PRIMORSKI DNEVNIK
PoStaina plačana v gotovini	'i/v i>
Abb. postale I gruppo ■ (j6I13 4U IlT
Leto XX. Št. 87 (5770)
ZANIMIVI ZAKLJUČKI KOMISIJE O JUŽNI TIROLSKI
TRST, sobota 11. aprila 1964
Objavljeno poročilo devetnajstih za rešitev spora z južnimi Tirolci
Dolgo poročilo s številnimi priporočili je predsednik komisije Paolo Rossi izročil predsedniku vlade Moru
RIM, 10.
Sevanje strank, če tc ne razumejo jezika zasliševalca.
Kar se tiče sestavljanja notarskih spisov v nemškem jeziku, bi se morala zadevna določba prilagoditi načelu, da se notarski spisi lahko napravijo tudi samo v nemškem jeziku, pri čemer pa mora biti obvezna uporaba obeh jezikov pri sestavi tistega dela spisa, ki je eventualno podvržen registraciji ali drugi obliki publicitete.
Zatem je komisija obravnavala vprašanje zopetne pridobitve italijanskega državljanstva tistih južnih Tirolcev, ki so leta 1939 optirall za nemško državljanstvo na podlag} tedanjih italijansko-nemških sporazumov.
Kar se tiče sprejemanja južnoti-rolskih Nemcev v javne urade, se je komisiji, z namenom, da čim
— člani komisije devetnajstih so na današnji za-Mjučni seji podpisali poročilo o delu komisije, pri čemer pa so nekateri izrekli pismeno pridržke o nekaterih delih poročila. Med člani, ki so izrekli pridržke, so poslanec Magnago (Volkspartei), Lucifredi, Piccoli in Berloffa (KD), Ballardini (PSI), TramarOllo (PRI) in Palumbo (PLI).
Kmalu zatem je predsednik vlade Moro sprejel predsednika komisije Paola Rossija, ki sta ga spremljala podpredsednik Roberto Lucifredi in tajnik Doni enico Fabiani. Rossi je izročil predsedniku Moru poročilo komisije, ki jo je bila vlada u-stanovila 1. septembra 1961. Moro se je zahvalil predsedniku Rossiju in ostalim članom komisije.
Komisija je zaključila svoje delo po 31 mesecih in odobrila poročilo, ki vsebuje tri poglavja in 75 strani. V poročilu je med drugim rečeno: «Delo komisije je vedno navdihoval namen, da sodeluje Pri tem, da se na Južnem Tirolskem vzpostavi zaupanje in da se pomirijo duhovi, za kar so glavni Pogoji: bistvena enakost vseh jezikovnih skupin do drugih in vsakega državljana kot poedinca, naj pripada kateri koli skupini; popolna in dejanska udeležba vseh skupin Pri krajevni avtonomni oblasti; določitev instrumentov in sredstev za gospodarski, kulturni in socialni razvoj jezikovnih skupin v duhu razumevanja in vzajemnega sodelovanja, in to vedno s skupnim smotrom, da se uveljavijo in dvignejo ideali in koristi vsake skupine v krajevnem merilu, v vsedržavnem merilu in končno v širšem merilu, ki se ustvarja med vsemi evropskimi narodi.*
Kar se tiče uporabljanja nemškega jezika v krajevnem javnem življenju, je komisija ugotovila potrebo, da se s potrebnimi prilagoditvami in spopolnitvami sedaj veljavnih določb dokončno, jasno in specifično uredijo vsi sektorji uporabljanja nemškega jezika, glede katerih obstaja razlog dvoma ali nasprotij.
V ta namen je komisija predlagala, naj se izrecno objavi načelo 0 parifikaciji nemškega jezika v tej deželi z italijanskim, ki je uradni jezik države. Toda italijanščina bo morala še dalje veljati za original v aktih zakonodajnega značaja in v drugih primerih, ki jih predvideva statut (v zvezi s tem predlogom je socialistični komisar Ballardini glasoval proti).
Kar se tiče uporabljanja nemščine pri sodnih postopkih, je komisija predlagala pravosodnemu ministrstvu, naj pri zakonodaji, ki jo Pripravlja, sprejme načelo, da se v dejanja, ki bi jih častniki in a-genti sodne in "finančne policije v primeru zalotenja pri dejanju eventualno izvrševali brez uporab-ijnnja nemščine, ne vključi zasli-
bolj zaščiti koristi južnotirolskih Nemcev, zdelo, da je treba skrbno upoštevati težnje, ki so jih pokazali predstavniki tžga prebivalstva, da se zagotovi v javnih uradih tako število mest, ki bo kolikor mogoče v skladu s številom prizadetega prebivalstva.
Poleg tega je komisija z večino glasov predlagala, naj se pogledi, ki veljajo v splošnem za javne u-radnike, uveljavijo tudi za sodno osebje v prepričanju, da se delikatna vprašanja, ki so povezana s tem, ob ohranitvi predlaganih kriterijev, lahko primemo rešujejo.
Kar se tiče kulturne dejavnosti, priporoča komisija uvedbo ukrepov za pospešitev pregledovanja filmov v nemškem jeziku, ki bi se predvajali v bocenski pokrajini, in zagotovitev udeležbe elementov, ki pripadajo zadevni jezikovni skupini, pri cenzuri, pri čemer je treba seveda ohraniti enotnost pogledov glede cenzure in glede organov, ki jo izvajajo. Poleg tega bi morali spričo dejstva, da filmi v nemškem jeziku krožijo v omenjenem okvi-
iiiiiiiiiuiiimiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHuimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiHiiiiniiiuiiiimii
Alžirija ima nov denar ki je dobil ime «dinar»
Novi denar ima isto zlato pariteto kakor c težki» francoski frank
ALZIR, 10. — Od danes ima Alžirija nov denar, ki mu je ime «dinar». To je sporočil predsednik Ben Bela na javni seji uprav, nega sveta alžirske osrednje banke, takoj zatem, ko je narodna skupščina odobrila na tajni seji zadevni zakon.
Novi denar ima isto zlato pariteto kakor francoski »težki* frank (180 gramov čistega zlata) in ne bo posebnih pogojev za zamenjavo starih bankovcev. Od nocoj so prekinili vse pologe v bankah in potovanje oseb v tujino za ves čas menjave denarja, ki bo trajala do 18. ure v ponedeljek.
Nove bankovce so deloma tiskali v Franciji deloma v Alžiriji. Natiskali so bankovce po 100, 50 in 10 dinarjev, na katerih je slika junaka arabske osvobodilne borbo v prejšnjem stoletju emi-ra Abdel Kaderja.
Ben Bela je izjavil, da zamenjava denarja, poldrugo leto po neodvisnosti, »kuže dinamizem dežele in zaupanje, ki ga zasluži alžirsko ljudstvom.
Minister za gospodarstvo Burna-za je na tiskovni konferenci izjavil, da gre zk zgodovinski dogodek^ ker se po letu 1851 prvikrat v celoti zamenja denar v Alžiri-
MiiiiiMtiiiiiiiiiiininninnuHniiHiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiimiitmiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiimiiimitiiiiiiiuiiii
PO ARETACIJI PROF. MABOTTE
Osebje zavoda za zdravstvo zahteva temeljito reformo
Nove osebe obtožene sodelovanja pri poneverbah
ji. Glede imena ((dinar* je minister izdavil, da je to v skladu z arabsko tradicijo dežele in da ni nobenega razloga, da bi ohranili ime «frank».
RIM, io. — Združenje raziskovalcev višjega zavoda za zdravstvo in sindikati zavoda, včlanje-vii V	CISL in UIL so obja-
vili sporočilo, v katerem poudaril0: da spričo resnosti obtožb, ki 00 bile izrečene ne samo v parla-mentu, temveč jih je izrekla tudi viiu* °blast proti nekaterim naj-funkcionarjem zavoda, in Jr*100 diskreditiranja tega zavoda, ,erega ie s tem prišlo, me-: J0> 'la je treba zahtevati nagel st f?meliit zaključek sodnega po-opica, ki naj ugotovi vse kazen-S. odgovornosti. Pri tem naj se ki tl.ug'e'I zavoda in čast osebja, vniSe. oobro zaveda, da je izvrše-
0	in da izvršuje svojo dolžnost.
zahtevajo, naj se vodstvo osok-a v najkrajšem času zaupa in 0l’ ki naj ima potrebno oblast na- sredstva, da se odej..;/;1. se(Iar>Je pomanjkanje funk-Zavna nosiv* povzroča paralizo slnrUs. Ognjeno združenje in začn1^84* zahtevajo, naj se takoj Pospešeno delo za reformo reii*f8’ ,ker v*d'io v tem edino vi?„ v> ki lahko zajamči učinko-vn>°a„UPrayno dejavnost in pravo kvaiti°itenje osebia po njegovi taki fLkaciji in sposobnosti; prav bolni bl ‘a re5itev omogočila izpolnjevanje vedno večjih nalog, *e. Poverjajo zavodu za javno da1^6’ Zaradi tega so mnenja, niiv.ni odlašati, s sestankom s ihov.h predstavnikov z mini-om za zdravstvo Mancinijem, da mu obrazložijo svoje zahteve, dr o'*tem ie državni pravdnik šal’ “evaZi'no dane« ponovno zašli-
1	v rimskem zaporu bivšega ravnatelja prof. Marotto in načelnih upravnega urada dr. Dome-ri^ooiia. p.rof. Marotta ima se-aa,l 78 let.
