, so A.Z. osumili, da
je storil 29 vlomov v trgovine,
gostinske lokale, kioske, sta-
novanjsko hišo in osnovno
šolo. Najrazličnejši predmet,
ki jih je ukradel, so skupno
vredni okoli 5 milijonov tolar-
jev. Ukradeno je potem pro-
dajal po izredno nizkih ce-
nah, od vsega, kar je prodal,
je »zaslužil« približno 300 ti-
soč tolarjev. Del ukradenih
predmetov so policisti zasegli
A.	L. (16) inD.M. (23) iz Celja
ter Šentjurčanoma R.P. (21) in
B.M.,	vsi ti so bih redni kupci
stvari, ki jih je ukradel A.Z.
Cene, ki jih je za posamezne
predmete postavljal, so bile
skorajda simbolične, saj je
potreboval denar za nakup
mamil in za preživljanje, ker
ni bil nikjer zaposlen. Po
opravljenih hišnih preiskavah
pri navedenih kupcih so poli-
cisti zoper njih podali kazen-
ske ovadbe za kaznivo deja-
nje prikrivanja, za kar je po
zakoniku zagrožena kazen
do dveh let zapora.
Spisek velikih tatvin, ki naj
bi jih v tem letu storil osum-
ljeni A.Z., je zelo dolg, med
ukradenimi predmeti pa je
vsemogoče, od sladkarij, tele-
fonskih kartic, cigaret, kon-
zerv, nogavic, avtobusnih vo-
zovnic, orodij, strojev za delo
in denarja pa do dragih teh-
ničnih in akustičnih predme
tov.
A.Z., osumljenega deve-
tindvajsetih velikih tatvin (z^
to kaznivo dejanje je zagrožej
na zakezn do 5 let zapora), in
K.K., ki je sodeloval pri zgora
opisanem vlomu v trgovine
Yamaha, so policisti 8. de
cembra privedli na zaslišanje
k dežurnemu preiskovalne
mu sodniku Okrožnega so
dišča v Celju. Ta je za A.Z
odredil pripor.
MARJELA AGREŽ
NOČNE CVETKE
•	V sredo, 15. decembra po-
poldne je bila potrebna poli-
cijska intervencija v stanova-
nju na Iršičevi. Tam je Marja-
na N. napadla svojega očeta,
ga vrgla po tleh in ga nato
postavila pred vrata.
•	V četrtek popoldne je v As-
tra Clubu razgrajal Uroš V. in
v silni jezi tolkel po tamkajš-
njem igralnem aparatu, ker
mu hazarderska sreča ni bila
naklonjena.
•	V petek je pred lokalom
Hramček v Frankolovem be-
snel Zvone O. in tam udaril
Aleša B. Policisti so ga umirili,
a so se čez slabe štiri ure
vrnili, saj je Zvone v Hramčku
razbijal kozarce, od tam pa se
podal v Turista, kjer je iz loka-
la vrgel Vinka L.
• V lokalu Al Capone v objek-
tu Vrtnica sta se v soboto
ravsali dve skupini mlajših
petelinov. Med splošnim pre-
rivanjem so razgrajači poško-
dovali mizo pred lokalom in
razbili nekaj steklovine.
•V stanovanji s soseski v No-
vi vasi je Damjan spet tepel
svojo Maj o. Maja pa kar od-
pušča. Ljubezen je res brez-
mejna bolezen.	M.A.
Tradicionalno
predpraznicno
srečanje
Na Policijski upravi Celje je
bilo v ponedeljek tradicional-
no predpraznično srečanje z
novinarji, ki poročajo o do-
godkih, ki večinoma najdejo
svoje mesto v črnih kronikah.
Kot je vsakoletni običaj, je
novinarje časopisnih in elek-
tronskih medijev, skupaj z na-
jožjimi sodelavci, pozdravil di-
rektor PU Celje Dušan Mohor-
ko, se zahvalil za korektno so-
delovanje in zaželel vse najlep-
še v letu, ki je pred vrati. Na
kratko je ocenil stanje na posa-
meznih področjih policijskega
dela, ki prav na Policijski upravi
Celje v marsičem izstopa po
kakovosti dela, izraženi v stati-
stičnih pokazateljih, zlasti na
področju prometne varnosti. V
večini ostalih območij Slovenije
se je število smrtnih nesreč v
prometu povečalo, na območ-
ju Celja pa je stanje podobno
lanskemu.	M.A.
Ustavljena skupina ilegalcev iz Romunije.
Prijeti sicupini ilegalcev
Minulo soboto dopoldne so policisti izsledili večjo skupino državljanov iz Romunije, v
ponedeljek pa še skupino državljanov iz Irana. Oboji so prišli v Slovenijo ilegalno.
Romuni, ustavljeni v Ločici pri Vranskem in natrpani v tovornjaku (med njimi je bilo tudi več
otrok), so ilegalno prestopili državno mejo s pomočjo dveh vodičev. Ilegalce so po opravljenem
postopku vrnili hrvaškim varnostnim organom, zoper organizatorja prevoza pa so odredili
pripor in zoper njiju podali kazensko ovadbo.
V ponedeljek pa so policisti PP Šmarje pri Jelšah, v Podčetrtku izsledili štiri državljane Irana,
ki so prav tako ilegalno prispeli v našo državo. Tudi te so vrnili varnostnim organom na
Hrvaškem.	M.A., foto: SHERPA
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklic - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založiiiško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,'
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev. J
Za tujino je letna naročnina 22.000^
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900. ;
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., LjuMjana, Dunajska 5,
direktor; Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija
Lekič, Gregor Katič, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, IgorŠadah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si;
E-mail tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje ter
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček
Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Milja Umnik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRONIKA
31
PROMETNENEZGODE
Večkratno trčenje
v Šentvidu pri Grobel-
nem se je, v sredo 15. de-
cembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe, gmotna škoda
pa znaša okoli 4 milijone
770 tisoč tolarjev.
Andrejka T. (24) iz Svete-
ga Florjana je vozila osebni
avtomobil iz smeri Šmarja
pri Jelšah proti Grobelnem.
V	Šentvidu je pred ostrim
desnim ovinkom zapeljala
na nasprotni vozni pas, ta-
krat pa je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik tovornjaka,
26-letni Darko H., državljan
Hrvaške, nakar sta vozili tr-
čili in je vozilo Andrejke P.
zaneslo na bližnje dvorišče.
V	istem času se je iz šmarske
strani z osebnim avtomobi-
lom pripeljal še 21-letni Ju-
re J. iz Celja, ki je na cesti
vozilo ustavil, a je vanj trčil
tovornjak, v vozilo Jureta J.
pa še osebni avtomobil, s
katerim se je iz smeri Šmar-
ja pripeljal 29-letni Ivan H.
iz Šentjurja. Tovornjak Je
potem zapeljal na dvorišče
stanovanjske hiše, tam trčil
v stoječ osebni avtomobil,
tega pa je odbilo v bližnjo
delavnico, od tam pa v sta-
novanjsko hišo. V nesreči je
hude telesne poškodbe utr-
pela voznica Andrejka T. Po
nestrokovni oceni znaša
skupna gmotna škoda okoh
4 milijone 700 tisoč tolar-
jev.
Trčenje S službenim
vozilom
v sredo, 15. decembra po-
noči, se je v Spodnjem Se-
čovem pripetila nezgoda, v
kateri sta bila ranjena dva
udeleženca. Gmotna ško-
da znaša okoli 125 tisoč
tolarjev.
Silvo Š. (25) iz Tuncovca
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Spodnjega Sečovega
proti križišču s prednostno
cesto. V času vključevanja
na prednostno cesto je iz
smeri Rogatca pripeljal voz-
nik službenega vozila poli-
cije, 26-letni Robert M., vo-
zili pa sta trčili. Voznik Ro-
bert M. je utrpel lahke, nje-
gov sopotnik, 22-letni Ervin
A., pa hude telesne poškod-
be.
Hudo ranjena
peška
Na cesti Zidani Most - Sev-
nica, zunaj naselja Prapret-
no, se je, v četrtek 16. decem-
bra dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila hudo
ranjena peška.
Martin J. (60) iz Maribora
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Vrhovega proti Sevni-
ci. V neposredni bližini od-
cepa za Prapretno mu je z
leve strani, izven prehoda za
pešce, prečkala vozišče 77-
letna domačinka Marija K. V
trčenju, ki je sledilo, je bila
peška hudo telesno poškodo-
vana.
Trčil V kolesarko
Na Trubarjevem nabrežju
v Laškem se je, v četrtek 16.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpela
voznica kolesa. Na vozilih
je škode za približno 160
tisoč tolarjev.
Darko H. (25) iz Lahom-
nega je vozil osebni avtomo-
bil po Trubarjevem nabrež-
ju iz smeri Mestne ulice pro-
ti Marija Gradcu. Ko je pri-
peljal v bližino prodajalne
Zlatorog, je pred sabo zagle-
dal kolesarko, 47-letno Mi-
leno T. iz Marija Gradca, ki
se je na cesto pripeljala s
parkirišča omenjene proda-
jalne. V trčenju je kolesarka
utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Trčenje na ostrem
ovinku
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Zreče se je, v petek 17.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta bili
ranjeni dve osebi, ena zelo
hudo. Gmotna škoda za vo-
zilih znaša približno 1 mili-
jon 100 tisoč tolarjev.
Karel K. (44) iz Koroške vasi
na Pohorju je vozil osebni av-
tomobil po lokalni cesti Zreče
- Rogla proti naselju Gorenje.
Ko je peljal po klancu navz-
gor, po ostrem levem in slabo
preglednem ovinku, se je iz
nasprotne smeri z osebnim av-
tomobilom pripeljala 21-let-
na Tjaša S. iz Gorenja, potem
pa sta vozili tako močno trčili,
da je vozilo Karla K. odbilo z
vozišča in se prevrnilo na stre-
ho. Voznik je utrpel posebno
hude telesne poškodbe, vozni-
ca pa lahke.
Na prehodu
za pešce
Na Usnjarski ulici v Slo-
venskih Konjicah se je, v
petek 17. decembra zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila hudo ranjena peška.
Gorazd V. (26) iz Slovenske
Bistrice je vozil osebni avto-
mobil po Usnjarski ulici iz
smeri Liptovske proti Delav-
ski ulici. Ko je zapeljal na
zaznamovani prehod za peš-
ce, mu je z leve strani prečkala
vozišče 42-letna Silva B. iz
Loč. Voznik Gorazd V. je trčil
v peško kljub zaviranju.
M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 24. decembra dopoldne,na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju celotne regije (poostreni
nadzor),
•	v soboto, 25. decembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
•	v /ledeljo, 26. decembra dopoldne na območju Velenja, v
popoldanskem času pa na območju Žalca,
•	v ponedeljek, 27. decembra dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Mozirja,
•	v torek, 28. decembra dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine,
•	v sredo, 29. decembra dopoldne na območju Ž^lca, v
popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah,
•	v četrtek, 30. decembra dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic ter
•	v petek, 31. decembra dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Laškega.
•	Laserski merilnik hitrosti bo do konca leta pogosteje
nameščen na območju Celja in Šentjurja pri Celju.
32
ZANIMIVOSTI

Slro| je zmlel
najmočnejšega Štajerca
Potem ko so zagnali dobro
utečen politični stroj, je bilo
že vnaprej jasno, da najmoč-
nejši Štajerec v prestolni
Ljubljani, nekdanji direktor
Mestne uprave Janez Sodrž-
nik, ki je doma iz bližine Slo-
venskih Konjic, ne bo zma-
gal.
Preveč nevaren je bil najprej
prejšnjemu ljubljanskemu žu-
panu Dimitriju Ruplu, potem
pa še sedanji županji Viki Po-
točnik, njegovi najhujši konku-
rentki v lastni stranki. »Vse očit-
ke, od tega, da sem izsiljeval
županjo za mesto podžupana,
pa do tega, da sem kriv za
razprtije znotraj stranke, sem
zavrnil in to z dokazi, pa ni nič
pomagalo. Moja nekdanja
stranka ni več ne hberalna in ne
demokratična,« je dejal Janez
Sodržnik, ki ima že drugo, ug-
ledno službo in ki ga zdaj hoče-
jo odžagati tudi z nekaterih
visokih športnih funkcij. Janez
je namreč strasten športnik,
zaradi svojega visokega služ-
benega in političnega položaja
se je tudi pri športu zavihtel
dol^j visoko, to pa v Ljubljani
veliko pomeni, kajti skoraj vsi
vidnejši funkcionarji, s pred-
sednikom države Milanom Ku-
čanom na čelu, se morajo več-
krat pojaviti na tej ali oni tekmi,
še posebej košarkarski.
Štajerci so tako izgubili viso-
ko direktorsko politično me-
sto. Res je, da je gospa Tea
Petrin ministrica, res pa je tu-
di, da odlična znanstvenica in
profesorica sploh ne zabrede
v noben škandal in je za medi-
je tako rekoč nezanimiva. Tu-
di vojaški Iztok Podbregar se
drži ob strani. Vsake toliko
časa udari na svetlo kakšna
vest o njegovi diplomi, ki naj
bi jo baje dobil na zelo lahek
način, nakar utihne, saj takšni
vesti sledi navadno kakšno vi-
soko državno ali tuje odliko-
vanje ali pa kakšna druga na-
grada. Še nekaj takšnih škan-
dalov in gospod Podbregar bo
imel največ medalj na Sloven-
skem.
Je pa za lepšo plat življenja
poskrbel neutrudni šarmer in
organizator modnih revij, le-
potnih tekmovanj ali kar je že
takšnih in podobnih zadev Bo-
jan Manenica iz Celja, ki pa si
je za mesto »zločina« izbral
diskoteko Lipa v Pirničah, to je
streljaj daleč od šole za mlade
policiste. »Zmaga mi pomeni
veliko, vedno sem želela posta-
ti uspešna manekenka,« je izja-
vila Primorka Barbara Palčič,
koprska gimnazijka, ki govori
italijansko in angleško in ki je
zmagala na zanimivi prireditvi
Naj lepotica slovenskih disko-
tek. Prvič se je zgodilo, da je
isto dekle osvojilo dva naslova;
Barbara je bila izbrana za naj-
bolj fotogenično in najlepšo.
Skoraj nikoli se še ni zgodilo na
slovenskih lepotnih odrih, da
bi najlepša in najbolj fotogenič-
na po izboru fotografov tudi
zmagala. Pa je bilo v Pirničah
veliko lepih, res lepih deklet.
Slišali smo, da bo v tej isti
diskoteki danes, to je v četrtek,
dogodek, kakršnega že dolgo
ni bilo. Prav tako smo slišali, da
med vsemi ženskami, ki jih je v
Lipo povabila revija Glamour,
ni bilo niti ene, ki bi ga odkloni-
la, še več, skoraj vse so klicale,
če lahko pripeljejo s seboj še
prijateljico. Danes zvečer bodo
namreč predstavili Najbolj sek-
si Slovenca tisočletja. Kljub do-
brim zvezam nam še ni uspelo
izvedeti, kdo je to, tako, da
boste o njemu izvedeli šele pri-
hodnji teden.
