Odnos med svetom za prosveto in  šolskim odborom
Salska odbori so se v svojem dosedanjein delu krepko uvelja-vili kioit organi družbenega upr-avljanja tn družbene. kon-trole na področju prosvete. Ta Bfirmacija in uspehl njihovega dela pa niso v vseh krajih naše države enaka, temveč so v ve-liki meri odvisni od othjeiktivnih pogojev m okolja, v katerem ti odbori delujejo. V večjih me-etih in v tistih krajih, kjer Je csredotočenega več delavskega Jivlja, predstavJjajo ti odbort močan vzvod ne samo za delo Sol, ki 3ih upravljajo, temvet tudi za širše delo prl izobra-Sevanju mladine to ljudstva sploh. V nekaterih kmeikih kra-jih pa, kjer priiiajajo mnogo bolj do ieraza tudi konzPrvaUv-na pojmovanja, še n.lso prešli ©kvirov, bivših šolskih odborov v stari Jugoslaviji. Njihovo de-lo se vrti jzključno okrog inalerialno-tehničiiih vprašanj yzdrževanja šolakih poslopij,
Dejstvo je, da J€ delo šolskih «dborov zlasti v večjih mestih •lajšano s tem, da so tam širše možnosti za izbiro polilično zavednih in inaciativTiih ljudj in ker ie družbeno življenje v me-Btih tesneje med seboj poveza-»o. To daje vzpodbude tudi delu organov družbenega upravlja-nja v Solah in jim omogoča, Tečje razumevanje pri reševa-njuvseh perečihvprašanj. Zaradj
večje iebire sodelavcev lahko pritegnejo v delo širši krog javnosti. Toda pomanjkanje teh ugodjoiih mamenU>v ne more biti t&ko odločilna ovira, da šolsk: odbori v bolj zaostalih kmečkih krajih ne ba krenilj dalje od ti-Etega, kar so dosegld do sedaj.
Kljub temu, da imajo v takih krajih šolski odbori dosti p>>-manjkljavosti, da zaradi svoja czke in preproste usmerjenosti rešujejo samo miateiiiaLno-teh-cična vprašanja šol, vendar pa tudi za nje, kakor za vse druge, velja nagJasiti pozlitivniO dej-stvo, da se nikjer ne mešajo v učni proces v ožjem smislu. Bo-jaznd nekaterih prosvetnah de-lavcev, da bj roogJe pravice, kj so jih dobili Solsfci odbori. pri-vestj do njihovega direktnega r.estrokavnega vmeSavanja v \i~ sta vpražanja, kl so v pristojno-sti strokovnih ljudl, so bile ne-opravičene.
Nasprotno, glavna slabost. kl jo kaže danes delo šolsfcih od-borov, je prav ta, da se premalo prizadevajo za reševanje iistih vprašanj pouka in vzgoje mla-dine v šojj in izven šole. pti katerih bi učnemu osebju lahko nudili korisM va pamoč. Med taka vprašanja spada predvsem borba za dosledno soeialistično idejno usmerjenost pouka, po-moč šolsks  upravi pri   zagotav-
ljanju čim boljšega pouka z raznimi učili, pripomočki in tehnjčnimi sredstvi, ki jib. je moč zagotovitt 12 krajevnih vj-rov, če se k temu dedu priteg-nejo družbene in druge organl-zacije, javnost in strokovne ose-be izven šol. PomembiM) vlogn pri pospeševanju take orientaci-je mora iineti pomoč Socialistič-ne zveze in drugih družbenih organizacij. Toda nič manj po-membna ni pri tem tudi vloga svetov za prosveto in kulturo pri okrajih, zlasti pa prj občin-skšh  laudskih   odborih.
Tam, kjer so se ljudskd od-bori jn njihovi sveti za prosve-to pri svojem neposrednem stl-ku s šolami usmerili na šolske odbore. uspehov nd manjkalo. Tam pa. kjer so se držalj prej-šnjega na-čina sodelovanja s šol-skimi upravami, (veRnoma sa-mo s šolskim upraviteljem) niso se pa trudili, da bi v svoje ak-tivno delo vključili tudi šolske odbore In Jih pritegnili k reSe-vanju vseh tistih vprašanj, ki niimajo izjldjučno strokovnega značaja, povsod tam šolski od-borl životarijo, njihove funkc'-je pa so v bistvu omejene samo na tehnične posle, (skrb za ku-rivo, beljenje poslopij itd.). Iz-kuSnje nekaterih večjfih mest pritajo, da je mogoSe v tej sme-ri mnogo storitj in da }e aktiv-(Konec   na   13.   strani)