Poleg včeraj omenjenih pozivov * sodnijo je državni pravdnik ciejermo izdal danes druge tri po-J?* trem visokim funkcionarjem miljenega zavoda, ki so obtože-V ’ ~5 80 z a*oti tega zavoda iskali privatne koristi. Njihove žene
so namreč ustanovile dve družbi, in sicer «Arsal» in »Ital Diagno-stic», katerih naloga je bila dobavljati material omenjenemu zavodu. Omenjeni funkcionarji so dr. Leone Castelli, dr. AdaJberto Felici in dr. Diego Balducci,
Zptrjuje se, da bo državni pravdnik prihodnje dni izdal poziv na sodnijo tudi funkcionarju omenjene ustanove Meliju, kateremu gre zasluga, da so odkrili te velike poneverbe. Ta je namreč svoj čas dal objaviti v nekem časopisu nekatere spise in tedaj so ga karabinjerji prijavili zaradi »tatvine dokumentov*. Ni pa 7,nano, ali je sodna preiskava ugotovila tudi proti njemu kake ne-rednosti.
Dean Rusk pojde v Vietnam
WASHJNGTON, 10. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je odpotoval danes z letalom v Okina-wo. Med svojim potovanjem, ki bo trajalo deset dni, bo obiskal tudi FormOzo, kjer se bo sestal s Cangkajškom. Sinoči se je Rusk razgovarjal s predsednikom Johnsonom. Sporočil je, da bo odpotoval v Južni Vietnam, da tam prouči vojno proti Vietkongu. Rusk je izjavil, da ta njegov obisk v Južnem Vietnamu, kaže »veliko važnost, ki jo ZDA pripisuje varnosti Južnega Vietnama*.
Zvedelo se Je, da se bo Rusk med sestankom SEATO v Manili razgovarjal tudi s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, od katerega bo skušal dobiti pojasnila o de Gaullovih idejah o nevtralizaciji jugovzhodne Azije.
Bivši podpredsednik Nixon je včeraj v Tokiu izjavil, da bi morali raztegniti vojno v Južnem Vietnamu izven meja te države. Pripomnil je, da je tega mnenja veliko"	VctsVov;
Uradno poročilo o razgovorih Tito-Williams
BEOGRAD, 10. — Predsednik vlade Trinidada im Tobaga dr. E-ric Williams je odpotoval danes zjutraj po včerajšnjih razgovorih s predsednikom Titom na Brionih iz Jugoslavije. V razgovorih, ki so potekali v ozračju medsebojnega razumevanja in prijateljstva, sta Tito in Williams poudarila potrebo čimprejšnjega nave-zamja diplomatskih odnosov in koristnost neposrednih stikov za napredek medsebojnega sodelovanja med Jugoslavijo in Trinida-dom. V ta namen bo skupina jugoslovanskih gospodarskih in trgovskih strokovnjakov v kratkem obiskala Trimidad in Tobago, da bi proučila pota in načine razvoja gospodarskega sodelovanja med obema državama. '
V izmenjavi misli o mednarodnih vprašanjih je bila ugotovljena podobnost pogledov o mnogih mednarodnih vprašanjih posebno o potrebi naporov za ohranitev miru in razvoja mednarodnega sodelovanja, spoštovanja načel neodvisnosti in samoodločbe in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav im stalnih naporov za miroljubno rešitev vseh vprašanj in uveljavljanja politike mi-roljubne koeksistence, izraženo je bilo, kot to poudarja skupno sporočilo, prepričanje, da bo nova konferenca nevezanih držav omogočila državam v razvoju, da dajo nov prispevek pozitivnemu razvoju gibanj na svetu. Jugoslavija in Trimidad bosta pomagala borbi za neodvisnost odvisnih področij. prispevala k odstranitvi vseh oblik kolonializma ter podpirala družbeno in gospodarsko osamosvojitev vseh novih neodvisnih držav. Jugoslavija in Trinidad pripisujeta velik pomen konferenci OZN za trgovino in razvoj in se bosta s svoje strani stalno tru-dila, da bi konferenca dosegla plodne in konkretne rezultate.
ru bocenske pokrajine, dovoliti potrebne davčne olajšave za uvažanje teh filmov.
Zatem je komisija razpravljala o volilnih vprašanjih, ker so nemški predstavniki ugotovili, da je med volivci, ki imajo volilno pravico v bocenski pokrajini, nemajhen odstotek elementov, ki so se komaj nastanili na Južnem Tirolskem in so torej popolnoma izven ambien-ta in krajevnih ustanov. Komisija je sklenila predlagati, naj se določbe o pristojnosti, ki jih določa člen 19 statuta, uveljavijo pri prihodnjih volitvah deželnega sveta in pri občinskih volitvah in da se mora minimalna doba bivanja v ta namen zvišati od treh let na štiri.
Ugotovili so tudi velik odstotek vojakov, ki volijo na Južnem Tirolskem pri političnih volitvah, in so poudarili potrebo proučitve tega vprašanja, tako da se prepreči, da bi vpliv glasov vojakov pri političnih volitvah bil na Južnem Tirolskem v odstotkih večji in da bi presegal vsedržavno povprečje.
šolsko vprašanje je med tistimi, ki so mu člani komisije posvetili mnogo časa zaradi njegove važnosti. Predlagali so med drugim določbo, iz katere naj izhaja, da v šolskih vprašanjih, glede katerih tridentinska in bocenska pokrajina lahko izdajata zakonodajne določbe v smislu statuta, izvaja zadevno upravo in izvršno oblast pokrajina.
Končno je komisija mnenja, da je treba jasno določiti, da mora vpisovanje raznih jezikovnih skupin v šole potekati na podlagi prošnje očeta ali njegovega namestnika; da se v osnovnih šolah pouk drugega jezika začne v tretjem razredu. V teh šolah ter v srednjih šolah vseh vrst in stopenj bo drugi jezik poučevalo učno osebje, za katero je jezik, ki ga poučuje, materin jezik.
Poleg tega je komisija razpravljala tudi o vprašanju, da bi učno osebje v šolah na Južnem Tirolskem prišlo v pristojnost pokrajine. Večina pa se je izrekla za.Vv da učno osebje ostane v organski pristojnosti države s pridržkom, da se pokrajinam priznajo nekatere pristojnosti glede upravnih vprašanj tega osebja, ki naj se določijo na pristojnem mestu.
Kar se tiče delovnih vprašanj in nameščanja delovne sile, je komisija ustanovila poseben odbor, ki je zaslišal predstavnike gospodarskih in sindikalnih kategorij tridentinske in bocenske pokrajine.
Vlada odobrila ukrep o uveljavljenju konvencije o genocidu
Uslanovili so državno podjetje za javne posle Federconsorzi
Saragat predložil parlamentu ukrep za uveljavljenje moskovske pogodbe o prepovedi atomskih eksplozij • Vittorelli poročal vodstvu PSI o svojih razgovorih v Beogradu m VVashingtonu • Centralni odbor KPI bo zasedal 21. t. m.
RIM, 10. — Ministrski svet je na svoji današnji seji odobril ustanovitev državnega podjetja, ki bo opravljalo vse tiste posle za račun države, ki jih je do sedaj opravljala Federconsorzi. Gre, vsaj za sedaj, predvsem za vskladiščenje in manipulacijo z žitom, ki ga kmetje prodajo državi. Predsednik tega podjetja bo minister za kme-
tijstvo, podpredsednik pa eden od državnih podtajnikov istega ministrstva. V upravnem odboru bo sedem članov, ki bodo zastopali zainteresirana ministrstva, med temi pa bosta tudi dva izvedenca, podjetje pa bo imelo 98 uradnikov, ki jih bodo dodelili iz ministrstva za kmetijstvo.
Po seji vlade je minister Giolitti poudaril, da je ministrski svet odobril ta ukrep v obliki, glede katere so se predhodno sporazumeli, in da so na seji sprejeli le nekatere nebistvene spremembe, bistvo ukrepa pa da je ostalo nespremenjeno. Minister je hkrati potrdil, da se bo podjetje posluževalo za opravljal nje svojih poslov kmetijskih konzorcijev, zadrug in podjetij, ki jih
bodo smatrali za ustrezna.
Poslancem so danes dostavili poročilo zunanjega ministra Saragata, ki spremlja zakonski osnutek o popolnem uveljavljenju moskovske pogodbe o prepovedi atomskih poskusov v ozračju in pod morsko gladino, ki Je bila podpisana v Moskvi 5. avgusta lani.
Zunanji minister Saragat se je vrnil danes ob 13.50 iz Teherana, kjer je bil na uradnem obisku, po obisku v Egiptu. Novinarjem je izjavil ob prihodu na letališče, da je šlo pri tem obisku za «misijo prijateljstva in poizvedovanja na področju, ki je zelo občutljivo, v državah, ki živijo in delajo v razmerah, ki so v nenehnem razvoju*. V razgovorih z Naserjem in iranskim šahom je Saragat mogel ugotoviti, da '(ta dva odlična državnika skušata doseči, čeprav po
različnih poteh, iste smotre: naglo ga bo, kakor upa, komisija odobri-
avigniti življenjsko raven svojih	----------------“
narodov, pospešiti tempo socialnega napredka, modernizirati in okrepiti gospodarstvo svojih dežel*. Kar zadeva mednarodno politiko pa da sta tako Naser kot šah trdno prepričana, kakor je o tem prepričana tudi italijanska vlada, da se bo proces mednarodnega pomirjenja nadaljeval. Na področju splošne politike pa je Saragat ugotovil številne skladnosti med stališči Italije, ZAR in Irana.
V poslanski zbornici in senatu so bila na dnevnem redu vprašanja parlamentarcev izključno krajevnega značaja.