Se je pa zgodil v Ljubljani
veledogodek, kakršnih je ma-
lo. V pravcati poplavi predno-
voletnih zabav je še najbolj od-
jeknilo srečanje strelcev in ko-
zorogov v klubu Central, ki ga
že več kot deset let organizira
nekdanji roker Janez Bončina
Benč. V teh letih je sestavil več
sto imen dolg seznam znanih
Slovencev in Slovenk, pravi, da
jih je več kot sedemsto, ki jih je
povabil na žur. In ker je med
njimi veliko pevk in pevcev,
skratka glasbenikov, je trajal ta
žur do jutra, na glasbenem
odru pa se je zvrstila plejada
muzikantov: Aleš Klinar iz
Agropopa, A/lado Kreslin, Ro-
berto Magnifico, Mia Žnida-
rič... Žal je udeležbo zadnji hip
odpovedala strelka Tina Tur-
ner, pa tudi strelca Keitha Ric-
harda ni bilo. Tudi nekaj kozo-
rogov je manjkalo, kljub temu
pa je bil Janoš Kem, lastnik
lokala Central, vesel, ker je"
ugotovil, da gre v njegov klub
več kot petsto ljudi. Dosedaj je
bil prepričan, da jih ne gre več
kot štiristo.
NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
NASMEH,
PROSIM!
Šalo je tokrat prispeval
Zoran Mirčič iz Celja.
Pogum
»Moj oče je najbolj pogu-
men v celi ulici!« se pohvali
otrok.
»Po čem le?« vpraša drugi.
»Poglej, kako je mrzlo, on
pa gre ven brez klobuka.«
»To ni nič! Moj je tako pogu-
men, da gre brez las!«
VITEZI BELEGA MESTA
Svojo stojnico pred hotelom Evropa bodo do konca meseca imeli trije celjski lions klubi.
Izkupiček od prodaje kuhanega vina, peciva in voščilnic bodo namenili za darila otrokom na
otroškem oddelku celjske bolnišnice.
V pomoč božičku in dedku Mrazu
v predpraznično dogaja-
nje na celjskih mestnih uli-
cah so se v ponedeljek z od-
prtjem stojnice vključili tudi
člani Rotary kluba Celje.
Na stojnici bodo še vse do
jutri, petka, zbirah prostovoljne
prispevke, darovalcem pa po-
stregli s potico, sokom ali ku-
hanim vinom. Zbrane prispev-
ke bodo že po tradiciji namenili
otrokom s cerebralno paralizo
v celjskem Centru Sonček ter
štipendiranju socialno ogrože-
nih dijakov. Del denarja so v
tem predprazničnem času ob-
ljubili tudi za pokritje stroškov
božičku in dedku Mrazu, obe-
ma decembrskima dobrima
možema pa so že predah tudi
nekaj darilc, ki jih delita po j
mestnih ulicah. IS, Foto: GK ;
INFORMACIJE
33
Gastroenteroloških
bolezni vse vec
Pogovor z dr. Bojanom Glavnikom, specialistom gastroenterologom
Dr. Bojan Glavnik je bil kot gastroentero-
log dolga leta zaposlen v Zdravilišču Rogaš-
ka Slatina, nato v Bolnišnici Celje na ga-
stroenterološkem oddelku, sedaj pa že 5 let
opravlja svoje delo v zasebni praksi. V nje-
govi ordinaciji Endomed d.o.o v Zdravstve-
nem domu Celje opravljajo vse potrebne
preglede, od kliničnega (specialističnega)
pregleda, laboratorijskih preiskav do ultra-
zvočnih preiskav trebuha oz. notranjih or-
ganov, endoskopije zgornjih prebavil (ga-
stroskopijo) in kolonoskopije (pregled čre-
vesja).
Prednost zasebne ordinacije vidi dr. Glavnik
v tem, da lahko bolnikom posveti več časa,
predvsem pa se med zdravnikom in bolnikom
vzpostavi bolj oseben odnos, kar je pri bolni-
šničnih pregledih praktično nemogoče.
Raziskave kažejo, da so v zadnjih letih
gastroenterološka obolenja v porastu. Po
mnenju strokovnjakov je glavni vzrok za to
spremenjen način življenja. Nagnjenost za
razvoj večine teh bolezni je dedna; ali se bo pri
posamezniku bolezen dejansko razvila, pa je
odvisno od vplivov okolja, kot so npr. stres,
neredno in nezdravo prehra-
njevanje, prekomerno uživa-
nje potencialno nevarnih
zdravil, kajenje ter prekomer-
no uživanje kave, alkohola in
podobno. Gastroenterologi
pri svojem delu z endoskop-
skimi preiskavami zlasti
spremljajo porast obolenj
zgornjega prebavnega trakta.
Zelo so v porastu vnetja spod-
njega dela požiralnika, tudi z
ranami in rakastimi obolenji,
nekoliko v upadu pa so v
zadnjem času, zahvaljujoč us-
pešni terapiji bakterije Helico
bacter pillory, kronična vnet-
na obolenja želodca, rane na
želodcu in rane na dvanajstni-
ku. Resno narašča tudi pato-
logija spodnjega trakta preba-
vil, predvsem je v porastu rak
na črevesju, ki mu v nacional-
nem merilu posvečajo odloč-
no premalo pozornosti, saj ga
v več kot 70 odstotkih odkri-
vajo prepozno. Edina meto-
da, s katero lahko zanesljivo
odkrivajo zgodnje karcinome
na črevesju, požiralniku in že-
lodcu, je endoskopija.
Na zadnjem svetovnem
kongresu gastroenterologov
na Dunaju, leta 1998, je bil
predstavljen nacionalni pro-
jekt v Nemčiji, kjer so s široko
zasnovano akcijo - s pomočjo
medijev, zavarovalnic in
zdravnikov, na podlagi pove-
čanega števila endoskopskih
preiskav črevesja (rektosig-
moidoskopija, kolonoskopi-
ja) v nekaj letih uspeli edini v
Evropi zmanjšati število raka-
stih obolenj na črevesju. V
ostalih državah, vključno z
nami, je rak na črevesju v
skokovitem porastu. Tako je
želja slovenskih gastroente-
rologov izpeljati podobno ak-
cijo tudi v Sloveniji, za kar pa
so potrebna dodatna finanč-
na sredstva.
In zakaj je pri nas na poseb-
ne preiskave treba še vedno
predolgo čakati? Po besedah
dr. Glavnika predvsem zaradi
omejenih programov zavaro-
valnice, ki zdravnikom v za-
sebnih praksah (pa tudi v jav-
nih zavodih) določajo obseg
dela in število posameznih
preiskav. Zdravniki specialisti
praviloma že v oktobru izpol-
nijo načrtovan program in do
konca leta opravljajo le še
nujne diagnostične preglede,
ne morejo pa opraviti toliko,
kot bi lahko, oz. bi glede na
patologijo morali.
Kaj torej ostane bolnikom
oz. tistim, ki imajo težave?
»Najprej jim svetujem, naj
povprašajo, kakšna je čakal-
na doba pri posameznih izva-
jalcih teh storitev v zavodih in
v zasebnih ordinacijah. Res
pa je tudi, da vse te preiskave
lahko opravijo samoplačniš-
ko brez čakalnih dob.« Kljub
dokaj visokim cenam pregle-
dov V gastroenterologiji ugo-
tavljajo, da je število samo-
plačnikov naraslo. Po mnenju
.dr. Glavnika predvsem zaradi
specifike gastroenterologije,
saj je ob kakršnihkoli težavah
v trebuhu potrebno opraviti
več preiskav, da se odkrije
pravi vzrok bolezni, in to v
kratkem času, kajti teh bole-
čin nikakor ne gre podcenje-
vati. Pa tudi pacienti niso pri-
pravljeni čakati na preglede v
nedogled.
Dr. Bojan Glavnik, specia-
list gastroenterologije, je v
svoji ordinaciji Endomed
dosegljiv vsak dan, razen
praznikov in nedelj, med
8.00 in 14.30 uro. Priporo-
čajo predhodna naročila na
tel. številki: 063/ 434 651.
V vmesnem času pa si bol-
niki v boju z bolečino poma-
gajo z različnimi sredstvi, ki
jih lahko kupimo v prosti pro-
daji ali pa jih glede na bolni-
kove težave po lastni presoji
predpiše osebni zdravnik.
»Velikokrat namreč ugotavlja-
mo, da pacienti na diagnosti-
ko, endoskopijo prihajajo že
po terapiji, kar lahko v veliki
meri prikrije resničen vzrok
bolnikovih težav oz. bolezni.
Priporočilo v svetu in tudi pri
nas je, da naj bi se pri kakr-
šnihkoli težavah na prebavi-
lih (občutek teže v želodcu,
sprememba v apetitu, zgaga,
bolečina želodca...) endosko-
pija opravila najmanj v štiri-
najstih dneh po pojavu bole-
čine. Ker pa tega nismo spo-
sobni, predvsem že zaradi
zgoraj omenjenih omejitev v
programih in ne zaradi nez-
možnosti zdravnikov specia-
listov, se dogaja, da pride bol-
nik šele potem, ko se je nekaj
časa že zdravil z različnimi
blokatorji in antacidi, ki veli-
kokrat, kot sem že omenil,
prikrijejo simptomatiko. Na
primer, rana na dvanajstniku
se po terapiji z ultopom ali
ortanolom že po 14 dneh po-
polnoma zapre in je endo-
skopsko neugotovljiva. Bol-
nik pa ima v resnici kronično
ulkusno bolezen dvanajstni-
ka, pri kateri se rane pojavlja-
jo spomladi in jeseni. Edina
pravilna pot bi bila endosko-
pija takoj. Na takšen način bi
tudi rakasta obolenja lahko
ugotavljali še dovolj hitro.«
Dr. Glavnik opozarja tudi
na nujnost pravočasnih ga-
stroenteroloških pregledov
pri tistih posameznikih, kjer
so obolenja prebavil, pred-
vsem malignega značaja, v
družini. V takih primerih stro-
ka priporoča specialistični
pregled najkasneje do 40. leta
starosti, v kolikor seveda že
prej ni večjih težav. In kateri
so najpogostejši simptomi, ki
resno opozarjajo in ob kate-
rih bi morali odreagirati?
Dokazano je, da prisotnost
Helico bacter piIlory pogo-
juje nastanek sprememb v
sluznici želodca, se pravi, da
je posledica delovanja bak-
terije lahko rakasto obole-
nje zgornjih prebavil. Za do-
končno potrditev pa bo po-
trebno opraviti še številne
raziskave.
»Pravzaprav je resno vsako
izpahovanje, občutek teže v
želodcu, težave na poln ali
prazen želodec, zaprtja in
diareje brez posebnih vzro-
kov, pojav krvi v blatu pa
obvezno narekuje takojšen
obisk pri zdravniku in endo-
skopski pregled celotnega ši-
rokega črevesja (kolonosko-
pija) - ne zgolj rektoskopijo
ali pregled na osnovi palpaci-
je. Pri simptomu krvavitve iz
črevesa ponavadi pomisUmo
na hemeroide oz. obolenja v
področju analnega ustja. Res
to v velikih primerih drži, žal
pa so vzroki mnogokrat
drugje, nemalokrat gre za ra-
ka na črevesju. Pri izvajanju
kolonoskopije se zdravniki
srečujemo še z drugim prob-
lemom, ljudje se tega pregle-
da namreč zelo bojijo, čeprav
sam pregled, če se bolnik
nanj dobro pripravi in tudi
pravilno očisti - s pomočjo
odvajalnih tablet ali čistilnih
praškov, ni boleč. Res pa je
malo neprijeten, kajti pri ko-
lonosKopsKem pregieau s
>cevko< pregledamo celotno
debelo črevo in največkrat tu-
di še 10 do 15 cm tankega
črevesa. Rad bi dodal še to, da
naj bi kolonoskopija sčasoma
postala odraz standarda in ne
potreb, se pravi, da bi jo izva-
jali pri obremenjeni populaciji
enkrat do 40. leta starosti in
pri ostalih vsaj do 60. leta
starosti,« zaključuje gastroen-
terolog dr. Bojan Glavnik.
Nekaj resnic o bakteriji Helico bacter pillory: pri sumu na to
bakterijo je potrebno opraviti kompleksnejši pregled. Prisot-
nost bakterije je možno ugotoviti na tri načine: pri gastrosko-
piji opravijo biopsijo sluznice želodca in določijo prisotnost
bakterije s hitrim ureaznim testom, pri histopatološld preiska-
vi vzorca, z določanjem protiteles v krvi, ali z dihalnim testom.
Vendar dr. Glavnik opozarja, da za določitev terapije oziroma
zdravljenja ugotovljene bakterije ni dovolj dihalni ali krvni
test, v vsakem primeru je potrebno opraviti še gastroskopijo.
Na enem od zadnjih sestankov gastroenterološkega združenja
je bila sprejeta doktrina, da je potrebno zdraviti bolezen, ne pa
prisotnost bakterije. Bakterija je namreč prisotna v sluznici
zgornjih prebavil v populaciji, stari 60 let, v 80 odstotkih, samo
20 odstotkov te populacije pa ima težave zaradi tega. To je
ciljna skupina, ki jo zdravijo.
Dr. Bojan Glavnik, specialist gastroenterolog: »Letos mineva 5 let, odkar sem
se odločil za zasebno prakso. Menim, da se mora med pacientom in zdravni-
kom vzpostaviti posebna vez in oseben odnos. To pa je v zasebni praksi veliko
lažje uresničevati kot sicer.«
Pohitite, Čakamo vasi
Tlidi letos smo pripravili
izbor naj voščilnice 2000, v
katerem lahko sodeluje vsak,
ki izdela svojo voščilnico in
napiše čim lepše besedilo.
Voščilnice bomo sprejemali
do 31. decembra, v prvi polo-
vici januarja pa jih bo poseb-
na komisija, v kateri bosta
tudi Jože Žlaus in Tatjana
Cmok, pregledala in ocenila.
Letos malo pogrešamo vrt-
ce in šole, ki so se lani zelo
dobro vključili v akcijo in nam
poslali najbolj izvirne in prisrč-
ne popotnice v novo leto. Pre-
malo je tudi družin in ne na-
zadnje posameznikov.
Ansambel Rogla, ki je letos
zaslovel z uspešnico o Blaže-
nemu škofu Slomšku, je v voš-
čilnici zapisal: »Božič ves je v
rajskem petju,/staro leto jem-
lje kraj./ V novem letu, tisoč-
letju/ srečo, zdravje Bog vam
daj.« Tekst je napisal A. Grič-
nik.