Senatna zdravstvena komisija je razpravljala o zakonskem osnutku, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, in ki vsebuje določbe o pravnem statusu sanitetnega osebja v bolnišnicah. Sporazumno so sklenili, da bo komisija proučila prihodnji torek ta osnutek v zakonodajni stopnji. Minister za zdravstvo Mancini je izjavil novinarjem, da bo zakonski osnutek stopil v veljavo najkasneje prihodnji petek, če
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vojaška diktatura v Braziliji Goulartu odvzete vse pravice
Goulartu, Ouadrosu in številnim poslancem so odvzeli za deset let politične pravice - Proste roke guvernerjem za aretacije naprednih elementov
RIO DE JANEIRO, 10. — Trije brazilski vojaški ministri so včeraj popoldne podpisali «ustavno listino*, v kateri pravijo, da «se revolucija, kot ustavodajna oblast' sama opravičuje in ne preko kongresa in iz tega izhaja danes kongresu pooblastilo za izvajanje u-stavodajne oblasti*. Sklenili so, da ostane v veljavi ustava iz leta 1946 razen tistih delov, ki so v nasprotju z novim dokumentom.
Vojaški voditelji so razglasili »revolucionarno državo*, ki jo bosta vladala predsednik in podpredsednik, ki ju bo kongres izvolil čez dva dni. «Ustavna listina* bo veljala do 31. januarja 1966, ko bo predsednik, ki bo izvoljen oktobra 1965, uradno prevzel svoje mesto. Predsednik republike bo imel številna izredna pooblastila brez nadzorstva parlamenta. Med drugim bo lahko razglasil obsedno stanje, odpuščal »sumljive* zvezne službence in bo lahko za deset let odvzel politična pravice »sovražnikom demokracije* brez
liiiiiiiiiliiiiiililiiiiiiiltiHiiiiiiiliiiliiilliiiiiiiuiiiiiiiliiiiliiillliiiiiiiiiiiiiMlilillililiniiiiiiiiuiiitimiiimiiiiii
URADNI PODATKI O POTRESU V SKOPJU
1113 mrtvih, 3.300 ranjenih Škoda: 177 milijard dinarjev
Od tega: 81 milijard din za nove naselbine
možnosti pritožbe na sodnijo. Guvernerji posameznih držav bodo v okviru svojih držav lahko izvajali čistko med osebjem, prav tako kakor bo lahko to delal predsednik v zveznem merilu.
V	okviru teh pooblastil je novo vojaško vodstvo danes odvzelo za deset let vse politične pravice predsedniku Goulartu, bivšemu predsedniku Quadrosu, komunističnemu voditelju Carlosu Preste-su in številnim (drugim naprednim osebnostim. Skupno gre za 58 o-seb, med katerimi so nekateri vo* ditelji Splošne zveze dela in 40 poslancev »nacionalistične parlamentarne fronte*, katerim so avtomatično odvzeti tudi poslanski mandati.
V	prestolnici je včeraj nad 400 vojakov vdrlo v poslopje univerze z ukazom, da aretirajo 18 profesorjev. Našli so jih samo šet in so jih odpeljali na policijo. Ostale še iščejo.
General Branco je ostal edini kandidat za predsednika, ki so ga določili uporniki. General Kruel je sporočil, da je umaknil svojo kandidaturo, maršal Dutra pa je tudi izjavil, da ne misli kandidirati.
SKOPJE, 10. — Danes so bili objavljeni podrobnejši podatki zvezne komisije za ocenitev škode, ki jo Je prizadejal lanski potres v Skopju.
Po teh podatkih je zgubilo življenje 1070 oseb jugoslovanskih državljanov: 478 moških, 450 žensk in 142 otrok. Izgubilo je življenje tudi 10 tujih državljanov. Ranjenih je bilo okrog 3300 oseb, med njimi o-krog 1200 huje, od katerih je v bolnicah umrlo 33 oseb.
Materialna škoda skupno s stroški se ceni na okrog 346 milijard dinarjev. Potres je porušil 15.800 in poškodoval okrog 20.800 stanovanj v skup-
ni vrednosti okrog 65 milijard dinarjev. Gospodarske organizacije so utrpele okrog 30 milijard škode. Uničena je bila osebna lastnina meščanov v vrednosti 25 milijard dinarjev.
Največji del skupnih stroškov in sredstev uporabljenih za obnovo uničenih materialnih dobrin v znesku 177 milijard dinarjev, odpade na zgraditev novih naselbin, in sicer okrog 81 milijard dinarjev, na začasno preskrbo prebivalstva v šotorih okrog 24 milijard dinarjev, za stroške evakuacije, zdravljenja in čiščenja terena okrog 24 milijard dinarjev itd.
f, zasedanja občnega zbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani
Absolutna večina za laburiste v «velikem Londonu»
(LONDON, 10. — Laburistična stranka je dobila absolutno večino v občinskem svetu (ovelikega Londona*. Od 100 sedežev so jih laburisti dobili 64, konservativci pa 36. Liberalci niso dobili niti enega sedeža. Laburisti so si torej zagotovili tradicionalno večino v tem svetu, ki pa so jo še občutno povečali. Laburistični voditelj Wilson je izjavil, da je ob upoštevanju izida teh volitev, »sedaj jasen* sklep vlade, da odloži politične volitve na jesen, kajti če bi volitve bile junija, ne bi konservativci imeli nobene mož. noeti zmage. Prva seja novega sveta bo 27. aprila.
Rezultati upravnih volitev v 25 angleških grofijah od ponedeljka do včeraj kažejo zgubljanje konservativnih glasov in premik na levo v korist laburistov. Na splošno so konservativci dobili do sedaj 326 sedežev; pridobili so jih pet, zgubili pa 44. Laburisti so dobili 489 sedežev; pridobili so jih 63, zgubili pa 15. Liberalci so debili 35 sedežev; pridobili so jih 11, zgubili pa 4.
Govoril je tudi Kadar, ki se je zahvalil Hruščovu za njegov obisk, ki Je omogočil, da sta obe vladi ponovno ugotovili enotnost pogledov na vseh sektorjih mednarodne politike in komunističnega gibanja, predvsem pa glede miroljubnega sožitja.
Diplomatski incident med ZDA in SZ
MOSKVA, 10. — Sovjetske oblasti so prepovedale štirim ameriškim vojaškim atašejem in enemu angleškemu, da za 90 dni zapustijo Moskvo, ker so bili nedavno vmešani v dva incidenta.
Ameriška mornariška častnika Stuart Savage in Leonard Bracken sta bila vpletena v incident v Leningradu, kjer ju je prebivalstvo ustavilo, ko sta slikala na prepovedanem področju. Častnika Smith in Zvetina pa so ustavili blizu Tule ter ju obtožili, da sta nezakonito prišla na vojaško področje. Z njima je bil tudi angleški ataše Davis, kateremu so tudi prepovedali, da za 90 dni zapusti Moskvo.
V Washingtonu so funkcionarji vlade sporočili, da so pripravili primerne ukrepe za »represalije*.
Hruščov odpotoval iz Budimpešte
BUDIMPEŠTA, 10. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je zapustil danes Budimpešto in odpotoval z vlakom v Moskvo. Zvedelo se je, da bo uradno sporočilo o razgovo rih objavljeno v nedeljo zjutraj istočasno v Moskvi in Budimpešti, ker se bo istega dne Hruščov vmtl v Moskvo.
Pred odhodom je Hruščov imel kratek pozdravni govor na postaji, kjer se je zbrala velika množica. Izjavil je, da je zelo zadovoljen z izidom razgovorov in s sprejemom, ki so mu ga priredili. Pripomnil je, da so razgovori okrepili medsebojno prijateljstvo. Med razgovori so tudi poudarili enotnost obeh držav na marksistično-leninistični liniji in ugotovili so enotnost po gledov na vsa vprašanja, ki so jih obravnavali. Dodal Je, da bo ob povratku v Sovjetsko zvezo poročal sovjetskemu ljudstvu o velikih u-spehlh madžarskega prebivalstva pri graditvi socializma in bo poudaril tudi veliko simpatijo in zaupanje, ki ga madžarsko ljudstvo Ima do Sovjetske zvezei
la v zakonodajni stopnji prihodnji torek. Tako bodo končno le ugodili zahtevam sanitetnega osebja v bolnišnicah.
Vodstvo PSI je danes nadaljevalo svojo sejo in razpravljalo o poročilu tajnika stranke De Martina in se zadržalo predvsem na vprašanjih zunanje politike v luči razvoja sovjetsko-kitajske polemike. Senator Vittorelli je poročal o svojih nedavnih razgovorih, ki jih je imel s funkcionarji zunanjega ministrstva ZDA, v Beogradu pa s predsednikom Titom in voditelji ZKJ. V teku teh razgovorov so proučili odnose med obema strankama in med Italijo in Jugoslavijo. Vittorelli je izjavil novinarjem, da je že poročal zunanjemu ministru Sa-ragatu o tistem delu svojih razgovorov z jugoslovanskimi voditelji, ki se je nanašal na odnose med obema državama. Kar pa zadeva njegove razgovore v Washingtonu, je Vittorelli dejal, da se je sestal z voditelji ameriškega zunanjega ministrstva in da so v teku teh razgovorov proučili mednarodni položaj in primerjali mnenje PSI in ameriških vodilnih krogov o največjih vprašanjih, hkrati pa so se dotaknili tudi kitajsko-sovjetskih odnosov. Predmet razgovorov Je bilo tudi sodelovanje Italije v NA TO in pri sedanjem proučevanju večstranske atomske sile. Vittorelli je dal pozitivno oceno teh svojih razgovorov in dodal, da ima ameriško zunanje ministrstvo in, v splošnem, ameriški politični krogi, veliko razumevanje za stališče PSI.
Med drugimi ukrepi, pretežno s področja rednega poslovanja, pa je ministrski svet odobril, na predlog pravosodnega ministra, zakonski osnutek, ki vsebuje določbe za praktično uveljavljenje konvencije za preprečevanje in zatiranje genocida, ki so jo ZN odobrili leta 1948, in ki jo je Italija ratificirala leta 1952. S tem ukrepom bo Italija privolila tudi v ekstradikcijo oseb, ki bi zagrešile zločin genocida.
V sredo in četrtek pa se bo sestala organizacijska komisija PSI, ki bo določila datum vsedržavne organizacijske konference. Venturini, član vodstva PSI, ki je odgovoren za organizacijska vprašanja, je izjavil novinarjem med drugim, da bodo na tej konferenci obravnavali tudi vprašanja odnosov med stranko in množičnimi organizacijami, med stranko in sindikati ter med stranko in vlado, ker je treba prilagoditi organizacijsko strukturo stranke novemu položaju, ki je nastal po sklepih 35. kongresa, ko je stranka prenehala biti opozicijska stranka in postala stranka vladne večine. Organizacijska konferenca bo v Rimu, v prvi polovici junija.
Vodstvo KPI pa je zaključilo razpravo o pripravah za zasedanje centralnega odbora stranke, ki bo 21. t.m. z naslednjim dnevnim redom: 1. KPI v borbi na podeželju za agrarno reformo in za novo večino (poročevalec Colombi); 2. za enotnost mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja (poročevalec Togliatti); 3. ratifikacija sklepov organizacijske konference v Neaplju (poročevalec Longo).
Po enaintridesetih mesecih dolgotrajnih zasedanj je znamenita komisija devetnajstih včeraj podpisala 75 strani dolgo poročilo, ki vsebuje 'predloge za rešitev južno-tirolskega vprašanja. Po čitanju zelo kratkega izvlečka tega poročila smo mnenja, da pomenijo njeni predlogi vsekakor korak naprej ter da bi morale njene ugotovitve veljati za vse narodnostne manjšine, ki živijo v Italiji. — Predvsem je komisija predlagala, naj bi se odslej avtonomna dežela «Trentino-Alto Adige* Imenovala »Trentino-Suedtirol* ter predlagala večjo avtonomijo pokrajini Bočen v okviru omenjene dežele, in sicer na podlagi bistvenih pogojev: bistvene enakosti vseh jezikovnih skupin, popolne in dejanske udeležbe vseh skupin pri krajevni avtonomni oblasti ter določitve instrumentov in sredstev za gospodarski, kulturni in socialni razvoj jezikovnih skupin. Glede uporabe nemškega jezika naj se dokončno in jasno uredi to vprašanje in objavi načelo o parifikaciji nemščine z Italijanščino, tako da se načelno tudi notarski spisi lahko napravijo samo v nemškem jeziku. Glede sprejemanja Nemcev v javne urade mora biti zagotovljeno tako število mest, ki bo v skladu s številom prizadetega prebivalstva. Pri političnih volitvah naj se prepreči, da bi bil vpliv vojaških glasov v odstotkih večji od vsedržavnega povprečja. Glede nemškega šolstva naj bi upravno in izvršno oblast Izvajala pokrajina Bočen, ne da bi država prej izdala določbe za izvajanja ; v osnovnih šolah naj se pouk drugega jezika začne šele v tretjem razredu. Pokrajina Bočen naj bi bila pristojna glede vprašanj lokalne finance, javne varnosti v javnih lokalih in pri predstavah ter glede služnosti, glede ustanavljanja ukinjanja in imenovanja občin a zdravstveno osebje bi moralo biti obvezno dvojezično. V deželnem svetu naj se omogoči v posebnih primerih tudi posebno glasovanje po jezikovnih skupinah. V sestavi državnega sveta naj bi tudi nemški sodniki med razpravami v drugi inštanci v zadevnih rekurzlh državljanov nemške narodnosti. Porotna sodišča naj bi bila sestavljena te dveh
tretjin nemških porotnikov, če so obtoženci Nemci. Prouči naj se primerna sprememba volilnih zakonov s posebnim ozirom na zakon o volitvi senatorjev z namenom, da se Nemcem omogoči sorazmerno število predstavnikov, kar bi se doseglo s primerno razmejitvijo volilnih okrožij. Za ladinsko narodnostno skupino pa naj se uvedejo posebni ukrepi v njeno korist.
V Braziliji so trije vojaški ministri razlasili z nekako »ustavno listino* Brazilijo za »revolucionarno državo*, ki jo bosta vladala predsednik in podpredsednik, ki ju bo kongres izvolil verjetno že jutri. Listina bo veljala do 31. januarja 1966, ko bo predsednik, ki bo izvoljen oktobra 1965, prevzel oblast ter bo lahko: razglašal posebno stanje, odpuščal sumljive zvezne uslužbence in odvzemal politične pravice za deset let »sovražnikom demokracije* brez možnosti pritožbe. Bivšima predsednikoma Goulartu in Ouadrosu ter komunističnemu voditelju Prestesu in štiridesetim poslancem «naciona!ne parlamentarne fronte* pa so take pravice odvzeli za deset let že včeraj.
Državni tajnik ZDA Dean Rusk je odpotoval včeraj na sestanek SEATO in nato v Južni Vietnam ter je pri tem poudaril, da je njegovo potovanje dokaz, kako veliko važnost pripisujejo ZDA tej deželi, kjer bo proučil vojno proti Vietkongu.
Hruščov je včeraj odpotoval 1 obiska na Madžarskem v Moskvo. Sporočilo o obisku pa bo objavljeno jutri. Medtem je vodstvo KP Francije poudarilo — za razliko od vodstva KPI — važnost sovjetskega predloga, naj se hitro skliče nova svetovna konferenca vseh komunističnih in delavskih strank ter poudarilo, da je poročilo Suslova odločen in utemeljen odgovor na dogmatske teze in na razbijaška dejanja voditeljev KP Kitajske. Tudi CK Kr Indije je izrazil solidarnost s stališčem KP SZ ter izključil člane »kitajske* struje.
Zdravniki v Belgiji nadaljujejo stavko, vendar pa je napetost popustila, ker so se predvčerajšnjim obnovila pogajanja 1 vlado.
PO OBJAVI DOKUMENTOV CK K P SZ
Nadaljevanje akcije proti dogmatizmu
Objavljamo članek iz «Ko-1 voja v komunističnem delu delav-mumsta», glasila ZKJ, ki so | skega gibanja (in odpora tem iska-
la že tudi citirale nekatere
tiskovne agencije.
OBJAVA referata Suslova na februarskem plenumu CK KP SZ
neposredno po najodkritejšem in najbrutalnejšem napadu na sovjetsko vodstvo, na Hruščova osebno in na politiko Sovjetske zveze pomeni kot vse kaže konec zadržanosti Komunistične partije Sovjetske zveze glede na osvetljevanje narave, obsega in razvoja spora, ki ga samo pogojno lahko imenujemo sovjetsko-kitajski. Pri tem, kc odbija te brezobzirne in s stališča življenjskih interesov miru ter napredka skrajno neodgovorne napade, more in mora računati Komunistična partija Sovjetske zveze na krepko podporo vseh partij, gibanj in ljudi, ki vidijo v socializmu pot in način za uresničitev boljšega, svobodnejšega človekovega življenja, sedanjega in prihodnjega. Čeprav se utegne zdeti to, kar se dogaja zdaj na prvi pogled »oživljanje polemike«, gre v bistvu pravzaprav za ugotavljanje, da polemika ni mogoča. Primerjava najnovejših besedil — dokumentov s plenuma CK KP SZ in zadnjega iz vrste programskih člankov v glasilu KP Kitajske — kaže razločneje ko k daj k tli, da ne gre za polemiko glede neke politične u-smeritve (še manj pa seveda za smisel neke ideologije), ampak za konstituiranje dveh različnih politik z različnima vlogama v mednarodnih odnosih in različnimi posledicami v sferi teh odnosov, pri čemer v kitajskem primeru pragmatistično krojijo za potrebe politike ustrezno ideologijo, ali kadar je potrebno, več ideologij.
In če ni predvsem ideološki, ampak zlasti političen, spor enako ni omenjen samo na odnose med obema velikima državama. Odigrava se v širših okvirih komunističnega dela ‘delavskega gibanja in v še širših okvirih socializma kot prevladujoče težnje v razvoju sedanjega sveta, že precej davno se je pokazalo, da se socializem srečuje enako kakor vsak drug družbeni proces in sistem v človeški zgodovini z - ovirami svojemu razvoju v lastnih okvirih, z reakcijo na prizadevanja, da bi kar najhitreje in najuspešneje uresničili pravo smotre socialistične spremembe — da bi postali stiki med ljudmi in ljudstvi bolj demokratični in bolj človeški. Kitajska politika, odeta v nekaj, kar hočejo prikazati kot dosledno in brezkompromisno revolucionarstvo, je zgolj najnovejša oblika take reakcije in Je v tem pogledu neposredno nadaljevanje stalinizma. V sedanjih okoliščinan utegne glede na prozese demokratizacije, ki so jih sprožili in pospešili na XX. in XXII. kongresu, prizadeti zlasti veliko škode tud) boju za socializem.