Zelo so se potrudili na obči-
ni Vojnik, kjer so v zadnjem
delu daljše voščilnice zapisali:
»Hvaležno vam zato želimo:
naj bo vaša notranjost ubrana
ob božičnem dogodku, v pr-
vem letu prihajajočega tisoč-
letja pa s svojim delom dosezi-
te največ dosegljivega.«
Kolektiv Vrtca Laško: »No-
vo leto je nov list v knjigi časa,
bel in čist! Naj vam pišem
naše želje: zdravje, mir, Ijube-
žen in veselje.«
Lepo serijo voščilnic smo
dobili od Sončka, Centra za
varstvo, vzgojo in usposablja-
nje otrok in mladostnikov, Ce-
lje, izkazal pa se je tudi stalni
sodelavec Ivan Strmole: »Sne-
žinke, rahle in sanjave, posre-
brile so slavnostno drevo. Pri-
nesle so nam praznične poz-
drave, novo tisočletje je prišlo.
Naj prijazni novi čas prinese
nam dobroto, srečo in veselje,
to moje so iskrene želje.«
Časa je še dovolj in upamo,
da bomo tudi mi na naš nate-
čaj dobili še veUko lepih in
prijetnih voščilnic.	T V
34
NASVETI
Božična večerja
Šunkini zvitki,
pamnova jaha,
svinjski zrezki presenečenja,
pečen krompir,
zelenjavna zloženka,
orehovi vogalčki,
začimbne zvezdice,
domača potica.
Pijača: rizvanec letnik 1999, jabolč-
ni sok, pomarančni sok, irska
kava, punč.
Šunkini zvitki
Potrebujemo: 8 lepih rezin kuhane šunke,
200 g topljenega sira ali sirovega namaza, 100
g hrena, 1 veliko jabolko, sol, sveže mlet
poper, 1 glavico solate, iiekaj pomaranč, sve-
žih paradižnikov, v trdo kuhanih jajc.
Priprava: solato očistimo, dobro umijemo
in razdelimo na posamezne liste. Jabolko
olupimo, odstranimo sredico in drobno nari-
bamo. Sir penasto vmešamo s hrenom, nari-
banim jabolkom, posolimo in popopramo po
okusu. Rezine šunke zvijemo in jih napolnimo
s pripravljeno zmesjo, nekaj zmesi prihrani-
mo za okras. Ovalni krožnik obložimo s solat-
nimi listi, nanje v sredino zložimo zvitke iz
šunke. Med zvitke položimo kolobarje poma-
ranč, paradižnikov in trdo kuhanih jajc. Šunki-
ne zvitke okrasimo s preosta-
lo maso in dobro ohlajeno
posrežemo.
Puranova juha
Potrebujemo: 1 kg purano-
vih perutnic, korenje, čebulo,
glavo česna, malo gomolja
zelene, peteršilj, lovorov list,
četrt muškatnega oreščka,
klinček, nekaj zrn črnega po-
pra, sol in manjši paradižnik.
Priprava: v večji lonec da-
mo razrezane puranove pe-
rutnice in jih prelijemo z dve-
ma litroma mrzle vode. Do-
damo vso jušno zelenjavo, v
čebulo zapičimo klinček, soli-
mo, dodamo vse začimbe in
juho počasi kuhamo na zmer-
ni vročini. Ko je čez kake dve
uri meso mehko, juho prece-
dimo v drugo posodo in jo
postavimo na toplo. Kuhanim
perutnicam odstranimo ko-
žo, meso ločimo od kosti in
na drobno zrežemo. V manjši
posodi zavremo vodo in v
njej skuhamo domače tanke
rezance. Ko so kuhani, jih
splahnemo. Juho ponovno
segrejemo, da je zelo vroča. V
pogret jušnik damo drobno
zrezano puranje meso in ku-
hane tanke rezance, na kolo-
barčke narezano korenje in
čez nalijemo vročo juho. Ta-
koj postrežemo.
Svinjski zrezki
presenečenja
Potrebujemo: osem debe-
lih zrezkov iz stegna, dve gla-
vi česna, osem rezin mesnate
prekajene slanine, rdečo in
rumeno papriko sol, sveže
mlet poper, olje, eno limono.
Priprava: zrezke malo po-
tolčerrro in vanje z vzdolžno
zarezo naredimo žepke.
Zrezke posolimo in popopra-
mo in pustimo stad pol ure,
da se meso presoh. Med tem
popečemo rezine mesnate
slanine in papriko, ki smo jo
oprali očistili in narezali na
širše trakove. Očiščene stroke
česna zmečkamo v pire. V
žepke zrezkov damo slanino
in papriko, premažemo z
zmečkanim česnom in zrez-
ke skrbno spnemo z zobo-
trebci. Maščobi, ki se je nace-
dila od slanine, prilijemo ma-
lo olja in dobro segrejemo.
Meso na hitro popečemo z
obeh strani, še enkrat popo-
ramo, dolijemo eno ali dve
žlici vode in pokrito dušimo
na malem ognju. Med duše-
njem po potrebi dolivamo vo-
do. Ko je meso mehko, ga
poberemo iz posode in pusti-
mo, da sok, ki se je nacedil,
povre in ostane samo maščo-
ba. V tej maščobi še enkrat na
hitro popečemo zrezke, jih
zložimo na krožnik, okrasi-
mo s kolobarji limone in še
toplo damo na mizo.
Zelenjavna
zloženka
Potrebujemo: 400 g ko-
renčka, 400 g stročjega fižola
(zmrznjen), 400 g gomolja ze-
lene, 400 g zelenega graha,
400 g krompirja, 100 g masla,
1 šopek zelenega peteršilja,
sok 1 limone, sol in sveže
mlet poper.
Priprava: zelenjavo očisti-
mo, operemo. Zmrznjeno ze-
lenjavo odmrznemo. Na ribe-
žu naribamo korenček in ze-
leno in prelijemo z limoninim
sokom, da naribana zelenja-
va ne potemni. Krompir nare-
žemo na kocke. Poiščemo
primerno manjšo posodo,
takšno, ki gre cela v drugo
večjo posodo. V manjšo po-
sodo naložimo plast korenč-
ka, nato grah, zeleno, stročji
fižol in na koncu krompir. Vse
lepo poravnamo, tako, da je
posoda napolnjena do vrha.
Tako napolnjeno posodo da-
mo v večjo, ki smo jo napolni-
li z vročo vodo. Vse dobro
pokrijemo in dušimo na
majhni vročini. Ko je krompir
na vrhu mehek, je kuhana
tudi druga zelenjava. Nato
pokrijemo manjšo posodo z
ogretim krožnikom, jo pri-
merno oboroženi s krpami ali
z kuhinjskimi rokavicami pri-
memo in obrnemo s hitrim
gibom. Posodo z zelenjavo
pusdmo stati nekaj časa pri
miru, nato jo dvignemo. Na
krožniku bo ostala čudovita
zelenjavna zloženka.
Med tem, ko se zelenjava
duši, penasto vmešamo ma-
slo, ki smo mu dodali sese-
kljan peteršilj, kapljo za kap-
ljo precej en hmonin sok, ma-
lo sveže mletega popra in ve-
liko soli. Ker je zelenjava ne-
slana, si jo s tem vsak po
svojem okusu začini.
Orehovi vogalčki
Potrebujemo: 200 g gladke
moke, 100 g sladkorja v pra-
hu, 100 g surovega masla, 1
jajce, vrečko vanilijevega
sladkorja, malo pecilnega
praška. Za nadev pa 120 g
surovega masla, 120 g slad-
korja v prahu, 2 kozarčka ru-
ma, vrečko vanilijevega slad-
korja, 2 žlice mleka, 280 g
drobno sesekljanih orehov.
80 g marelične marmelade in
papir za peko. Pripravimo še
čokoladno glazuro.
Priprava: moko, sladkor,
na koščke narezano surovo
maslo, jajce,'vanilijev sladkor
in pecilni prašek na hitro za-
mesimo v gladko testo in tega
zavijemo v staniol in damo za
eno uro v hladilnik, da se
močno ohladi. Med tem pre-
kuhamo marelično marmela-
do s polovico ruma in damo
na toplo. V manjši kožici za-
vremo mleko, dodamo suro-
vo maslo, sladkor v prahu,
rum, vanilijev sladkor in ore-
he, dobro vse premešamo in
ohladimo.
Testo razvaljamo in ga da-
mo v primeren pekač, ki smo
ga prej prekrili s peki papir-
jem. Razvaljano testo nama-
žemo najprej s prekuhano
marmelado, nato pa še z ore-
hovim nadevom. Tako pri-
pravljeno testo pečemo 25
minut na 170 stopinjah. Ko je
pecivo pečeno, ga nekoliko
ohladimo in še toplega razre-
žemo na različne koščke, tri-
kotnike, kvadratke itd. Potem
naj se pecivo popolnoma oh-
ladi. Čokoladno glazuro se-
grejemo in z njo okrasimo
posamezne koščke peciva.
Začimbne
zvezdice
Potrebujemo: 240 g moke,
40 g zmletih lešnikov, 40 g
zmletih mandljev, 100 g slad-
korja v prahu, 120 g surovega
masla, za noževo konico jele-
nove soli, 1 jajce, malo vanili-
jevega sladkorja, nastrgano ]
lupino ene limone, kavno ,
žličko začimb za medenjake,
malo cimeta in klinčkov v .
prahu, 100 g sladkorja v pra- ]
hu, rumenjak za premaz, 3 ]
jedilne žlice sladkorja v pra- ]
hu, malo limoninega soka in j
papir za peko.	j
Priprava: moko, sladkor v ;
prahu, surovo maslo, jeleno- ;
vo sol, začimbe, mandlje, le-i'
šnike, jajce, vanilijev sladkor ,
in limonino lupino na hitro
zgnetemo v gladko testo, ga ,
zavijemo v staniol in damo za i
eno uro počivat na hladno.
Nato testo razvaljamo na pri-
merno debelino in iz njega ,
izrežemo enako število veli-
kih in majhnih zvezdic. Zvez- •
dice zložimo na s peki papir- |
jem pokrito pločevino in male
premažemo z žvrkljanim ru-
menjakom. Pečemo jih 15 mi-
nut na 190 stopinjah. Nato
pecivo ohladimo. Limoninem
soku primešamo toliko slad-
korja v prahu, da je zmes
gosta. Nato jo segrevamo na
vodni kopeli, dokler ne posta-
ne bolj tekoča. Velike zvezdi-
ce potresemo s sladkorjem v
prahu, na sredino kanemo
malo limonine glazure in po-
ložimo nanje male zvezdice.
Zdravje in sreča
Zdravje in sreča, ki ju bomo
v teh dneh pogosto zaželeli
drug drugemu, sta tesno pove-
zana elementa, ki z roko v roki
nastopata v življenju. Uravno-
vešeni, harmonični in srečni
ljudje so praviloma upraviče-
no deležni zavidanja, spošto-
vanja in občudovanja svoje
okolice.
Značilno zanje je, da jih
družijo štiri najpomembnej-
še, vseodrešujoče lastnosti:
obvladujejo sami sebe in svo-
jo okolico, so optimistični
(pozitivno naravnani), zanes-
ljivi in lojalni, ekstrovertirani
(odprd in družabni).
Skupina kanadskih in ame-
riških strokovnjakov, ki je pred
nekaj leti začela proučevati
vpliv sreče na zdravje, vitalnost
in dolgo življenje, je v svoji
poglobljeni študiji prišla do za-
nimivega spoznanja, da sreča
sama po sebi še ni zadostno
zagotovilo za dolgo življenje.
Radostni optimisti se tako ne
ponašajo z občutno daljšo živ-
ljenjsko dobo. Speciahsti z dr-
žavne univerze v Kaliforniji so
ugotovili, da prijazni, prijetni in
srečni ljudje pogosto umirajo
prezgodaj in nepredvideno,
ker so bolj lahkoverni, lahko-
miselni, zaupljivi (naivni), ne-
preračunljivi, družabni (izpo-
stavljenost infekcijam, kajenje,
pitje, neustrezna prehrana, po-
nočevanje, slabe življenjske
navade), obenem pa šo brez
zavor in se marsikdaj povsem
nepremišljeno podajajo v tve-
gane situacije. Kanček sreče je
v življenju vsekakor potreben
in dobrodošel - prevelika doza
pa utegne človeka celo ogroziti
in mu škoditi. Zlasti še, če člo-
vek ne ve, kaj naj bi počel s
srečo, ki se mu ponuja.
Okrasite smrečico
V čas pred božičem sodi kra-
sitev z zelenjem. Včasih so
ljudje uporabljali zelenje
smrečja, bršljana, bele omele,
božjega drevca, pušpana... V
zadnjih stoletjih pa se je uve-
ljavila navada krasitve božič-
nega drevesca. Kakšna bo vaša
smrečica, je odvisno od vašega
okusa. Lahko da še vedno pri-
segate na pravo, dišeče drevo,
ali pa imate raje plastični na-
domestek, ki je lahko s pravi-
mi okraski prav tako lep.
Morda pa se boste letos
odločili za doma narejene
okraske. Časa še imate, saj so
hitro narejeni. Malo več »pac-
karije« zagotovo bo, boste pa
gotovo razveselili otroke, ki
so vselej pripravljeni na us-
tvarjalno delo. Nazadnje bo-
ste sami presenečeni nad do-
mišljijo otrok in zadovoljni z
domačim izdelkom.
Okraske lahko izdelate iz
slanega testa, ki ga zamesite
iz enega dela vode in dveh
delov soli. Okraski so bele
barve, lahko pa jih kasneje
prebarvate ali pa barvo za-
mešate že v testo. Testo raz-
valjate in izrežete različne li-
ke z modelčki ali pa oblikuje-
te okraske kar s prsti. Ko so
gotovi, jih posušite na zraku
ali na nizki temperaturi v pe-
čici.
Drugi način je, da kupite
poseben mavec, ki je napro-
daj A/ trgovinah za ročne de-
javnosti. Zraven dobite še naj-
različnejše kalupe z okraski.
Vanje vlijete pripravljeno
zmes mavca in vode (v raz-
merju en del vode štirje deU
mavca). Ko se v pol ure okra-
ski strdijo (vrvico za obešanje
je najbolje pritrditi kar na rah-
lo vlažne like), jih vzamete iz
kalupov in jih pobarvate po
želji. Lahko kar z navadnimi
tempera barvicami, flomastri
ali pa s posebnimi svetlečimi
barvami za barvanje mavca,
ki bodo še polepšali vaše
okraske. Pa veliko veselja in
pri delu!
NASVETI
35
Čarobna moč čokolade
Sladka, vsestransko upo-
rabna in priljubljena čokola-
da ima bogato zgodovino. V
16. stoletju so jo Španci prine-
sli v Evropo, njena domovina
pa je Mehika, dežela Aztekov.
Besedi čokolada in kakav izvi-
rata iz jezika Aztekov, ki so
imenovali zdravilni napitek
iz kakavovih zrn in vrele vode
•>xocoati« (xococ je aromatič-
no, grenko, ati pa je voda).
Toda Azteki niso sami odkrili
čudovitih lastnosti čokolade.
V 12. stoletju so prevzeli na-
sade s kakavovci od nekega
drugega indijanskega pleme-
na, od Toltekov. Še dandanes,
ko je tehnika močno napre-
dovala, pridelujemo in prede-
(uiemn kakavova zrna tako
kot Indijanci v 12. stoletju.
KaKavovci rastejo v senci
mogočnih razvejanih dreves,
kajti plodovi so občutljivi na
neposredno sončno svetlobo
in veter. Kakavove plodove se-
kajo z piačetami z debelih vej
in debel, nato jih z mačetami
tudi spretno razpolovijo. No-
tranjost plodov in semena na-
ložijo v posode in pokrijejo z
bananinimi listi. Čez nekaj dni
se začne fermentacija, v kateri
dobijo kakavova zrna značilno
rjavo barvo. Potem jih izpere-
jo, preberejo in posušijo, obi-
čajno kar ročno in na soncu.
Leta 1519 je neki Indijanec
postregel španskim zavoje-*
valcem s xocoatom, vendar
niso bili Španci nad nesladka-
no, z vodo in ostrimi začim-
bami pripravljeno pijačo prav
nič navdušeni. Šele ko je neki
Španec Cortez izvedel, kako
zdravilno in krepčilno moč
pripisujejo Azteki temu napit-
ku, se je zbudila njegova ra-
dovednost. Kakavova zrna so
tiste čase uporabljali celo za
plačilno sredstvo, tako drago-
cena so se zdela Indijancem.
In tako je Cortez poslal na
španski dvor skrivnostna rja-
va zrna, ki se Kolumbu, ki je
nanje naletel 18 let prej, niso
zdela prav nič zanimiva.
Najprej so se polastili kaka-
va evropski lekarnarji, ki so iz
kakavovih zrn varili vsestran-
sko učinkovit lek proti vsem
vrstam slabosti in bolezni. In
celih tristo let je moralo nato
preteči, preden so se iz kaka-
va in čokolade naučili pri-
pravljati manj zdravilne, a
tembolj okusne stvari evrop-
ski slaščičarji. S stroji so začeli
predelovati kakavova zrna v
kakavovo maslo in kakavovo
surovo maso, iz te pa nato
kakavov prah in čokolado.
Čokoladna krema
Potrebujemo: 7 dag čokola-
de, 10 dag sladkorja, pol decili-
tra vode, 3 dl sladke smetane.
Priprava: čokolado zmeh-
čamo in jo primešamo kuha-
nemu sladkorju. Ko se zmes
ohladi, jo dodamo stepeni
smetani in vse skupaj rahlo
premešamo.
Čokoladna rulada
Potrebujemo: 4 jajca, 20
dag sladkorja, četrt kg mletih
orehov, 8 rebrc čokolade, 15
dag orehovih jedrc.
Priprava: jajca in sladkor
mešamo na ognju, da se slad-
kor stopi. Nato primešamo
zmlete orehe, čokolado in cela
orehova jedrca. Še nekaj časa
mešamo, da se vse raztopi,
nato sestavino odstavimo z vi-
ra toplote. Čist papir potrese-
mo s sladkorjem v prahu in
pripravljeno maso razvaljamo
v sladkorju v obliko rulade. Ko
se shladi, rulado narežemo na
poševne kolobarčke.
Čokoladni jež
Potrebujemo: 2 veliki
hruški, žlico sladkorja, pol li-
mone, 1 do 2 žlici vode, čoko-
ladni puding, 2 dl sladke sme-
tane.
Priprava: olupljeni hruški
dušimo s sladkorjem, limoni-
nim sokom in 1 do 2 žlicama
vode. Mehke polovice hruške
položimo v steklene sklede in
jih polijemo s pripravljenim
čokoladnim pudingom. Hlad-
ne nato okrasimo s stepeno
smetano.
Čokoladne rezine
Potrebujemo: 6 jajc, 20 dag
sladkorja, 4 dag naribane čo-
kolade (ali čokolado v pra-
hu), 10 dag zmletih orehov, 10
dag moke.
Priprava: rumenjake
vmešamo s sladkorjem, do-
damo čokolado in zmešamo
skupaj z orehi. Nato prime-
šamo še trd sneg 5 beljakov
z moko vred in namažemo
testo na papir, položen na
pločevinasti pladenj. Vse
spečemo v srednje vroči pe-
čici. Pečeno testo povezne-
mo na desko, odtrgamo pa-
pir in prerežemo ploščo čez
pol. Eno polovico namaže-
mo z jajčno peno ter položi-
mo nanjo drugo, ki jo oblije-
mo s čokolado.
Čokoladni fondue
Za 6 oseb potrebujemo:
četrt litra sladke smetane, 6
tablic mlečne čokolade z le-
šniki.
Priprava: sladko smetano
segrevamo na majhnem pla-
menu. Ko se segreje, nadro-
bimo vanjo čokolado. Med
mešanjem segrevamo, do-
kler se čokolada ne raztopi.
Potem prilijemo tekočo čo-
koladno zmes v lonec za fon-
due in ga postavimo na mizo.
Čokolado segrevamo z goril-
nikom, da je ves čas primer-
no vroča. Vanjo pa pomaka-
mo najrazličnejše piškote,
pecivo in 5adje. Sadje nare-
žemo na kocke ali manjše
kolobarje. Če nimamo po-
sebnega lonca in gorilnika za
fondue, lahko pripravimo
sladico tudi v navadni kožici,
ki jo segrevamo nad gorilni-
kom, namesto posebnih vilic
pa uporabljamo lesene špile
ali navadne vilice z lesenim
držajem.
BOJAN SEŠEL
BIO -
KOLEDAR'
Sejte, presajajte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezračujte fla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledorja.
36
GLASBA
Brendi in Korado
Saj ne more biti res
»Saj ne more biti res,« sta
si rekla Korado in Brendi in
v studiu Slyhouse s tonskim
mojstrom Silvestrom Žnidar-
šičem posnela 10 pesmi.
Poleg naslovne pesmi so na
novem projektu še Kaj mi bo-
do konji vrani, himna veselic
in martinovanj Sladko vince
mix. Ne laži mi. Sladka je
ljubezen ta, Bum bum, Majo
me za bandita. Vem, da me
varaš, Ko bi moja ti bila in
Zaigrajte stari tamburaši. Gre
za poskočne pesmi s humorni-
mi besedili, pa tudi romantič-
nimi baladami, ter hit sin-
glom Bandita. Avtor večine
projekta je Branko J. Vunjak,
aranžer je bil Tomi Valenko, v
zborih pa so sodelovali Sendi,
Viktorija, Oliver Antauer in
Vojko Sfiligoj, kot gostje pa še
Stiški vokalni kvartet in an-
sambel Gazde.
»Mandarinina veselica« pa
je projekt različnih izvajalcev.
Med njimi so Korado&Brendi,
Simona Weiss&Brendi, Elio
Pisak, Jasmin Stavros, Kar-
men Sreš, Ptujskih 5, Maga-
zin, Korado&Geza. Skupaj so
zbrane tiste pesmi, ki so na
veselicah najbolj živahne, na-
vihane, najbolj priljubljene.
Tako si v zimskem času vsak
privošči veselico v katerem-
koli kotičku, saj so v hladnem
času vsekakor za ples najbolj-
ši ogrevani prostori.
»Kaži na kraju nešto lijepo«,
je rekel Brendi in posnel 10
svojih uspešnic za hrvaški trg.
Naslovna je priredba donjua-
novske Rad bi ti rekel nekaj
lepega, najdemo pa tudi Mari-
no, Zelene oči, Ukrala si meni
dušu (Ti si mi ukradla dušo),
Kakva noč (Tiha noč), Ako
poludim (Če bi vedela)... Bren-
di je prepričan, da ga bo publi-
ka sosednje države sprejela,
izdelke je pa možno dobiti tudi
v naših trgovinah.	S. B.
bo, kot že 12 let zapored, zopet 25. decembra 1999 ob 19.30
uri v veliki dvorani kina Union v Celju. Žabe so pripravile
izredno zanimiv program, ki ga bo poleg stalnih sodelavk in
sodelavcev, okrepil še Mešani komorni pevski zbor Celje pod
vodstvom Dragice Zvar.
Dirigent in umetniški vodja Tomaž Crintal Je v prvi del nastopa
uvrstil glasbo, ki predstavlja rdečo nit orkestra. Obogatili jo
bosta pevki Mia Žnidarič in Eva Hren, ob podpori
instrumentalnih solistov.
V drugem delu se bo plesnemu orkestru pridružil pevski zbor
in nam pričaral uspešnice v stilu Jamesa Lasta.
Prodaja vstopnic, za vedno zelo zanimivo proreditev, je pri
blagajni kina Union vsak dan od 10.00 do 12.00 ure in ob redni
prodaji kino vstopnic.
Vljudno vabljeni!
GLASBENAUGANKA
Ali jih poznate?
Tudi glasbena uganka, ki
smo jo postavili prejšnji te-
den, vam ni delala posebnih
težav, saj ste vsi spoznali
gospoda, ki je bil na fotogra-
fiji in po katerem smo tudi
spraševali. Seveda, to je od-
lični glasbenik Boris Ter-
glav.
Do ponedeljka dopoldne
smo dobih 27 dopisnic z od-
govori, mi pa smo izžrebali
Ivana Godca, Gotovlje 206,
3310 Žalec, ki bo dobil CD
sponzorja nagradne igre za-
ložbe MIMIK Mira Klinca iz
Uboj. Vsi ostali pa so se
znašli v bonu za končne na-
grade, ki jih bomo podelili v
prvi polovici januarja leta
2000!
Danes objavljamo fotogra-
fijo, ki je nastala v novem
studiu VTV Velenje, kjer
med drugim tudi pripravlja-
jo in izvajajo priljubljeno in
dobro sprejeto glasbeno od-
dajo »Naj viža stoletja«. Na
fotografiji so štirje sodelavci
glasbene oddaje z gostjo
Marjano Hercog (desno),
članico Veselih Štajerk. Gos-
pod na levi je »oče« oddaje o
izbiranju »naj viže stoletja«
na področju narodno zabav-
ne glasbe v Sloveniji. Ob
njem je redaktorica oddaje,
novinarka in tv voditeljica
pa še kaj, Darja Vrhovnik iz
Slovenj Gradca. V sredini je
novinarka Večera, prej tudi
odgovorna urednica žal po-
kojne revije Kaj in z gospo-
dom z očali (levo) tudi vodi-
teljica popularne nedeljske
radijske oddaje Marjanca.
Četrti je tisti, ki pri NT&RC
skrbi za področje narodno-
zabavne glasbe. Na dopisni-
co je treba napisati imena
in priimke treh na fotogra-
fiji: (od leve) prvega, tretje-
ga in četrtega! Odgovore
sprejemamo do ponedeljka,
27. decembra 1999. Še en-
krat bomo izžrebali dobitni-
ka nagrade našega sponzorja
založbe MIMIK Mira Klinca
iz Liboj.	TV
Angelski zvoki
čiste ljubezni
Velenjčan Matjaž Baškovič izdal dve CD plošči z duhovno glasbo
Skladatelj Matjaž Baško-
vič, mladi Velenjčan, samo-
stojni »kulturnik«, za kate-
rim so številni poskusi v
skoraj vseh zvrsteh glasbe
in veliko klasičnega šolanja
na glasbenih šolah in aka-
demiji, je pred časom ugoto-
vil, da je duhovna glasba
tista, ki mu daje največ.
»Dela« jo v celoti sam, v
prepričanju, da so zvoki, ki
prihajajo iz njegovih nedavno
izdanih dveh CD-jev, albuma
»Tranquility« (Tišina) in »-
Aletheia« (Resnica) čista" lju-
bezen. »Angelski zvoki me vo-
dijo na neskončnem potova-
nju v brezčasje večnosti. Mir
in tišina preveva dušo...,« je
prepričan glasbenik, ki ustvar-
ja pod umetniškim imenom
»Maitreya Bland«, kar pomeni
mili učitelj.
Duhovnost Matjažu veliko
pomeni, vendar sedaj ne pri-
pada več nobenemu gibanju.
Pravi, da ni več vezan na nič
in nikogar. Želi le ustvarjati
glasbo, ki jo nosi v sebi, ki jo
čuti tako močno, da je pre-
pričan, da mu bo v kratkem
uspelo izdati še pet albumov.
Vsebinsko je glasba na obeh
albumih bogata, umirjena.
Avtor je prepričan, da deluje
kot terapija za dušo in duha,
da je nadosebna, meditativ-
na in relaksacijska. »Spod-
buja kreativnost, napolni
prostor z energijo čiste lju-
bezni in kar je bistveno;
energija, ki jo nosi glasba, je
plod dolgotrajne rasti in le
takrat, ko je človek čisti ka-
nal (ko ego odpade), črpa iz
istega izvira, kjer je naš dom
in kjer smo vsi eno. Prav ta
glasba je neskončno potova-
nje v brezčasje večnosti, kaj-
ti ni lepših trenutkov, ki jih
lahko zaustavimo, kot je ra-
zodevanje skozi glasbo,« raz-
laga Matjaž.
Sam se na duhovnost bolj
malo spoznam. Priznati mo-
ram, da me ukvarjanje z njo
na način, ki ga ponujajo raz-
lični duhovni učitelji, ne mi-
ka, da se mi zdijo mnogi, ki jo
ponujajo kot čudežno rešitev
iz vsakdanjih težav, pravi šar-
latani. A kot glasbenik se z
zadnjo Matjaževo trditvijo
strinjam. In dodajam, da je
poslušanje njegove glasbe pri-
jetno in zanimivo, saj ob upo-
rabi elektronskih instrumen-
tov ustvarja glasbo brez »sam-
plov« - vse klasične instru-
mente (klavir, flavto, har-
fo...), ki jih podkrepi z razni-
mi kozmičnimi zvoki, odigra
sam. Je namreč avtor vseh
skladb, aranžer in producent,
vse posname sam v svojem
studiu, je tudi založnik. Pre-
pričan^ je, da le tako lahko
nastane popolnoma iskrena
glasba, neobremenjena s ko-
mercializacijo in banalnost-
mi. A kaj, ko se komercializa-
cija prične, ko je treba glasbo
približati ljudem, jo prodati,
razmišljam ob njegovih trdi-
tvah.
Kdor ima rad kvalitetno
glasbo, v kateri se pozna, da jo
ustvarja izkušen glasbenik z
dolgoletnimi izkušnjami
(Matjaž to počne dan in noč že
16 let), se bo, tudi, če mu
duhovnost nič ne pomeni, v
Matjaževi glasbi »našel«.