V teku je ostra politična polarizacija: z ene strani napredne težnje in njihovi nosucl, prežeti z občutkom odgovornosti do narodov, ki so si izbrali socializem kot obliko svojega življenja, in do usode človeštva kot celote, z druge strani pa birokratska reakcija, ki je po svoji naravi brezobzirna, neodgovorna in avanturistična. Ta polarizacija je potekala in poteka bolj ali manj v vrstah vseh delavskih partij in delavskega gibanja nasploh. Zdi se pa, da je bilo neizogibno, da je dobila v času, ko obstaja že več socialističnih držav na različnih razvojnih stopnjah, z različnimi vrstami družbene zavesti, tudi «državne» oblike. V tem smislu je razumljivo tudi sovjetsko-kitajski spor sestavni del velikega vrenja in iskanja najbolj primernih poti akcije in raž-
njem), čeprav je pomen tega vrenja mnogo širši, ima pa tudi številne druge oblike. Prav tako tudi drži, da ima (-državna« oblika, ki se v njej uveljavlja spopad teženj v socialističnem razvoju, poseben pomen, utegne pa imeti tudi zelo daljnosežne posledice v tem svetu zamotanih protislovij in velikih nevarnosti. Lahko mimo napovemo, da v prihodnjih letih ne bo važnejšega dogajanja v mednarodnih odnosih, na katero ne bi tako ali drugače vplivali sovjetsko-kitajski odnosi zlasti pa kitajske ambicije in akcije. Zlasti še, če pomislimo, da imajo v sporu središčno mesto vprašanja vojne in miru.
Do teh problemov pa ne more in ne bi smel biti nihče ravnodušen. Dilema: vojna ali mir ni zadeva nikogaršnje »posebne« ideologije, ampak je stvar skupnega obstanka ali skupnega propada. Socialistične in napredne sile imajo ob tem občnem interesu tudi «posebne» interese v sovjetsko-ki-tajskem sporu, ker je ta, kakor smo že omenili, ena izmed manifestacij protislovij in tegob socialističnih procesov. Te sile so razumljivo zainteresirane za to, da se spori te vrste rešijo — toda v korist socializma, v korist bolj demokratičnih in humanejših odnosov med ljudmi in ljudstvi. Vse to velja za našo Zvezo in našo državo kot sestavni del mednarodne skupnosti in sestavni del socialističnih in naprednih sil človeštva. Naša Zveza je nosila in mora nositi del odgovornosti v boju proti vsakemu mednarodno-politič-nemu avanturizmu, ne glede na to,ali se ta imenuje »resnični mar-ksizem-leninizem« ali kako drugače, proti slehernemu poskusu pritiska, vmešavanja v tuje notranje zadeve ali proti nasilnemu vsiljevanju kakršnekoli politike nekomu, ki tega ne želi, ker jo smatra za škodljivo. Naše mesto v velikem spopadu naprednih in bi-rokratsko-konservativnih sil v socialističnem svetu in delavskem gibanju je določeno z naravo našega družbenega 6istema, z našo preteklostjo in sedanjostjof z mednarodnim položajem in dejavnostjo naše države v vrstah napredni!} in demokratičnih socialističnih sil.
Kakšne naj bi bila rešitve, ki bi bile v korist miru in napredka?
Treba se je na temelju dosedanjih izkušenj predvsem dokončno odreči sleherni utvari, da je mogoče reševati resnična protislovja v razvoju socializma ali v odnosih socialističnih držav in sil, ki imajo globoke ekonomske, družbene, politične in druge korenine, z resolucijami ali glasovanjem. Rešitve je očitno mogoče iskati samo v nenehnem izpopolnjevanju socialističnih družbenih odnosov, odnosov med socialističnimi državami in v delavskem gibanju v premagovanju birokratsko-dogmatskega balasta v vseh «starih« in «novih» oblikah, v prizadevanju po preprečevanju nevarnosti jedrske vojne in vzrokov nestabilnosti v svetu in predvsem v odpravljanju rastoče in preteče pregrade med razvitimi in nerazvitimi državami. Vsem težavam navkljub si moramo prizadevati, da ustvarimo okoliščine, v katerih bodo vsi sjaopadi in spori med državami predmet normalne, demokratične diskusije. To je nemara dolga in »okolna« pot, vendar samo takšna obeta solidne in trajne rešitve.
G. A.
Carolinc Maudling (na desni), hčerka britanskega zakladnega ministra, si v družbi neke manekenke meri kopalno obleko, ki jo bo pokazala v Londonu na neki modni reviji. Prireditev bo imela dobrodelni značaj; zbrana sredstva bodo za pohabljene otroke
Eksploziv v premogu iz Nemčije?
RIM, 10. — Neki 'vagon premoga iz Nemčije stoji neraztovorjen na ranžirni postaji v Rimu. Obstaja namreč bojazen, da je med premogom eksplozivni material
V Firencah pa karabinjerski polkovnik Bozzi nadaljuje preiskavo v zvezi z dvema »svečama« iz eksplozivne snovi, ki so jih našli v tovoru premoga iz Nemčije. Našli so jih v sredo na postaji Bor-go San Lorenzo (Firence), kamor je bil premog namenjen. Pri raztovarjanju je neki delavec zagledal «sveči» in takoj dal alarm. Ker je preiskavo prevzel višji karabinjerski častnik, se je razširilo mnenje, da so eksploziv vtaknili med premog južnotirolski teroristi. Za sedaj pa je to lahko samo domheva nekaterih, kajti prav lahko je, da sta «sveči» taki, kakršne uporabljajo nemški rudarji, in da sta prišli med premog pri nakladanju čisto slučajno.
Vsekaaor pa karabinjerji preiskujejo po vseh skladiščih severne Italije in v drugih krajih, kamor je bil poslan nemški premog.
Na postaji Carania (proga Vi-dem-Trbiž) je povzročila precej vznemirjenja med železniškim o-sebjem najdba električnega detonatorja. Detonator je bil napolnjen z eksplozivom «T-4» in povezan na dvojno električno žico, dolgo približno 2 m; ni pa bilo baterije, na katero bi morali biti pritaknjeni žici. Detonator so odstranili ter poskrbeli, da ne predstavlja več nevarnosti.
Isnjšffv ^ tflvtlull&vv
► • *

^ ginbhu ^
Gledališče iz Trsta je nastopilo v Celju
'Z nastopom Slovenskega gledališča iz Trsta se je v torek pričel v Celju teden slovenske dramatike. Tržačani so se predstavili s Tavčarjevo igro «V Honolulu », ki so jo doslej po raznih odrih odigrali ie blizu tridesetkrat. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano celjskega gledališča, je prav lepo sprejelo izvedbo ter mnogo ploskalo ie po dejanjih, zlasti pa še na koncu predstave. — Pred predstavo je bila v gledališkem fo-yer ju otvoritev razstave scenskih osnutkov za krstne uprizoritve slovenskih dramskih del. Pogled celjskega Slovenskega ljudskega gledališča je pri pripravi razstave sodeloval Likovni salon Celje. Ravnatelj celjskega gledališča Bruno Hartman pa je za začetek tedna slovenske dramatike spregovoril nekaj uvodnih besed. — Za tržaškim gledališčem je drugi dan rtasto-, pil ljubljanski Oder 57 z Božiče-
iiii*itiiiiiiiti«iii«f»iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiitiiri>iiiai»iiiiiitkiiii(iiMiiiiiif aiiatitiiiitiiiiiiiifi-ai«iiiiiiiiiiii»aiiisiiMiiiiiiiiiiiiiintitiiiiiifiiiiiiiiift>tffinaiiiaBiiiiiiliiiiil»aiiaiMiM»ail>i*aB»>>i»*»«»»»*B»v">a»*Itlll»»llllllll,alllllll,*a,*,l,,ll,aia,l,,l>,>tialaf>l,lill,<<>l>tiaill>ll,>>a,>ll>alll,I>
SPODBUDEN DOHODEK
PO OBJAVI MAC ARTHURJEVEGA INTERVJUJA
Bivši prijatelj Mac Arthurja zanika avtentičnost intervjuja
Nevolja v Londonu, ker se v dokumentu omenjata bivša britanska diplomata Burgess in Mac Lean, ki sta pozneje pobegnila v SZ
NEW YORK, 10.
Maria Vlotti Sturlese, ki je na procesu proti živinozdravniku Ferrari,|u v Imperiji podala kot uradna izvedenka za daktilografijo svojo obtožujočo izjavo. Izvedenka namreč neizprosno trdi, da je bilo neko pismo napisano na določenem stroju, kar je za obtoženca zelo porazno
Courtney Whitney, ki je bil dolgo časa prijatelj in sodelavec Douglasa Mac Arthurja, je izjavil, da je intervju, ki so ga včeraj bili objavili časopisi, pripadajoči čašo. pisnemu trustu »Scripps Howard» (intervju je bil potrdil sam rav-natelj omenjenega trusta, Earl Ri-chert), »popolnoma iz trte izvit«. Po tem, kar pravi Whitney, ni Mac Arthur nikoli obtožil ostalih ameriških generalov in ni nikoli izrekel-nespodobnih besed na račun Harryja Trumana, pač pa je svoje nasprotovanje do predsed-nikove politike izrazij »v zelo zmerni in vljudni obliki, edini, ki je bila primerna za človeka, kakršen je bil pokojni general«. Whitney je tudi demantiral, da bi bil Mac Arthur obtožil izdajstva angleško vlado, pri čemer je pojasnil, da »je general kvečjemu morda omenil dejanja, ki sta jih bila storila dva Angleža, Guy Burgess in Donald Mac Dean«.
S tema dvema bivšima diplomatoma, ki sta pobegnila v Sovjetsko zvezo in sta v času ko-rejske vojne opravljala važne na. loge, se je ukvarjal tudi neki drug generalov prijatelj in sodelavec, Charles Willoughby, ki je izjavil, da se »v bistvu »trinja« z vsebino intervjuja, ki ga je leta 1954 Mac Arthur dovolil novinarju Jimu Lucasu. Glede tega je časopis «Daily News», pripa-dajoč časnikarskemu trustu «Scripps-Howard», zapisal, da je Mac Arthur že leta 1956 na kratko omenil Burgessa in Mac Lea-na, katerima je bil omogočen dostop do najbolj tajnih dokume«. tov v zvezi s korejsko vojno in ki sta «gotovo predstavljala člen v verigi, ki je med Pekingom in Moskvo dosegala sovražnika v Severni Koreji.
Burgess in Mac Lean sta maja leta 1961 pobegnila v SZ. Prvi
Je takrat bil drugi sekretar angleškega veleposlaništva v Washingto-nu, drugi pa je načeloval ameriškemu oddelku Foreign Officea. Tretja oseba «primera Burgess-Mac Lean« bivši angleški diplomat ln
General novinar Harold Philby, ki se je za- ka prisilil, da so se z dvignjeni-
Končno je holandski vladi dovolj
HAAG, 10. — V krogih blizu holandskega dvora je bilo danes izjavljeno, da se princesa Irene m princ Don Carlos nameravata poročiti v Rimu, ln sicer 3. maja, ko se bo v Pamploni na Španskem začel vsakoletni karlistični kongres,
V istih krogih so Se pristavili, da je holandska vlada sporočila papežu Pavlu VI., da bi ona glede na trenutno veljavne okoLšči ne na Holandskem, kjer protestanti in nekatoliki predstavljajo večino, ne bila naklonjena morebitni poročni svečanosti, ki bi jo ob priliki poroke obeh mladih princev opravil sveti oče.
Te izjave prihajajo potem, ko je včeraj ministrski predsednik Marijnen naslovil na oba doma parlamenta pismo, v katerem izjavlja, da vlada nikakor ni več pripravljena odgovarjati zB »izjave in dejanja« princese Irene.
Opazovalci v Haagu menijo, da ta izjava napoveduje stanje, do katerega v Ustavnem pogledu pride vsakokrat, ko kak član kraljev, ske družine sklene zakonsko zvezo brez odobritve parlamenta. Takšen primer je predviden v holandski ustavi, kjer je rečeno: «6lan kraljevske družine, ki skle-
ne zakonsko zvezo brez odobritve parlamenta, se proglasi za dozdev-no mrtvega.«
Dejstvo, da je princesa Irene dozdevno mrtva, zagotavljajo strokovnjaki za ustavno pravo, pomeni, da ne bo mogla zasesti prestola, kot tega tudi ne bodo mogli storiti njeni sinovi, razen tega pa so ji na podlagi holandske ustave odvzete vse kraljevske preroga-tive.
Takšna je praktično vsebina pisma, ki ga je ministrski predsednik Marijnen včeraj zvečer odposlal obema domovoma parlamenta, posebno kar zadeva odgovornosti, ki jih vlada mora prevzeti v pogledu izjav in dejanj članov kraljevske družine, česar pa v primeru princese Irene ne bo več storila. Poleg tega državne informacijske ustanove ne bodo več posredovale nobenih izjav, ki jih bo podala princesa Irene.
Vtem so parlamentarci, ki so včeraj imeli z ministrskim predsednikom Marijnenom tajen ra-govor nanašajoč se na položaj, ki se je ustvaril v zvezi s sentimentalno zadevo princese Irene, izjavili, da je princ Carlos vso stvar preveč zaostril, ln sicer predvsem zaradi svojega vztraja-
nja, da se princesa Irene udeleži karlističnega kongresa v Pamploni, kakor tudi zaradi svoje zahteve, da bi bila poroki opravljena po vseh predpisih ter ob udeležbi članov kraljevskih družin. Holandska kraljevska družina ln Vlada pa teh zahtev nista sprejeli.
Vtem sta holandska in francoska vlada tudi dognali, da don Carlos nima francoskega, marveč špansko državljanstvo. Pred dnevi so pa v Španiji že zanikali, da bi bil princ španski državljan.
Danes zjutraj se je princ Carlos z letalom vrnil v Pariz, in sicer iz Madrida, kjer Je preživel 24 ur. Princ Je takoj obiskal svojo zaročenko, princeso Irene, ki ga ni spremljala na njegovem kratkem potovanju. Princesa Irene pa je včeraj obiskala znanega pariškega krojača Pierra Balmai-na, ki se zanj v splošnem meni, da ji bo izdelal poročno obleko.
Dejstvo, da se je princ Carlos podal v špansko glavno mesto samo za 24 ur, se je Javnosti zdelo dokaj zagonetno. Vsa stvar pa je bila v tem, da je nekaj pred tem general Franco sprejel nekega drugega karlističnega pretendenta, in sicer Alfonza de Bourbon-Dam-
tem pravtako zatekel v SZ, je te- mi rokami razvrstili ob zidu. Bot-
daj opravljal dolžnost prvega sekretarja veleposlaništva v Washing-tonu. Mac Arthur pa Philbyjevega imena v zvezi z izginotjem ameriških tajnih dokumentov, ki da so bili zatem odposlani v nekatere socialistične dežele s pomočjo nekaterih Angležev na oni strani, ni bil omenil. Da sta se Burgess in Mac Lean ukvarjala s podobnim delom, kakor tudi, da sta ((izdala ne samo svojo deželo, ampak tudi ZDA«, pa je 1. 1955 jasno povedal ameriški novinar R.H. Shackford.
Zunanje ministrstvo teh glasov v zvezi a dejavnostjo Burgessa in Mac Leana ni hotelo komentirati, vendar so nekateri viri poudarili, da dejavnost obeh omenjenih v nobenem primeru ne bi mogla kompromitirati dobre vere londonske vlade.
«New York Times« Je včeraj objavil intervju, ki ga je 1. 1951, ko je bil odstavljen, Mac Arthur dal generalu Juliusu Ochs Adlerju, podpredsedniku ameriškega dnevnika. V tem intervjuju naj bi bil Mac Arthur živahno kritiziral šest oseb, ki so bile najbolj odgovorne za ameriško politiko v Koreji, ln sicer predsednika Trumana, državnega tajnika Achesona, državnega podtajnika za zadeve Daljnega vzhoda Ruska, državnega tajnika ln podtajnika za obrambo Marshalla ln Lowetta, kakor tudi načelnika združenega glavnega štaba, Bradleya. Mac Arthur naj bi bil ob tej priliki poudaril potrebo po inteligentni uporabi mornarice in letalstva onkraj reke Yalu, tako da bi se lahko brez težav uničile sovražne sile. A obenem naj bi bil izrazil željo, da bi Churchill ponovno prevzel vajeti angleške vlade.
Vest, po kateri naj bi Burgess ln Mac Lean soolalistlčnlm državam bila izročila važne ameriške vojaške tajne, so v Londonu sprejeli z veliko rezervo, a tudi z dokajšnjim neprijetnim občutkom. Velika Britanija je dejansko vedno zatrjevala, da oba diplomata nista nikoli imela možnosti, da bi bila seznanjena z važnejšimi vojaškimi ln političnimi tajnostmi. Kot menijo, Velika Britanija nc bo uradno odgovorila na Mac Arthurjeve kritike. In čeprav se London z nekaterimi generalovimi idejami ni strinjal, pa se vendarle obtožbe, po katerih naj bi bila Anglija Kitajcem izročila nekatere t^jne vojbške dokumente, označujejo kot enostavno
Rop v banki
TRE V ISO, 10. — V podružnico denarne ustanove «Banca Cattoli-ca del Veneto« v Bireda di Piave sta vdrla dva možica ter se polastila 4 milijonov lir. Po oprivije-ni tatvini sta pobegnila na avtomobilu, ki ju je čakal pred poslopjem podružnice. Oba roparja sta uspela opraviti svoj podvig, vtem ko sta Antonio Sajconl, lastnik podružnice, star 43 let, in blagajnik Agostino Bottan, star 25 let, urejevala nest, zadevo s tremi klienti, ki so se takrat nahajali v prostorih podružnice.
Kako je to potekalo? Nenadoma so se vrata urada odprla, nakar sta se. pojavila dva mladeniča srednje rasti in brezbrižnega obnašanja, od katerih eden je i-mel obraz prekrit z nekakšnim šalom, vtem ko je drugi nosil par črnih naočnikov. Kljub temu se nihče v lokalu ni vznemiril ali kaj posumil. Eden od obeh pa je naenkrat z bliskovito naglico potegnil iz žepa revolver, s katerim
tan se je v tistem trenutku nahajal v sosedni sobi. Eden od o-beh roparjev pa je njegovo odsotnost opazil in ga je, potem ko je z udarcem noge odprl vrata sobe, z naperjenim revolverjem spravil k ostalim štirim ob zid. Zatem sta oba skočila >k blagajni, ki je v tistem trenutku bila odprta, in se polastila vsega, kar je bilo v njej. ai	_
Oba zlikovca sta zatem v naglici prostore zapustila, skočila v pripravljeno »giulietto« in se na njej naglo oddaljila. Karabinjerji in organi policije, ki so bili o tem obveščeni, so oba roparja in onega, ki ju je v avtu čakal, skušali izslediti, vendar so njihovi napori doslej ostali brezuspešni.
Weinwurm obsojen na dosmrtno ječo
DUNAJ, 10. — Dunajsko porotno sodišče je morilca Josepha WeinWurma obsodil« na doživ-ljenjsko ječo. Omenjeno kžzen je za obtoženca zahteval javni tožilec. Obsojeni Weinwurm je javnosti znan tudi pod imanom »pošast is opere«, kar jg 12. marca 14tos umoril in zlorabil 10-letno gojenko baletne šole Dagmar Euhrich. Poleg tega je bil obtožen še za tri poskuse umora.
NEAPELJ, 10. — Ostankov letala »Visoount«, ki se je ponesrečilo na Sommi, ne stražijo več. Prepustili so jih družbi «Alitalia».