Sploh v trenutkih, ko želi biti
sam s svojimi mislimi in glas-
bo.	SŠ
Matjaž Baškovič
NAJ VIŽA STOLETJA
Premočno prve Rože
Vse več ljudi spremlja no-
vo akcijo na področju narod-
no-zabavne glasbe »Naj viža
stoletja«, ki jo izbirajo po-
slušalci, bralci in gledalci
preko Večera, Novega tedni-
ka, Radia Celje, Štajerskega
vala in drugih radijskih po-
staj ter VTV Velenje. V pro-
gramu VTV si lahko oddajo
ogledate vsak četrtek med
21. in 22. uro.
V 2. kolu ste z največ glasovi
izbrali štiri pesmi, ki so se
uvrstile v veliki finale, ki bo
po vsej verjetnosti konec ja-
nuarja ali februarja prihodnje
leto v Celju. V finalu so: Stan-
ka Kovačič, Slak, Vesele Šta-
jerke in Mihelič. Organizator
se je odločil, da bo po konča-
nem izboru, ki je v »rokah«
ljubiteljev slovenske narod-
no-zabavne glasbe, posebna
strokovna komisija dodala še
nekaj predlogov, ki si uvrsti-
tev med najboljše prav gotovo
zaslužijo. Tako naj bi bil
končni izbor čimbolj realen
in objektiven ter bi dobili pra-
ve dobitnike zlate, srebrne in
bronaste skrinje. Čimveč vas
bo sodelovalo, tem popolnejši
bo izbor in to je tudi naša
skupna želja. Vse kupone, ki
jih pošljete na Novi tednik,
takoj pošljemo v Velenje, lah-
ko pa jih pošiljate tudi nepo-
sredno na VTV, Žarova 10,
Velenje. K sodelovanju vabi-
mo tudi vse, ki imajo kakršne-
koli zbirke, povezane s po-
dročjem slovenske narodno
zabavne glasbe.
Med našimi bralci smo iz-
žrebali dve nagradi, ki jih po-
darja trgovina Lovec Valterja
Verhovška s.p.. Glavni trg 14,
3000 Celje. Oba nagrajenca
bosta dobila svetlobno praz-
nično baklo, ki gori dalj časa
in olepša praznične dni. To-
krat dobita nagrado: Maša Pu-
sar. Pod kostanji 4, Celje in
Boštjan Ivkovič, Voglajna 2a,
Gorica pri Slivnici.
Danes so v konkurenci na-
slednje melodije: Je hitla gla-
vo na kušin (Primorski fant-
je), Samo lepa mora bit'
(Henček), V dohni tihi
(Slak), Ostal bom muzikant
(Alfi Nipič), Tečejo, tečejo
nitke (Marija Ahačič), Janez,
ti kar hodi (Štajerskih 7),
Kamniške planine (Marela),
Kam le čas beži (Štirje kova-
či), Zlatolaska (Igor in Zlati
zvoki) in Slovenski kruh
(Štajerskih 7).
Kupon št. 4
Glasujem za štiri »Naj viže stoletja«:
1............................................
2............................................
	3............................................
	4............................................
Ime in priimek:..........................
Naslov:....................................
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Prejšnji torek so »hrvaške En Vouge« DIVAS v Zagrebu premier-
no predstavile svoj novi, drugi LP izdelek. Okrepljene z novo
ekipo avtorjev in menagementom so ljubitelje cro-funky-popa že
navdušile s songi »Euforija« in »Da ali ne«, ki se jim bosta na
lestvicah na obeh straneh kmalu pridružili še »Oprosti mi« in pa
priredba pop klasike »What A Feeling« iz filma Flashdance.
Po dveh gala koncertih, ki jih
bo slavna igralka in pevka
BARBRA STREISAND za ne
kajmilijonski honorar odpela v
znamenitem MGM Grand hote-
lu v Las Vegasu 31. decembra in
1. januarja, se bo ta zdaj že 57-
letna gospa odpravila še na kraj-
šo turnejo po Avstraliji. To bo
njena prva turneja izven meja
ZDA.
Prejšnjo sredo so v Las Vegasu
že desetič zapored podeljevali
med glasbeniki zelo cenjene na-
grade vodilne ameriške glasbene
revije BILBOARD. Velika zma-
govalka podelitve je bila
BRITNEV SPEARS, ki je do-
mov odnesla kar štiri nagrade,
prav toliko pa jih je prejel vodil-
ni boy-bend BACKSTREET
BOYS. DDOE CHICKS so zma-
gale v treh kategorijah, Ricky
Martin in rockerji Creed v dveh,
med ostalimi nagrajenci pa velja
omeniti še Offspring, Metallico,
Aerosmith, Emmylou Harris in
Jay-Za. MARIAH CAREY je bi-
la proglašena za glasbenico de-
sedetja.
Star 58 let je v soboto v Kansas
Cityju umrl legendarni soul-jazz
organist CHARLES EARLAND.
Precej več let, kar 99, pa je
učakal znani argentinski tango
skladatelj	ENRIpUE
CADICAMO. Pred dobrimi 14
dnevi umrli gospod Cadicamo je
v svoji dolgi in bogati karieri
napisal več kot 3000 skladb,
nekatere izmed njih (»My Pa-
rents' Litde House«, »Nostalgias«
»The Light of a Match«...) pa so
postale znane tudi izven Južne
Amerike. Ko smo že pri mrtvih,
omenimo še smrt znamenitega
pisatelja JOSEPHA HELLERJA
(76), avtorja kultne knjige »Ka-
velj 22«. Ta z glasbo sicer nima
nič skupnega, razen tega, da je
nenavadno veliko glasbenikov v
šestdesetih in sedemdesetih za
svojo najljubšo knjigo navajalo
prav to njegovo vojno satiro, po
kateri so posneli tudi odličen
film.
V prvi polovici prihodnjega
leta bo končno le izšla prva
uradna zbirka uspešnic
WHITNEY HOUSTON. Na njej
bo poleg hitov, ki jih je 36-letna
soid diva nanizala od leta 1984
pa do danes, še nekaj novih
skladb, med njimi tudi duet z
vse populamejšim ENRI-
QUEOM IGLESLASOM.
Legendarna art-rock zasedba
odbitega flavtista, pevca in skla-
datelja lana Andersona
JEHTRO TULL je vedno bolj
razredčene vrst oboževalcev raz-
veselila z novim albumom »J-
Tull Dot Com«. Fani so navduše-
ni, večina glasbenih kritikov pa
je omenjeno ploščo ocenila le
kot še za eno izmed mnogih
brezupnih poizkusov vrnitve
izumrlih ročk mastodontov v
prvo ligo svetovne glasbene sce-
ne.
Kulma heavy-metal zasedba
MEGADETH svoj pred nedav-
nim objavljeni deveti studijski
album »Risk« promovira na veli-
ki ameriški turneji.
Že rahlo pozabljene ALL
SAINTS bodo svoj novi album
kmalu najavile s singlom »Pure
Shores«, ki ga je produciral slav-
ni William Orbit (Madonna),
slišati pa ga bo mogoče tudi v
filmu »The Beach«, v katerem bo
glavno vlogo odigral Leonardo
DiCaprio.
Potem ko je ANOTHER
LEVEL prejšnji mesec zapustil
Wayne, je iz te vse popularnejše
fantovske zasedbe odšel tudi Bo-
bak. Preostala dvojica. Dane in
Mark, že išče nadomestna člana.
Break-beat naveza CHEMI-
CAL BROTHERS je zavrnila po-
nudbo brit-pop prvakov OASIS,
da bi naredila remix njihove
priredbe kultne skladbe »Helter
Skelter«, ki so jo leta 1968 po-
sneli The Beades in jo uvrstili na
znameniti »White Album«.
Skladba naj bi namreč imela
»slabo karmo«, saj naj bi najslav-
nejšega morilca tega stoletja
Charlesa Mansona leta 1969 na-
peljala k razvpitemu pokolu v
Hollywoodu.
Druga najpopularnejša najst-
nica na svetu (v nedeljo je bila
stara 19 let) CHRISTINA
AGUILERA - prva je še vedno
Britney Spears - se po mega
uspešnici »Genie In The Botile«
spet vrača na svetovne lestvice.
Tokrat s popevčico »What A
Girl Wants«, ki prihaja z njene-
ga pred štirimi meseci objav-
ljenega in zdaj že v več milijon-
ski nakladi prodanega LP pr-
venca.
RON WOOD, kitarist skupine
THE ROLLING STONES, se je
prejšnji teden na dobrodelnem
koncertu v Londonu na odru
pridružil kozmičnim funkerjem
JAMIROQUAI in z njimi odi-
gral pesem »Miss You«, eno iz-
med boljših kreacij, ki so jih
Rolingi posneli v drugi polovici
sedemdesetih.
SPICE GIRLS je ob The Beat-
les postal prvi bend, ki je dobil
svoj prostor v znamenitem lon-
donskem muzeju voščenih figur
Madame Tussaud. Spajsice so se
pred kratkim ponovno zbrale in
trenutno na krajši mini-tumeji
po Veliki Britaniji svoje obože-
valce pripravljajo na izid nove-
ga, tretjega albuma.
Tik pred božičem sebo na policah
domačih trgovin z nosilci zvoka
znašla med ljubitelji »sodobne« do-
mače godbetežkopričakovanakom-
paktna plošča »Beli album 5«. Poleg
priredbe Nipičevega zimzelenčka »-
Silvestrski poljub« Božičnega žborč-
ka (MatjažZupan, Anika, JanPleste-
njak, Tinkara, Dadi Daz, Nude, King-
ston, Flirt...) bo na »petki« še lanska
»Na božično noč« in pa štirinajst
drugih skladb izvajalcev, ki delujejo
pod okriljem založbe Menart. Tbdi
tokrat so se pod vse pesmi podpisali
Dean Windish, Matjaž Zupan, Jure
HavličekinBlueP.T.
Le dva dni kasneje pa je luč
sveta ugledal novi avtorski al-
bum »dalmatinskega Jovanotti-
ja« DINA DVORNIKA. Odličen
splitski pevec, multiinstmmen-
talist in avtor je, ozdravljen pre-
povedanih in škodljivih razvad,
spet v vrhunski formi, saj je z LP-
jem »Big mamma« prepričal tu-
di največje skeptike.
Zagorski pijančki THE
DRINKERS so v studiu Gong
posneli šest božičnih drink&roll
skladb, ki jih je založba Megaton
pred kratkim objavila na mini-
albumu »Zadnja večerja«. Poleg
tradicionalnih božičnih napevov
»Glej zvezdice božje«, »Jingle
Bells« in »Sveta noč« so Sandi,
Robert, Miro, Primož in Roman
zmrcvarili še »Merry Christmas (I
Don't Want To Fight...)« punkov-
skih legend The Ramones, pesem
»Božič '65« pa je zrasla na njiho-
vem zelniku.
Ena izmed najpopularnejših
domačih pop ročk zasedb AVLA
BAND je skoraj tri leta po izidu
albuma »Dve sonci« prejšnji te-
den le objavila svoj novi glasbeni
izdelek. Gre za album »Najino
leto«, ki poleg nekaj že preverje-
nih uspešnic (»Ljubezen na prvi
pogled«, »Čez vse viharje«, »Ne
izdajte me«...) prinaša še osem
novih skladb, med njimi tudi
priredbo zimzelene Sepetove
popevke »Zemlja pleše«.
V nedeljo, 26. decembra, se
bo v velenjski Rdeči dvorani v
organizaciji Šaleškega študent-
skega kluba zgodil »veliki« pred-
novoletni koncert. Nastopili bo-
do domačini OKVIR, primor-
ska pevka TINKARA KOVAČ,
revirski veseljaki ORLEK in tre-
nutno najboljši slovenski roc-
kerji SIDDHARTA.
Poskočne in podjetne štajerske spajsice POWER DANCERS
so prejšnji teden s svojega aktualnega četrtega albuma »Ni še
konec« na domači trg lansirale še tretji single. Po baladi »Brez
tebe« in naslovni »Ni še konec« se Špela, Mateja, Cvetana in
Natka tokrat predstavljajo s skladbo Zvoneta Tomaca (King-
ston) »Ne zanima me«.	STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE-SINGLE
38
RADIO-TELEVIZIJA
Kulturni Icurnik
Kulturno življenje v Celju,
prireditve v Celju me spomi-
njajo na nenapisano knjigo
dolžnosti, ki jo sproti pišejo
različni sloji javnih Celjanov, k
temu pa je potrebno dodati še
skupek »čudakov«, ki jim je
nekaj do umetnosti v najšir-
šem pomenu besede (čeprav
nimajo to za kdovekakšno po-
slanstvo) in pa raznoraznih
psihičnih odvisnil^v od ideje,
da so »umetniki«. ^ i
Obiskovalci kuliumih prire-
ditev, ki so na.0tpofiBah raz-
stav ali kak^riih drugih kultur-
niških večerih, _ so ■■ dostikrat
tam iz preprostega razloga, da
se pokažšjo^ dfl Ttšhilcd s svojo
prisotnosiip naredijo dogodek
vreden saik^ga sebe, da nena-
zadnje oprd^i^gffwrebitm^'
nance, ki so bile^žaiifpotroše-
ne. Sem štejem razne občinar-
je, prosvetarje, šefe raznoraz-
nih mestnih institucij, donator-
je... Tisti drugi, »čudaki«, ki
imajo radi umetnost, so v bis-
tvu sami ustvarjalci in jim do-
stikrat manjka družabnega
mestnega vrveža in kvalitetne-
ga estetskega dogodka in tako
pridejo na prireditve, da kaj
malega počvekajo, spijejo kak-
šno in se sproste v maloštevilni
družbi podobnih ljudi. Tretja
skupinn ljudi, ki nbiskiijp pri-
reditve, so sfrustrirani »umet-
niki«, ki svojo »umetniškost«
kažejo na kolikor se le da nači-
nov, predvsem pa s svojo zuna-
njostjo, kmetavzarsko razum-
ljeno drugačnostjo, živčnim
ekscentrizmom in zblefirano
poduhouljenostjo, predvsem
pa z neobvladovanim zago-
varjanjem svojega mnenja, ki
ga pripovedujejo komurkoli,
še smetiščarju, če po nesreči
tam prazni kante. V grobih
obrisih to predstavlja »kultur-
no« ozračje v Celju. Same prire-
ditve v Celju pa so mešanica
^avinjsko-kozjanske folklore,
Celja - dekadentn0gd}ndustrij-
ske§a mesta, peddg&lkega pa-
tom, hohštaplerije, pomanjka-
ttja ambicijeih vsesplošne le-
targije, ki korenini v zadrtosti
in neizobraženosti, ter pretira-
nemu ljubiteljskemu delu.
Vlasto Skale je eden izmed
šesterice, ki so sodelovali pri
zadnji razstavi v Likovnem
salonu, retrospektivi ustvarja-
nja v sedemdesetih letih v me-
stu Celju. Odzval se je povabi-
lu »Stereotipa«. Primerjali
smo sedemdeseta v Celju in
Celje danes. Dejstvo je, da je
prišlo do sprememb, se pa vsi-
ljuje vprašanje, če ima sploh
smisel razmišljati o spremem-
bah in o tem, kaj so prinesle.
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
SKRITA KAMERA
® Urednica razvedrilnega
programa Miša Molk se je
določila, da bo prav ona tista,
ki bo številnim gledalcem na-
cionalne televizije, ki bodo
skok v novo tisočletje čakali
ob televizorjih, v prvih sekun-
dah novega leta zaželela sreč-
no 2000. program bo tokrat,
za spremembo od minulih
let, ko so ga za to priložnost
posneli vnaprej, potekal v ži-
vo. Velika žrtev za Mišo, pa
majhna pridobitev za gledal-
ce. Je pa vsemogočna uredni-
ca vendarle dovolila, da ji bo-
do pri celovečernem progra-
mu asisdrale še štiri mladen-
ke: Mojca Mavec bo z Mišo v
studiu 2, Eva Longyka se bo v
oddajo vklapljala z ljubljan-
skega Prešernovega trga, Iva-
na Šundov se bo oglašala iz-
pod Pohorja v Mariboru, za
silvestrski utrip z Obale pa bo
poskrbela Eva Irgl, ki se je
sicer poslovila kot voditeljica
oddaje TV genij.
• Legendarni bivši voditelj
TV Dnevnika Janez Čuček, ki
menda ni prestopil praga RTV
hiše, odkar so ga na hitro
upokojih, se je le omehčal.
Spet bo s svojim šarmom raz-
veseljeval gledalce, ki bodo
na silvestrovo spremljale no-
voletni spored na drugem
programu TVS. Sicer pa se
Janezu televizija ni zamerila,
huduje se le na nekatere nje-
ne vodilne može. Eden med
njimi, I^do Ambrožič, je
med tem postal že bivši vodil-
ni, zato je imel Janez tudi en
razlog za kujanje manj. Vse-
kakor pa tudi v primeru Čuč-
kove vrnitve velja znani rek:
»Komur je televizija drugi
dom, prvega sploh ne potre-
buje.«
•	Čeprav se te dni prednovo-
letne fešte vrstijo kot po teko-
čem traku in čeprav razpolo-
ženje v informativnem pro-
gramu TVS ni nič kaj veselo,
so svojo zabavo pripravili tu-
di sodelavci TV Dnevnika. V
lokalu nasproti RTV se jih ni
ravno trlo. Za tiste pa, ki so na
zabavi bili, zlobni jeziki vedo
povedati, da so se prišli po-
klonit novemu odgovornemu
uredniku Urošu Lipuščku.
Okoh njega je bilo ves čas
zelo živahno, prevladovale pa
so mladenke, posebno vodi-
teljice Dnevnika, ki so menda
hudo V skrbeh za svojo karie-
ro.
•	Kaj bo s kariero Matjaža
Tanka, po tem ko ga bo zapu-
stila Nataša Pire, s katero sta
že vrsto let tako složen vodi-
teljski par? Bo šla navzgor ali
navzdol? Kakorkoli že, tudi Na-
tašin porodniški dopust ne bo
večno trajal, pravi nič kaj za-
skrbljeni Matjaž, ki bo skupaj z
Natašo v službi preživel tudi še
zadnje trenutke tega tisočletja.
•	Rajko Gerič - sindikalist z
najkrajšo kariero voditelja TV
Dnevnika, bo generalnemu di-
rektorju Janezu Čadežu zadal
še en udarec. Po tem ko mu je
na vrat nakopal kriminalistič-
no preiskavo, zdaj od njega
zahteva tudi izplačilo 13. pla-
če. Direktor je namreč na sve-
tu RTV (neprevidno) dejal, da
zavod posluje pozitivno. To pa
po kolektivni novinarski po-
godbi pomeni izplačilo 13. pla-
če. Če je Čadež svojim bivšim
novinarskim kolegom ne bo
hotel izplačati, bo sindikat vlo-
žil tožbo. Burka na RTV Slove-
nija se torej nadaljuje, na POP
TV pa že razmišljajo, da bi iz
te snovi posneli humoristično
nadaljevanko.
Lado Ambrožič
NE PRESLISITE NA
RADIU CEUE!
PETEK, 24. DECEMBRA OB 10.10:
Celjski žveplometer
v petek dopoldne se boste lahko znova nasmejali šalam
ž veplometrovcev. To pa ne bo zadnjič v tem letu. Za silvestro-
vo namreč ekipa Celjskega žveplometra pripravlja enourno
oddajo, v kateri vas bodo zagotovo dobro nasmejali!
PETEK, 24. DECEMBRA OB 18.00:
Sveti večer na Radiu Celje
Tudi letos smo vam pripravili poseben program, s katerim
vas želimo prijetno popeljati do polnočnice. Ob 18. uri bomo
najprej predvajaU reportažo o svetinski godbi na pihala, ki jo je
pripravil Tone Vrabl. Svetinski godbeniki so med drugim znani
po tem, da igrajo vsako leto pri polnočnici v svetinski cerkvi in
tudi letos bo tako. Ob 19. uri boste lahko prisluhnili pogovoru
Mateje Podjed z etnologom Vladom Šlibarjem. Govorila bosta
o običajih, povezanih z božičem ter o prehrani, ki sodi v ta čas.
Ob 20. uri bomo zavrteli praznično versko oddajo Luč sveti v
temi. Ob 21.uri bo Tone Vrabl predstavil skupino Liguster iz
Slivnice pri Mariboru, ki prepeva tudi božične pesmi. Veliko
božične glasbe bo v tem prispevku. Po 22. uri boste lahko
prisluhnili še zgodbi o »namižjeku«, ki ga poznajo predvsem
okoli Rogatca, nato pa vam bomo v poslušanje ponudili še
izjave ljudi različnih pokhcev in starosti, ki so razmišljali o
božiču, o medčloveških odnosih in upanju.
SOBOTA, 25. DECEMBRA:
Božič na Radiu Celje
Dopoldne in popoldne bosta predvsem v znamenju prijetne
glasbe. Po 9. uri boste lahko prisluhnili verski oddaji Luč sveti
v temi, po deseti uri venčku narodnozabavnih božičnih pesmi,
po enajsd pa še zabavnih.
NEDEUA,26. DECEMBRA:
Nedeljski zmenek z družino Turnšek
Na Nedeljski zmenek bo Tone Vrabl povabil Marjana Turnš-
ka, kmeta iz Lokrovca in člane njegove družine. Marjan
Turnšek je eden najnaprednejših kmetov v Kmetijski zadrugi
Celje, pogovarjali pa so se o kmetovanju, božiču, praznikih
nasploh...
Tone Vrabl se je za božični radijski program še posebej
potrudil in posnel kar nekaj oddaj, ki bodo popestrile praznič-
ni program.
TV VODIC
39
40
TY VODIC
TV VODIC
41
42
TY VODIC
FILM-TELEVIZIJA
43
Očka po sili
Dvaintridesetletni Sonny
Koufax (Adam Sandler) je
diplomirani pravnik, ki se
izogiba odgovornostim in
obveznostim odraslega člo-
veka. Resni karieri in zako-
nu se izogiba s honorarnimi
zaposlitvami, s posedanjem
v baru in z obroki, ki si jih
naroča kar po telefonu.
V poskusu narediti vtis na
svoje dekle Vanesso (Kristy
Svvanson) in v dokaz, da je
pripravljen na odgovorno živ-
ljenje, posvoji petletnega
fantka Juliana (Cole in Dylan
Sprouse) s pretvezo, da je
njegov biološki oče. A ker se
načrt ne obrestuje in ga Va-
nessa vseeno zapusti, skuša
Sonny dečka vrniti socialni
službi.Soočen z dejstvom, da
bi moral Julian v dom, dokler
mu ne bi našli primernih kru-
šnih staršev, pristane, da bo
nekaj časa vendarle skrbel
zanj. Zabrede v neznano po-
dročje pomanjkanja spanca,
zoprnih otroških pesmi in lu-
lanja v posteljo. Hkrati pa
vzljubi dečka in ga skuša pri-
dobiti po zakoniti poti. S tem
preseneti sebe, svojo družino
in prijatelje, saj se je naučil
sprejeti odgovornosti, ki mu
jih nalaga resnično življenje.
Adam Sandler je tokrat
glavni igralec, scenarist in iz-
vršni producent filma, podob-
no kot v uspešnici Mamin sin-
ko. Za vlogo v Poročiva se je
prejel nagrado ShovvEast za
zvezdnika leta. Kadar ne sne-
ma, prireja koncerte.
Režiser Dennis Dugan je
režiral uspešnico Happy Gil-
more. Problematičnega mul-
ca in epizode Raztresene Ally,
Bolnišnice upanja in New-
yorške policije.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 23. 12. ob 16.30 in
18.30, 24. 12. ob 16.30 in od
26. do 29.12. ob 16.30 in 18.30
ameriški film Očka po sili, 23.
12. ob 20.30, 24. 12. ob 18.30
in od 26. do 29. 12. ob 20.30
ameriški film Kocka.
Mali Union: 23. ob 20., 24.
ob 18. uri ter od 26. do 29. 12.
ob 20. uri ameriški film Očka
po sili, 23.12. in od 26. do 29.
12. ob 18. uri pa ameriški film
Kocka.
Metropol: od 23. do 29. 12.
ob 16. uri risani film Tarzan,
23. ob 18., 20. in 22., 24. ob 18.
in 25. 12. ob 18. in 20. uri ter
od 26. do 29. 12. ob 18., 20. in
22. uri ameriški film Globoka
modrina, 25. 12. ob 22. uri
ameriški film Kocka.
Dobrna: 25. ob 19. in 26.12.
ob 17. uri ameriški film Aste-
rix in Obelix proti Cezarju.
Božična želja
Ob 21.40 uri bo na spo-
redu 1. del ameriške živ-
ljenjske zgodbe z naslo-
vom Božična želja. Drugi
del si boste lahko ogledali
teden dni kasneje. Režija:
lan Barry, igrajo: Debbie
Reynolds, Neil Patrick
Harris.
Will Martin se na željo umi-
rajoče babice poda po sledeh
skrivnostne ženske, ki jo
omenja dedkov dnevnik...
Čudež na 34. ulici
v petek, 24. decembra, bo
ob 21. uri na sporedu ame-
riški fantazijski film Čudež
na 34. ulici. Režija: Les May-
field, igrajo: Richard Atten-
borough, Elizabeth Perkins,
Dylan McDermott.
Šestletna Susan Walker je
v velikih dvomih glede naj-
težje pričakovanega čudeža
- dedka Mraza. Njena ma-
ma ji je skrivnost o njem
razkrila že dolgo tega in vse
tako kaže, da se dekličine
želje tokrat ne bodo uresni-
čile. Toda na letošnji praz-
nični dan bo Susan dobila
najdragocenejše darilo na
svetu - nekaj, v kar bo ver-
jela. In tako je deklica po-
novno prepričana, da čude-
ži obstajajo.
Deček, ki je ljubil
bozic
v petek, 24. decembra, bo
ob 01.40 uri na sporedu
ameriška življenjska zgodba
z naslovom Deček, ki je lju-
bil božič. Režija: Arthur A.
Seidelman, igrajo: Esther
Rolle, Michael Warren, Va-
nessa VVilliams, Trent Came-
ron...
Dobitnica oskarja in nagra-
de emmy, Esther Rolle, odlič-
no odigra gospo Clayton,
strogo upravnico zavoda za
socialno skrbstvo. S svojimi
trdnimi odločitvami stoji nas-
proti nedavno ovdovelemu
Tonyju Parksu (Michael War-
ren), ki bi si rad pridobil skrb-
ništvo nad svojim sinom.
Sončni bozic
v nedeljo, 26. decembra,
bo ob 14. uri na sporedu
ameriška komedija Sončni
božič. Režija: Glenn Jordan,
igrajo: Cliff De Young, Bar-
bara Hershey, Pat Hingle, Ei-
leen Heckart.
Razočarani glasbenik Sam
Hayden, katerega dobra prija-
teljica in občasna ljubica Nora
se je pravkar poročila, se s
posvojeno hčerko Jill odloči
preživeti božič pri svojih star-
ih v Teksasu. Tam Sam začne
ljubezensko razmerje s svojo
prijateljico iz otroštva in par se
kmalu zaroči. Po številnih za-
pletih pa Sam spozna, da svoje
glasbene kariere ne more tako
zlahka zapustiti, zato ga čaka
težka življenjska odločitev.
V božičnih Zmenkarijah bo nastopila skupina Nude.
Tarzan
Točno tisti znani Tarzan. Ki
si ga je izThislil Edgar Rice
Burroughs in o katerem so se v
neskončnost pisale knjige, ri-
sali stripi, snemale risanke in
filmi... pač do najnovejše ver-
zije. Vsebine mi menda ni po-
trebno obnavljati. Vrabci o
njej čivkajo, še preden se izle-
žejo. Ali, da bo primerjava
bolj v stilu, že opice jo znajo
na pamet. Ravno to je zbudilo
moj največji dvom, kar se fil-
ma tiče: je res takšna nuja
ponavljati vse tole? Dobro, se-
veda, pozna se obdelava te-
matike z najnovejšimi tehnič-
nimi - animiranimi - sredstvi;
pozna se duh devetdesetih
preko duha stare zgodbe. Ele-
menti zgodbe so prečiščeni.
Toda vseeno?
Ampak ta dvom na stran -
Disney je še vedno v polnem
zamahu. Čustveno plat obrii
imajo fantje animatorji in sce-
naristi v malem prstu. Z moj-
strskim posluhom znajo igrati
od dura do mola - in ne da bi
hoteli, čutite, kot oni dirigira-
jo. To znanje je vredno aplav-
za. Risarsko izražanje misli in
občutkov preko grimas ali
gest ljudi in živali je popolno.
Le risanko, si lahko privošči
tako elegantne in učinkovite,
celo ljubke prehode iz gorilje-
ga v človeški jezik, in seveda
je ta možnost do skrajnosti
izkoriščena. Ena od prijetnih
stvari v filmu je recimo blaga
antirasistična nota - ko gorilja
mati pravi človečku Tarzanu:
»Res je, da imam jaz dlako, ti
pa ne, toda najini srci bijeta
enako.« Čustva imamo vsi,
da, od belcev do črncev, od
kristjanov do islamistov, od
ljudi do, no ja. goril (Hm - je
torej naša skupna lastnost, da
se nas da zmanipulirati? Naj
bo.) Gremo k glasbi - spisal jo
je Phil Collins. Scena, v kateri
gorilji mladiči z drugimi ži-
valskimi prijatelji najdejo za-
puščeno človeško taborišče in
»izumijo« glasbo z razbija-
njem vsega, kar tam najdejo,
je direktno nebeška. Glasovi?