Pobratimstvo med mestoma Modena in Novi Sad
Že doslej so bili številni stiki med obema mestoma na raznih področjih
že' nekaj dni so v Moden! nalepljeni po vseh zidovih lepaki, na katerih sta italijanska In jugoslo-vaska zastava, spodaj pa je napis, ki govori o pobratimstvu med Mo-deno in Novim Sadom ter o zglednem sodelovanju med narodi na vseh področjih.
V sredo ob 17. url pa je bil v pokrajinski palači poseben obred podpisa protokola o prijateljstvu med obema mestoma. Prisotni so bili najvišjj predstavniki mesta Mode-ne ter predstavnik italijanske vlade, 'kot dalegftt,. mesta Novi Sad' pa predseffflf avtonomne oblasti Vojvodine ‘ Mladeh čomič, rektor novosadske1 ufflVISrže Teodor Timša, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Vojvodine Dušan Alimpič, predsednik občinske skupščine Novega Sada Tima Urbaški, župan mesteca Bečeja, pripadnik madžarske narodne manjšine, Bla-žemir Ištven in drugi. Prisoten je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Ve j voda s soprogo in pa jugoslovanski konzul v Milanu.
Takoj i>o odigranju jugoslovanske in italijanske državne himne Je prvi spregovoril v nabito polni dvorani predsednik modenske pokrajine dr. Vittorio Morselli. Ta je pozdravil jugoslovanske goste, ki Jih Je imenoval prijatelje. Nato je navedel vzroke, ki so privedli mo-densko pokrajinsko upravo do sklenitve pobratimstva z Novim Sadom. Predvsem sta Modena ln Novi Sad mesti, ki sta si v marsičem podobni. Obe imata približno enako število prebivalstva, obe sta sedeža zlasti kmetijstva, obe Imata univerzo. V preteklosti Je prišlo že večkrat do medsebojnih stikov, tako med predstavniki oblasti kot med privatniki. Tako je novosadsko gledališče že večkrat Igralo v Modenl ln v drugih krajih province, kot n. pr. v Carpiju. Prav tako se modensko gledališče priprav-
lja na gostovanje v Novem Sadu.
Frišlo je tudi do izmenjave razstav slikarjev. Tako je bila lani v Mo-deni razstava skupine novosadskih .umetnikov, podobno pa nameravajo tudi slikarji iz Modene razstavljati v bližnji prihodnosti v Novem Sadu. Prišlo je tudi do srečanja med lovci enega in drugega okraja. Tako So italijanski lovci iz Modene obiskali svoje novosadske kolege in pravijo, da so se kar dobro imeli na lovu v vojvodinskih gozdovih. Prihodnje poletje pa Ima po-1 nim so bili trije filmi sovjetske■
Dimi uKazn jenci«, v četrtek Mestno gledališče ljubljansko z Javorškovo «Kriminalno zgodbo», včeraj so Celjani igrali Remčeve »Srečne zmaje«, danes pa nastopi ljubljanska Drama s Potrčevim delom «Na hudi dan si zmerom sam». — V ponedeljek je tržaško gledališče nas topilo d Postojni, d sredo pa v Sežani.
Od včeraj v Rimu
»dnevi madžarskega filma*
RIM, 10.	— V okviru »dni
madžarskega filma» v Rimu je imel Istvan Kondor, namestnik generalnega ravnatelja za kulturo v madžarskem ministrstvu za kulturo, tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da je imel na Madžarskem v zadnjem času izmed italijanskih filmov največ uspeha eVojak in pol« Alda Fa-brizija. Italijanska filma, o katerih se je največ razpravljalo, sta «Noč» Michelangela Antonio-ni ja in «Rok in njegovi bratje« Luchina Viscontija. sSladko življenje», ki je bil pravi filmski dogodek, ter «Ciociaro» je gledalo milijon in tristo tisoč oseb. Kondor je o madžarski kinematografiji povedal med drugim, da izdelajo letno 20 do 22 celovečernih filmov. L. 1963 so si madžarski filmi priborili tudi nekaj nagrad: v Mar del Plata eZemlja angelov», v Moskvi »Zgodba o dolgem potovanju», v Bergamu, Oberhausenu in San Franciscu pa razni kratki filmi. Madžarska uvozi letno 160 filmov, od katerih je približno 12 odstotkov italijanskih. Na tiskovni konferenci je bil tudi vodja hudimpeštanskega filmskega studia Istvan Nemeskurty, nadalje igralki Klari Tolnay in Francisca Gyori ter režiser Gyorgy Re-vesz, ki so vsi člani madžarske delegacije.
Na Kitajskem prepovedani
nekateri sovjetski filmi
MOSKVA, 10. — Pred nedav-
krajinska uprava v Modeni v načrtu sprejeti na letovišče delaoce iz
NoVega Sada, modenskl delavci pa pojdejo na dopust v Novi Sad.
Predsednik modenske pokrajine je zaključil z voščili, da bi se prijateljstvo med Italijo ln Jugoslavijo vedno večalo in da bi prišlo tako do zglednega sožitja med obema državama, ki sta sl precej različni po narodnostnem sestavu in po politični ureditvi, toda med njima je skupno Jadransko morje, ki ju ne sme ločevati, ampak družiti.
Sledil je govor predsednika okrajne skupščine Novega Sada Mladena Comiča, v katerem je le-ta poudaril, da Je pobratimstvo med dvema mestoma začetek večjega sodelovanja med dvema že itak prijateljskima državama. Omenil je tudi novo jugoslovansko ustavo ter novo ustavo okraja Novi Sad. «Po novi ustavi, je rekel predsednik Comlč, bomo skušali še bolj poživljati prijateljstvo med našima državama«. Omenil je potem razvoj turizma v Jugoslaviji in vedno večje število Italijanov, ki radi potujejo v Jugoslavijo. Končno je daroval mo-denski pokrajinski upravi značko neke zelo znamenite utrdbe v panonski nižini. »Ta utrdba je bila. je rekel vodja novosadske delegacije, v zgodovini velik branitelj Srednje Evrope«.
SREČKO SIMONETA
liiimiitiiiiiiiifliiifiiiiiiiiiiiiiiltiititiiiliiiilitiliiitiiiitiMiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiimHiiiiiiiiiii
Poročilo komisije devetnajstih
(Nadaljevanje s 1. strani)
lil oivm ‘ 11 loiiin MU LJUUI uuii-izain . V' S«*1’*	**• ta-Pn jvvvivci, s	iIII
Pierra, aina vojvode iz Segovlje. I je omenjene tri kliente in lastni-
upravno pristojnost pokrajine ie druga vprašanja poleg tistih, ki jih določa statut.
Komisija Je mnenja, da ja treba aprejeti zahtevo, naj ae ime »Trentmo-Tiroler Etschland«, ki ga predvideva za deželo člen 96 statuta, »premeni v Ime »Trentino-Suedtirol«.
Zatem govori poročilo o določbah, ki naj veljajo glade more-
Zatem govori poročilo o pristojnosti dežele ter bocenske in tridentinske pokrajine glede raznih vprašanj in izreka s tem v zvezi svoje mnenje. Komisarji so mnenja, da mora pripadati pokrajini pristojnost »ustanavljanja, ukinjanja m imenovanja občin ter spreminjanja občinskih okrožij« ob u-poštevanju, da glede tega obstaja neposreden krajevni interes. Pokrajina naj bi bila tudi pristojna za naslednje sektorje: a) vprašanje lokalne finance, b) javna varnost, kar se tiče javnih lokalov in predstav, c) služnosti, kjer prevladuje pokrajinski interes.
Razen tega je komisija upoštevala, da je znanje nemškega jezika pri zdravstvenem osebju posebne važnosti na tem sektorju, in je soglasno predlagala, naj posebna statutna določba izrecno predpiše dvojezičnost za zdravstveno osebje, ki službuje v bo-censki pokrajini)	H	HPi
Dalje je komisija proučevala in ganov Javne uprave, ki bi škodo-predlagaig mofhost, da pridejo v vali načelu enakopravnosti držuv-
ta namen predlaga, naj se dodatno k sedanjim določbam izdajo posebne določbe, ki naj zagotovijo posebno •• zaščito enakopravnosti med državljani raznih jezikovnih skupin ter etničnih in kulturnih značilnosti teh skupin.
V ta namen bi bila primerna določba, ki naj omogoči večini svetovalcev etnične skupine, ki je zastopana v deželnem svetu ali v bocenskem pokrajinskem svetu (v primeru, da je mnenja, da je kak zakonski predlog škodljiv za o-men jene pravice in značilnosti), da zahtevajo posebno glasovanje po jezikovnih skupinah. Ce bi svet zavrnil to zahtevo, ali če bi pri posebnem glasovanju zakon odobrila večina navzočih svetovalcev, kljub nasprotnemu glasu jezikovne skupine, ima ta skupina možnost pobijati zakon pred ustavnim sodiščem.
Razen tega se zdi potrebno omogočiti poseben postopek proti aktom in postopkom krajevnih or-
ljanov različnih jezikovnih skupin. S tem v zvezi bi morali pokrajinski in deželni svetovalci in tudi občinski svetovalci imeti možnost, da te akte pobijajo pred krajevnim orginom upravnega sodstva.
V zvezi z omenjenim postopkom je bil postavljen tudi pred-log glede etnične sestave krajevnega upravnega sodišča, ki naj bi
bitne razpustitve deželnega sveta se čimprej ustanovilo in ki naj b. v odnosu do pokrajinskega sveta, imelo dve sekciji, od katerih bi Komisija je obravnavata tud: ena delovala v Tridentu, druga vprašanj«) zaščite prtvlc jezikov- pa v Bocnu. Glede tega sestava njh skupin in pravnih jamstev. V, pa je prišlo do nesoglasij med ita-
lijanskimi in nemškimi komisarji.