Stavim na mafijaško zvenečo
Rosie 0'Donell kot glas Tarza-
novega goriljega prijatelja
(večni nergač, ki skriva svoja
čustva, dokler ne napoči čas
za reševanje izgubljenih - ali
ni to stalna slika najboljših
prijateljev po Disneyu?), od
bolj znanih pa boste slišali
tudi Glenn Close (nazadnje je
igrala v Altmanovem Dragu-
lju z Mississipija). Jane je to-
krat malce bolj v ozadju in ni
tako zelo emancipirana kot
zadnje čase večina Disneyevih
junakinj, je pa zelo zanimivo,
da nekatere njene geste spo-
minjajo na geste Jennifer An-
niston iz nadaljevanke Prija-
telji To bo menda tisti duh
devetdesetih, o katerem sem
prej govoril
Tarzan je pač... Tarzan. Še
vedno zgoraj brez, čeprav so
menda nekateri proti temu
protestirali S prijateljico lepo,
z nekaj predvidljivimi tehnič-
nimi težavami, obdelata slav-
ni dialog: »Jaz Tarzan, ti Ja-
ne, « in to bo nekako to. Zgod-
ba na koncu malo zavozi
stran od originala, toda to že
ni pomembno. Tisti, ki so do-
kazovanja potrebni, se doka-
ž ejo, očetovska figura je pre-
magana - Disney se striktno
drži Freuda: vedno so tu nekje
očetje, krušni ali pravi, kate-
rih vzor je potrebno doseči - in,
saj res, da ne pozabim. Jane
nam pokaže najboljši način,
kako osvojiti taščo. Tako. da
se naučiš njenega jezika. Saj,
tašče so vedno vsaj gorile, če že
niso z drugega planeta. In za-
to se je njihovega jezika vselej
potrebno posebej učiti
Vsak prizvok ironije ob ko-
mentarju je povsem oseben -
me pač prime, ko sem priča
takšni neusmiljeni eksploata-
ciji primarnih čustev - ampak
seveda, tudi tega še zdaleč ne
zna vsakdo, torej ostaja dejs-
tvo, da je film napravljen eno-
stavno odlično.
PETER ZUPANC
Gremo v icino!
žrelo ste napisali kot odgovor na vprašanje prejšnjega
tedna. Nagrajenci so: Rezi Križanec, Vrtna 22,3220 Štore, Meta
Dolenc, Zg. Tinsko 21,3223 Loka pri Žusmu in Andreja Dragar,
Šercerjeva 11, 3320 Velenje. Prejeh bodo vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, kako se je imenoval film z Ada-
mom Sandler jem v glavni vlogi, ki smo ga pred časom
gledali na platnu Celjskih kinematografov?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 3. januarja. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnice za ogled filma.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Zamenjave pri
MazdiinVW
Kadrovske spremembe v
vrhu avtomobilskih to-
varn seveda niso dogo-
dek, ki bi ga bilo zlahka
prezreti. Končno so to
ljudje, ki vodijo velike si-
steme z velikim zasluž-
kom ter vsem drugim. V
zadnjih dneh zbujata po-
zornost dve takšni ka-
drovski spremembi.
Tako je Volksvvagen obja-
vil, da bo član uprave postal
tudi 51-letni Bernd Pischet-
srieder. Ta je bil do začetka
letošnjega leta prvi človek
bavarskega BMW, oditi pa je
moral predvsem zaradi tega,
ker je postalo jasno, da se je
zelo zavzemal za nakup bri-
tanskega Roverja; slednji pa
se nikakor ne more izkopati
iz finančnih težav. Zanimivo
je, da so tedaj, ko je BMW
kupil Roverja, govorili o
»poslu stoletja«... Kot pravi-
jo sedaj, bo Pischetsrieder v
koncernu VW skrbel za
špansko tovarno Seat, poleg
tega pa še za kvaliteto na
ravni vsega koncema.
Do zamenjave pa je prišlo
tudi na krmilu japonske
Mazde. Da bi to razumeli, je
treba vedeti, da je ameriški
Ford 34-odstotni lastnik
Mazde in ima zato veliko
besede pri poslovnih ter se-
veda kadrovskih odločitvah.
Novi šef Mazde je tako po-
stal 38-letni Mark Fields. Je,
kar je tudi zanimivo, najm-
lajši direktor kakšne japon-
ske avtomobilske tovarne.
Fileds je diplomiral na slav-
ni ameriški univerzi Har-
vard, potem pa se je zaposhl
pri Fordu, odšel k Fordu Ar-
gentina, nato pa je nekaj časa
delal tudi pri Mazdi. Sedaj je
zamenjal 52-letnega Jamesa
Milllerja, ki odhaja pred-
vsem zaradi zdravstvenih
razlogov. Pomembno je tudi
to, da gre Mazdi letos dobro,
saj je v poslovnem letu
1998/99 prvič po dolgem ča-
su poslovala z dobičkom.
November je bil
povprečen
Novembrska prodaja no-
vih osebnih avtomobilov ni
bila nekaj izjemnega - pa
tega nihče tudi ni pričako-
val. Skupaj je bilo prodanih
4633 novih osebnih avtomo-
bilov, kar je bilo za 0,3 od-
stotka bolje kot lani ndvem-
bra.
November je bil eden naj-
skromnejših letošnjih mese-
cev, je pa po svoje prispeval k
temu, da so letos prodali
74.006 avtomobilov. To pa je
bilo za 8,6 odstotka več kot
lani v enajstih mesecih. Veči-
noma so tovarne prodajale
slabše, vse pa tudi ne. To zlasti
velja za Renault, ki je prodal
1113 avtomobilov aU za 36
odstotkov več kot lani v ena-
kem času. Tudi VW je šlo
dobro, saj je posel povečal za
47,9 odstotka in skupaj v no-
vembru prodal 818 avtomobi-
lov. Precej slabše pa se je v
enajstem letošnjem mesecu
odrezal južnokorejski Dae-
vvoo, saj je za svoje avtomobi-
le našel vsega 269 kupcev ali
za 32,6 odstotka manj. Najus-
pešnejša japonska tovarna je
bil Suzuki s prodajo 251 avto-
mobilov (plus 17,3 odstotka);
zanimivo je tudi , da je šlo
novembra dokaj slabo trem
skoraj prestižnim nemškim
avtomobilskim hišam, in si-
cer Mercedes Benzu (minus
22,5 odstotka), Audiju (mi-
nus 40,2 odstotka) in BMW, ki
je imel za 47,5 odstotka manj
kupcev kot novembra lani.
Zanimiva pa je lestvica najbo-
lje prodajanih vozil. Najuspe-
šnejši je bil VW polo (528
vozil), na drugem mestu je bil
siceršnji letošnji prvak re-
nault clio (508), na tretje me-
sto pa se je uvrstil renault
megane (295). Na sliki: VW
polo.
Prihaja športni clio
Renault clio je seveda ne le
francoski, pač pa tudi slo-
venski avtomobil, saj nasta-
ja tudi v novomeškem Revo-
zu. Z njim je Renault izjem-
no uspešen, kajti v letošnjih
desetih mesecih je avto v
nižjem razredu osvojil kar
10,5 odstotka evropskega tr-
ga! In če je avto »vroč«, je
pač treba kovati železo.
Zato Renault predstavlja
novo, skoraj dirkaško izve-
denko clia. Njegova oznaka
šport 2,0 16V pove že veliko,
zunanja podoba prav tako: v
prednjem odbijaču je več rež
za dovajanje dodatnega zra-
ka k motorju, prednja blatni-
ka pa sta zaradi širokih gum
z merami 195/50 R15 seveda
širša. Nad zadnjimi vrati je
tudi spojler, oprema notra-
njosti pa je tako rekoč po-
polna (ročna klimatska na-
prava, radijski sprejemnik
ipd.). Merilniki imajo belo
podlago, pedali so alumini-
jasd, poleg tega so ta mate-
rial uporabili tudi na sredin-
skem delu armature, na vra-
tih ipd. Zanimiv je seveda
motor, ki načeloma izhaja iz
sicer znanega 2,0-litrskega
štirivaljnika z močjo 140
KM. Agregatu so denimo po-
daljšali sesalne cevi in jih
tudi na novo obdelali, zame-
njali ventile, dodali nove
vžigalne svečke (120.000 ki-
lometrov zmorejo), dodelali
so tudi izpušni sistem in še
nekaj drugih malenkosti. Ta-
ko ima motor po novem kar
172 KM pri 6250 vrtljajih v
minuti in navora za 200 Nm
pri 5400 vrtljajih v minuti.
Tako je najvišja hitrost tega
avtomobila 220 km/h, do
100 km/h pa pospeši v 7,3
sekunde, kar je seveda zelo
zgleden rezultat. Seveda ima
ta clio zaradi vsega tega tudi
nekoliko spremenjeno pod-
vozje in širša tako prednji
(za 27 milimetrov) kot zad-
nji (za 17 milimetrov) kolo-
tek. Bolj čvrste so tudi vzme-
ti in blažilniki, drugačna sta
stabilizatorja.
Clio šport 2,0 16V bo pri
nas naprodaj aprila pri-
hodnje leto, kot pravijo pri
Revozu pa bo stal nekako
štiri milijone tolarjev. Na
sliki: renault clio šport
2,0 16V.
Opel naj bi odpuščal
Avtomobilske tovarne iz-
delajo (večinoma) veliko av-
tomobilov in imajo kljub
vsej robotizaciji in avtomati-
zaciji tudi veliko zaposle-
nih. Ko se pojavijo težave,
jih najprej občutijo zaposle-
ni v tovarnah, kar seveda
tudi ni nič novega.
Tako se utegne zgoditi tudi
pri Oplu, ki meni, da bo v
naslednjih štirih letih v nemš-
kih tovarnah zmanjšal število
zaposlenih za najmanj osem
tisoč. Toda očitno je, da bo
delo izgubilo precej več de-
lavcev, kajti samo v Bochumu
naj bi bilo ob službo do leta
2004 kar štiri tisoč delavcev.
Opel je imel v zadnjih letih na
evropskih trgih kar nekaj te-
žav, saj mu je tržni delež
vztrajno padal. Razlogi so bi-
li različni, dejstvo pa je, da se
je to dogajalo tudi zaradi po-
gostih sprememb v vodstvu
tovarne. Letos jim gre posel
precej bolje od rok, saj se
dobro prodajata tako astra, ki
je najpomembnejši avto v po-
nudbi Opla, poleg tega pa tu-
di enoprostorska zafira, ki se
je pred nekaj meseci pojavila
v razredu kompaktnih eno-
prostorcev. Kljub temu pa
pravijo, da bo končni finanč-
ni rezultat v letu 1999 skrom-
nejši oziroma slabši, saj je
veliko stalo prav tržno uvaja-
nje astre in zafire.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Honda posluje slabše
Japonske avtomobilske to-
varna imajo veliko težav in to
tli nobena posebna novica.
Bolj novo je to, da je Honda po
absegu izdelave svojih vozil v
zadnjih mesecih prekosila
Nissana, ki je vse doslej veljal
za drugo največjo japonsko
avtomobilsko tovarno.
Novo je tudi to, da je med
japonskimi tovarnami Honda
vse doslej ustvarjala dobiček in
sicer poslovala dobro; podatki
za prvo polovico finančnega le-
ta 1999/2000 pa so nekoliko
drugačni. Honda je v tem ob-
dobju sicer ustvarila 1,3 milijar-
de dolarjev čistega dobička,
vendar je bil ta rezultat za 14
odstotkov slabši kot v primer-
ljivem lanskem obdobju. Pri
Hondi pravijo, da se je to zgodi-
lo predvsem zaradi t.i. pre-
strukturizacije, poleg tega pa je
jen izjemno močan in to draži
oziroma zmanjšuje konkurenč-
nost japonskih avtomobilov na
tujem. Pri Hondi ob tem pravi-
jo, da bo močni jen po vsej
^verjetnosti še povzročal težave,
zato naj bi v tovarni še bolj
varčevali in zmanjševali stroš-
ke. Ob koncu omenjenega fi-
nančnega leta naj bi imeli zara-
di vsega omenjenega skromnej-
šo prodajo (za dobra dva od-
stotka manj), zaslužek pa naj bi
se zmanjšal kar za 18 odstotkov.
Na sliki: honda prelude.
Lada 10 wagon.
Januarfa lada 10 wagoii
Posel z ruskimi ladami letos na slovenskem trgu ni bil izjemen in to kljub temu, da so šli
avtomobili vsaj do 1. julija, torej do uvedbe DDV, veliko bolje v promet kot kasneje.
Tako se je letos za nove lade odločilo približno 600 kupcev, prihodnje leto pa naj bi jih bilo po
načrtih Lada Avto, uradnega zastopnika ruske tovarne pri nas, vsaj še enkrat toliko. Verjetno
računajo, da se bo kar nekaj kupcev odločilo za novo lado 10 vvagon, torej karavansko izvedenko
sicer že znane desetke. Lada 10 vvagon se od limuzinske izvedenke razlikuje seveda po
karavanskem zadku, v katerem je lahko v najboljšem primeru 1340 litrov prdjažnega prostora,
poleg tega je avto za dobrih 20 milimetrov daljši. Oprema je v vvagonu enaka kot v limuzini, vsi
avtomobili pa bodo imeli na kolesih michelin ali fulda pnevmatike. Prodaja wagona bo po
sedanjih napovedih stekla januarja 2000, pravijo pa, da bo avto komaj malenkost dražji od
limuzine, vsekakor pod 1,5 milijona tolarjev.
Po novem letu nižje carine?
Približuje se konec leta in utegne se zgoditi, da bomo
na prvi dan prihodnjega leta oziroma meseca dočakali
nekaj sprememb pri carinah za avtomobile. Čeprav še ni
nič jasnega, menda razmišljajo, da bi carino, ki je sedaj
27-odstotna za osebne avtomobile, zmanjšali na 22
odstotkov.
V resnici je sicer tako, da velika večina uvoznikov tako ali
tako ne plačuje 27-odstotne carine, saj uveljavljajo 50-odstot-
no znižanje v primeru, ko uvoz avtomobilov 100-odstotno
pokrijejo z izvozom slovenskih sestavnih delov. Tudi tukaj naj
bi bilo v bodoče nekaj sprememb, saj naj bi država bolj
podrobno pregledovala, kam gre tovrstni izvoz in kateri
uvozniki v resnici izpolnjujejo črko zakona o protiizvozu.
Toda vse to so zgolj neuradne informacije, ki jih nihče noče
potrditi niti zanikati.
Kartica za iastnilce mercedesov
Ljubljanski AC Intercar, ki je pri nas uradni zastopnik
velikega DaimlerChryslerja, je lastnikom avtomobilov mer-
cedes pripravil zanimivo novost, in sicer v sodelovanju z
Eurocardom oziroma Novo Ljubljansko banko.
Uvajajo namreč MercedesCard LB Eurocard. Že ime pove, da
je v mislih posebna kartica, s katero bodo lahko lastniki
mercedesov plačevali na 16 milijonih plačilnih mest po vsem
svetu. S to kartico bodo ob vsem tem imeli še popuste pri
servisnih uslugah, popust pri nakupu rezervnih delov ipd. S
plačilom članarine pa se je mogoče vključiti tudi v mednarodni
klub ECI (Executive Club International), to pa prinaša vrsto
drugih ugodnosd (popust pri plačilu hotela, najemu avtomobi-
la ipd.). Hkrati s to kartico AC Intercar uvaja tudi Mercedes
Service Card, ki pa je vezana samo na vozilo, torej v tem
primeru na mercedes.
46
INFORMACIJE
v MODNEM VRTINCU
47
Modni S.O.S. za suhljate denarnice
Božično- novoletne ideje za trendovske akcente, prenove, darila...
Alfred Adler je v knjigi
Smisel življenja ugotovil:
»Imeti moramo pogum, da
smo lahko nepopolni.« Kako
osvežujoča misel v tem
izrednem stanju milenijske
norije, ko si svet že skoraj
histerično prizadeva biti po-
poln. Na vseh področjih in v
vseh smislih. Tbdi vizual-
nem, seveda.
Z leve in desne nas bom-
bardirajo z zahtevami, da
moramo biti lepi, mladostni,
urejeni, voziti drag avto, ho-
diti na eksotične počitnice,
biti vselej brezhibno sfrizira-
ni, naličeni in modno naprav-
ljeni, še najbolje v trendov-
ske kreacije... Da ne bi slu-
čajno pozabih, nas nepresta-
no opozarjajo, kako je moda
najbolj neposreden, vizualen
odsev življenja, kako bomo
lahko uspešno krmarih čez
naša življenja le ob upošte-
vanju vsega naštetega. O
tem, da vsak izmed teh pod-
vigov zahteva precej, včasih
nesramno veliko denarja, pa
nič. Oziroma v smislu re-
klamnega zavajanja na temo
»vzemi danes, plačaj jutri ali
plačaj polovico, vzemi cele-
ga...« Pa smo tu. Kaj, če ni
cekinov niti za tisto »polovi-
co«? Kaj torej storiti, če lahko
samo sanjate o Pradinem
plašču in lahko Guccijevo tor-
bico gledate le skozi izložbe-
no okno, da o trendovskih
Gaultierjevih škornjih, ki sta-
nejo tri vaše plače, raje ne
razmišljate? Možnosti je več,
vsekakor pa je med vsemi
najslabše, da se začnete sami
sebi smiliti, vas razganja od
nevoščljivosti in si zato celo
privoščite kakšno nekon-
struktivno kritiko na račun
te mode in tistih, ki jo nosi-
jo...
Pa se lotimo najbolj prijaz-
ne možnosti: za božično-no-
voletne slovesnosti, ki so tik
pred nami, se razveselimo s
skromnim, doma predelanim
in dopolnjenim oblačilom,
podarimo tudi najdražjim
drobno pozornost, ki smo jo
sami izdelali. Saj vem, sliši se
klišejsko, morda celo malce
patetično, vendar tovrstno
darilce lahko pravim ljudem
resnično pove več kot Cartier-
jeva ura...
Idej, ki izvirajo iz ateljejev
samih prestižnih kreatorskih
imen, je seveda tohko, da bi z
njimi napolnili ves časopis in
še ostalo bi jih. Zato le nekaj
utrinkov za inspiracijo.
Slika 1
Škornji
v letošnji večerni modi
obuval presenetljivo domini-
rajo - škornji. Narejeni ^o iz
lahkih elastičnih in svedečih
tkanin, pogosto okrašeni z
bleščicami. Model je znamke
Sergio Rossi in bi v Sloveniji
stal 200.000 tolarjev. Lahko
pa na mnogo cenejši škorenj
sami prišijete bleščeče okras-
je in z njimi imenitno pope-
strite lansko večerno obleko.
Če na podoben način okrasite
tudi odgovarjajočo torbico.
pa bo to sploh zadetek v pol-
no! (si. 1)
Tople, volnene, ročno ple-
tene nogavice za mlade in
manj mlade zmrzljivke so res
klasično, vendar še vedno pri-
srčno darilo. Vendar, tol^at
malce drugače! Svetovno
znan kreator Martin Margiela
je avtor domačih škornjev-
nogavic. Stvar je v resnici
mnogo bolj preprosta, kot iz-
gleda na prvi pogled. Na do-
mače copate-natikače prišijte
nogavice brez podplata in
simpatično obuvalo je goto-
vo! (si. 2)
Cvetje iz blaga
Je v vaši omari en nezavi-
dljiv »nič«, vi pa ste tako zelo
romantično razpoloženi? Za
slovesen ali intimen večer ob
svečah na strog črn hlačni ko-
stim prišijte (le na rokave!)
drobno cvetje rdečih vrtnic iz
blaga. Rezultat? Neverjetno!
(si. 4)
Ko že pri vrtnicah oziroma
cvetju na oblačilih - na zabavi
bodo vsi takoj vedeli, »kdo
spada h komu«, če si bo on
pripel na reverje suknjiča di-
skreten rdeč cvet, z istim
okrasjem pa boste tudi vi po-
pestrih vaše sandale, (si. 5)
Ogrlica
Ste letos na morju nabirali
školjke in jih prinesli domov
za spomin? Nekaj barve, le-
pila in žičnato osnovo rabite,
pa lahko iz njih ustvarite
atraktivno, retro-futuristično
ogrhco zase ali prijateljico!
(sL3)
Šali
Darila, s katerimi ne mo-
rete zgrešiti, istočasno pa
nudijo brezmejno možnosti
za popestritev stare garde-
robe - dolgo in široko ogri-
njalo, šal oziroma letos su-
per modna štola. Kupite kos
blaga, ga le zarobite ali še
obrobite s krznom oziroma
perjem. Letos so nadvse
modni tudi gigantski doub-
le-face šali. Na eni strani us-
nje ali volna, na drugi pa
zlato ali srebrno svetleč sa-
ten, (si. 6, 7, 8)
Za dekleta in dame, ki uživa-
jo, če pritegnejo vse navzoče
poglede nase, pa še ideja iz
skicirke modne hiše Versace.
Roza krznen šal v sladkem sti-
lu »pretty woman« podložimo
s svilo, na spodnja robova pa v
funkciji resic pritrdimo tanke
pozlačene verižice, (si. 9)
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Slika 2
Slika 3
Slika 8
Slika 9
Nagradno vprašanje decembra:
PRVA VEČERNA OBLEKA V ZGODOVINI MODE, IMENOVA-
NA GRANDE PARURE, IZHAJA IZ:.
a)	19. stoletja, za plese in gala prireditve;
b)	leta 1980, za cocktail sprejeme.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Šempetrsici božični mir
Galičev božič v kratkih rokavih - Sveti večer zaposlenih v Štormanovih gostiščih - Štajerci so zasedli predbožicni Dunaj
v prazničnem decembru
veliko omenjajo tri uspešne
družine, vse iz Šempetra v
Savinjski dolini. Glasbena
družina Galič veliko nasto-
pa, Štormanovi so odprli no-
vo gostišče v Šmarju pri Jel-
šah, Masnečevi so napotili
na božično-novoletne cilje
številne Slovence.
Med milijoni po svetu, ki se
veselijo božiča in silvestrovanja,
je glasbena družina Cite in Jože-
ta Galiča, ki slovi tudi po božič-
ni glasbi. Galičevi bodo letos po
enajstih letih praznovali božič
povsem v družinskem krogu, v
domačem Šempetru. Lani so na-
stopili v slovenski cerkvi v
Sydneyu v Avstraliji, predlani
pri množični polnočnici na Ptuj-
ski gori, leto pred tem v Berlinu.
Božič med avstralskimi Sloven-
ci je bil posebno doživetje, ker
ga tam praznujejo v kratkih ro-
kavih. Med njihovim bivanjem v
Melboumu je bilo celo 42 sto-
pinj, vendar vse skupaj tako za-
nimivo, da želijo na peto celino
znova.
Zadnja dva meseca veliko na-
stopajo po vsej Sloveniji ter
predstavljajo zadnjo glasbeno
kaseto in zgoščenko K tebi že-
lim. To je umirjena, duhovna
glasba, ki so jo predstavili v
soboto v Fari na Kočevskem, na
dan samostojnosti oziroma Šte-
fanovo pa bodo v Poljanah nad
Škofjo Loko. V zadnjem času
namenjajo polovico koncerta
božični glasbi, ki je posneta na
njihovi prvi družinski zgoščen-
ki in kaseti. Zakonca Galič sta
nekoč veliko nastopala z an-
samblom Slovenija, od lani pa v
narodnozabavni skupini Jože
Galič in glasba iz Slovenije (z
glasbeniki iz različnih ansamb-
lov), ki bo izdala spomladi pri
Helidonu kaseto in zgoščenko.
Na njej bodo izključno skladbe
Jožeta Galiča.
Letošnji silvestrski večer
bodo preživeli med Slovenci v
Berlinu, kamor odhajajo na
povabilo zdomskega duhovni-
ka Izidorja Pečovnika-Dorija.
Družina Galič je v zadnjem
letu dni prepotovala pol sveta;
med drugim je nastopila med
Slovenci v Veliki Britaniji (v
Rochdalu v okolici Manche-
stra) ter v nemškem Oberhau-
snu, kjer so se občinstvu pri-
družili rojaki Slovenci iz Bel-
gije in Nizozemske.
Kdo so člani glasbene druži-
ne Galič? Cita poučuje citre v
Grižah, na Dobrni, v Nazar-
jah, na Ljubnem ob Savinji ter
drugih slovenskih šolah, mož
Jože, ki je v svobodnem po-
klicu, je redaktor in voditelj
oddaje Po domače na TV Slo-
venija. Hči Katarina je dijaki-
nja velenjske umetniške gim-
nazije ter študira saksofon, sin
Marko obiskuje 7. razred
šempetrske osnovne šole.
Jože Galič je pravi Šempe-
tran, soproga Cita izhaja z Ma-
rije Reke nad Preboldom.
Njen oče je odšel na delo v
Trbovlje, zato je bila dolgo v
Zasavju. V glasbenih šolah je
precej časa poučevala klavir, v
zadnjem času se je povsem
posvetila citram ter je avtorica
edinega učbenika po drugi
svetovni vojni in notne zbirke.
Božič za zaposlene
Večer božičnega miru in pri-
čakovanja ima v Štormanovi
družini iz Šempetra dolgo in
bogato tradicijo. Družina go-
stincev Milice in Zvoneta
Štormana bo zaprla na sveti
večer vseh devet gostišč že ob
17. uri, tako da bo lahko praz-
novalo tudi njihovih 220 za-
poslenih. Drugače bo med sil-
vestrskim veseljem ter prvi
dan leta 2000, ko bodo imeli
po vseh lokalih veliko gostov.
Leto je naokrog, prihaja čas
inventure. Za družino iz Šem-
petra je bilo leto 1999 poseb-
no delavno. Štormanovo pod-
jetje je v Celju kupilo ter pre-
novilo bivši hotel Celeia, kjer
je bil Zvone nekoč tri leta
učenec kuharske stroke (hotel
v Celju se je pridružil Štorma-
novemu prvemu hotelu v Ve-
nišah pri Nazarjah). Druga
pomembna naložba je bila
slaščičarska delavnica v Pariž-
Ijah pri Braslovčah, od koder
oskrbujejo vseh devet gostišč,
tretja decembra odprto gostiš-
če v Šmarju pri Jelšah. V
Šmarju imajo 22 zaposlenih,
ki jih vodita Andrej Voh iz
Savinjske doline in Ivo
Krebs iz Rogaške Slatine.
Žena Milica, ki je po osnovni
izobrazbi višja medicinska se-
stra, se je po vrnitvi zakoncev
iz Nemčije zaposlila v celj-
skem otroškem dispanzerju,
zdaj pa se že petindvajset let
posveča gostinstvu. Rada se og-
laša na domači kmetiji v Zgor-
njih Gmšovljah pri Šempetru,
kjer živijo njena mama Milica
in drugi sorodniki. Obe mami,
tako Miličina kot Zvonetova,
sta stari 74 let. Marip Štor-
man, ki je bila več kot tri
desetletja v računovodstvu ob-
čine Žalec, je ves čas po upoko-
jitvi pomembna sinova sode-
lavka. Stari mami veliko po-
menita tudi Štormanovima
hčerkama; študentki 3. letnika
portoroške visoke šole za hote-
lirstvo in turizem Elizabeti in
Ani Mariji, dijakinji 2. letnika
celjske gimnazije Lava.
V Štormanovi družini so veli-
ki ljubitelji živali. Najbolj za-
posleni Zvone odide, kadar
utegne, na sprehod z zlatim
prinašalcem in nemškim ovčar-
jem, imajo tudi siamske mačke
in veliko pernatih živali. Med
temi so štirje labodi in gosi, ki
niso namenjene martinovanju.
Silvestrovo V
Dalmaciji
Družina Zlatke in Edija Ma-
sneca bo preživela božič v dru-
žinskem krogu v domačem
Šempetru, za silvestrovo pa bo-
do (z eno izjemo) v južni Dal-
maciji, kjer bo pričakovalo leto
2000 veliko Slovencev. Masne-
čeva turistična agencija Dober
dan je od začetka decembra
približala najlepše predbožične
cilje blizu tisoč Slovencem, ki
so preživljali sobote v praznič-
nem blišču Dunaja, pa tudi
Salzburga in Miinchna. Agenci-
ja bo imela takoj po novem letu
enajsti rojstni dan, čeprav so
desetega uspeli slovesno praz-l
novati šele prejšnji mesec. V
prvi polovici decembra je bila
tako v Žalcu na ogled razstava
Edijevih fotografij, ki so jo naj-
prej videli obiskovalci galerije
na dubrovniškem Stradunu.
Masnečev sin Jernej, ki se izo-
bražuje na ameriškem kolidžu v
Dubrovniku za turističnega me-
nedžerja, se bo v začetku februar-
ja vrnil v Slovenijo v družbi ame-
riških profesorjev, ki bodo prika-i
zali slovenskim srednješolcem
drugačni, ameriški način izobra-
ževanja. Hči Nuša, dijakinja celj-
ske srednje ekonomske šole, pa|
bo morala silvestrovati v Šempe-|
trn, saj se trenutno veselijo štirih >
belih kepic zlate prinašalke, nji-
hove ljubljenke.
BRANE JERANKO
Božič v kratkih rokavih, pod avstralsko zastavo. Družina Cite in Jožeta Galiča pred
nebotičniki olimpijskega Sydneya.
Družina Zlatke in Edija Masneca. S Šempetranije uživalo v predbožičnem blišču Dunaja,
pa tudi Salzburga in Miicnchna, blizu tisoč Slovencev.
Družina Milice in Zvoneta Štormana. Na sveti večer si bodo odpočili, tako kot njihovih
220 zaposlenih.