Poudarili so tudi potrebo, da vsa-kikrat, ko državni svet sodi v drugi inštanci o rekurzih v zvezi z razsodbami upravnega sodišča v prvi stopnji, morajo biti v njegovi sestavi nemški sodniki.
Kar se tiče porotnih sodišč v bocenski pokrajini in v deželi, predlaga komisija, naj bodo vsa-kikrat, ko sodijo elemente nemškega jezika, sestavljena iz dveh tretjin nemških porotnikov in ene tretjine italijanskih porotnikov ter obratno. Ce prizadeti pripadajo več jezikovnim skupinam, bo porota sestavljena iz enakega števila porotnikov za vsako jgzikov-no skupino (italijansko, nemško in ladinsko).
Da s« zajamči enakost pri zadovoljevanju potreb pripadnikom poedinlh jezikovnih skupin, predlaga komisija, naj se fondi, s katerimi razpolaga bocenska pokrajina v socialne namene in za podpore, uporabijo ne samo v neposrednem sorazmerju s številom pripadnikov vsake skupine, temveč tudi v zvezi z obsegom potrebe vsake skupine. Isto bi moralo veljati za sredstva, ki so določena za kulturne namene posameznih jezikovnih skupin.
Z namenom, da se predstavnikom italijanske in nemške jezikovne skupine v bocenski pokraji-ni omogoči udeležba v parlamentu sorazmerno s številom pripadnikov teh skupin, predlaga komisija, naj se prouči primerna sprememba volilnih zakonov s posebnim ozirom na zakon o volitvi senatorjev, gede katere bi mogli doseči zaželeni smoter s primer-, no razmejitvijo volilnih okrožij.
ga režiserja Gregorija Cakraja na Kitajskem : prepovedani. Tako zatrjuje agencija Tass, ki napaja izjavo sovjetskega pesnika Aleksandra Prokofjeva, da ski-tajski razkolniki» preganjajo resnico iz literature in umetnosti; knjige, gledališče in film jim tlužijo v sovražne namene proti SZ. Prokofjev je navedel scenarij filma «Proletarci», objavljen ■us Kitajskem, ki vsebuje obrekovanje — je dejal — sovjetskega ljudstva in socialistične revolucije v SZ.
Bienala v Teheranu
TEHERAN, 10. — Cesarica Farah Diba je odprla četrto umetnostno bienalo v Teheranu. Žirijo sestavlja šest članov: dva Iranca, dva Italijana — dr. Palma Buccarelli in prof. Carlo Argan — en Nemec in en Francoz. Poleg nagrad šaha in perzijskih ustanov fe letos prvič na razpolago tudi nagrada «Italija», ki jo je dalo italijansko zunanje ministrstvo in ki bo omogočila enemu iranskemu umetniku obisk beneške bienale.
HOLLYWOOD, 10. — Stanje igralca Petra Sellersa se je izboljšalo. Zvečer je prišla vest, da je izven nevarnosti.
» * *
V dneh 23. in 24. aprila bo v športni palači v Bologni VI. mednarodni festival jazza. Pri pripravah za prireditev sodelujejo občina, pokrajina, pokrajinska turistična ustanova in ENAL-Nastopajoči so iz Italije, Francije, Švedske, ZDA, Švice in Poljske.
V zaporih Alžirec aretiran
nad Bardonccchio
SUSA (Torino), 10. — Mohamed Bengham, Alžirec, ki so ga predvčerajšnjim zajeli v gorovju nad Bar-donecchio, Je bil po zasliševanju, ki so ga bili opravili karabinjerji in funkcionarji obmejnih policijskih organov, prijavljen sodnim oblastem. Danes zjutraj so ga prepeljali v zapore v Turinu, kjer bo na razpolago državnega pravdništva. V zaporu se obnaša zelo mirno. Potrdil je še enkrat Izjave, ki Jih J8 podal takoj po svoji aretaciji. Omenil je obenem, da se ni boril pod poveljstvom Ben Bele, marveč, da je bil član, ln to v sVoJstvu obveščevalca, neke tajne organizacije, ki je v Alžiriji delovala tako proti osvobodilnemu pihanju kot pf°“ francoskim četam.
PARIZ, 10. — Zelo ljubko 22-let-no hčerko berlinskega sodnika, » se Je nahajala v Parizu na obisku pri neki francoski družini, da w se izpopolnila v francoščini, stJ včeraj zvečer našli mrtvo v njem sobi, ki Jo je bila najela v predmestju Neuilly. Po izjavah policij* Je moralo biti dekle umorjeno. kle so našli v postelji. Doslej še n* bilo moč ugotoviti ali Je bilo dekl* zadavljeno ali pa umorjeno * b°' dalom.
V Kopru soglasno sprejet občinski statut
----------— .. ... ... ■	■	..	■ i. . .	.. ■■ i ■	i—>■
Zagotovljena popolna enakopravnost pripadnikov italijanske manjšine
Odborniki obeh zborov občinske skupščine Koper so danes soglasno sprejeli statut občine. Statut obravnava prav vsa področja in dejavnosti v občini ter vse pravice in dolžnosti občanov. Ima deset poglavij in nad 200 členov.
Osnuten statuta je bil dolgo časa v javni razpravi in lahko rečemo, da je gradivo zdaj res temeljito, O njem so govorili m petdesetih zborih volivcev, nadalje na številnih sestankih Socialistične zveze in na sestankih v podjetjih. Živahna je bila tudi razprava v okviru italijanske etnične skupine, ki je prav tako dala več predlogov. Vsega skupaj je statutarna komisija upoštevala okrog č.OO predlogov drzavlja-nov in z njimi izpopolnila osnutek statuta.
V	statutu so tudi podrobno obrazložene pravice in dolžnosti pripadnikov italijanske etnične skupine. Problemi manjšine in specifičnosti koprske občine kot obmejne občine z mešanim prebivalstvom so nakazane v treh členih uvodnega dela. Razen tega je posebno poglavje (peto) posvečeno vprašanjem položaja občanov italijanske narodnosti in dvojezičnosti. To poglavje ima 14 členov.
V	naslednjem objavljamo čle-ne. ]d zadevajo položaj in pravt-ee pripadnikov italijanske manjšine, kot je to prevideno v sprejetem občinskem statutu;
6.	člen
Občanom italijanske narodnosti je, tako kot določa ustava Socialistične republike Slovenije, zagotovljena enakopravnost in možnost vsestranskega razvoja; zagotovljena jim je pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik n razvijajo svojo kulturo; v ta namen se združujejo v kulturnih organizacijah ter ustanavljajo u-stanove, s katerimi uresničujejo te pravice.
Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb In funkcij v občinski skupščini in drugih družbeno političnih organih.
V	šolah za pripadnike italijanske narodnosti se poučuje v ita-lijanskem jeziku.
7.	člen
Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo Poleg pripadnikov slovenske narodnosti tudi pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega naselja Koper-mesto, Škocjan, Semedela, Bertoki (Sermin), Ankaran in Hrvatini, je v javnem in družbenem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom.
Občina zagotavlja in varuje to enakopravnost po določbah petega poglavja tega statuta.
8.	člen
Ob uveljavljanju načela miroljubne koeksistence in aktivnega sodelovanja držav in narodov občina Koper kot obmejna občina razvija vzdušje dobrega sosedstva s tem. da pospešuje vsestranske stike med obmejnim prebivalstvom, raznimi organi »n organizacijami, menjavo materialih in duhovnih dobrin in medsebojno obveščanje in spoznavanje.
Peto poglavje
POLOŽAJ OBČANOV ITALIJAN. S*E NARODNOSTI IN DVOJE-2ICNOST1
93. člen
Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena svobodna uporaba njihovega jezika v občinski skupščini in njenih organih ter nasploh v javnem družbenem živ-len Ju Pri opravljanju javnih funkcij in drugih javnih dolžno-stl ter pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic in pravnih koristi;
96.	člen
Občanom italijanske narodnosti Je zagotovljeno osnovno šolanje v materinem jeziku
V	sodelovanju z drugimi občinami kjer žive občani italijanske narodnosti, občina skrbi za njihovo izobraževanje, v srednjih, splošno izobraževalnih in strokov-m šolah in v drugih izobraževalnih zavodih z italijanskim uč-nim jezikom
97.	člen
., Y. °bčini so naslednje šole z 8 ljunskim učnim jezikom, ki so zagotovljene z zakonom o dvojezičnih šolah in šolah z učnim SRs°m narodnos,n’h manjšin v
J- jtalijanska osnovna šola Koper; *■ italijanska osnovna šola Seme-dela;
• italijanska osnovna šola Ber-toki;
‘talijanska osnovna šola Ko-
lomban;
' italijanska osnovna šola Koper; Občina po potrebi ustanovi še ruge š0ie z italijanskim učnim ezikom ali pa podpira šolanje anov .talijanske narodnosti u« srednjih, višiih in visokih šo-'zven občine
98.	člen
V	vseh slovenskih šolah na na r°dm stno mešanem območju ob-mne, je italijanski jezik v vseh
•zredih obvezen učni predmet.
V	vseh italijanskih šolah na ob-nčju občin.- je slovenski jezik v
vseh razredih obvezen učni predmet
99.	člen
Občina ustanavlja in vzdržuje predšolske ustanove za otroke italijanske narodnosti.
100.	člen
Občina materialno podpira kulturne krožke in druge oblike kulturnega delovanja, v katerih se združujejo in izživljajo občani italijanske narodnosti, in sicer v skladu z njihovo aktivnostjo ;n potrebami.
S tem v zvezi podpira in pospešuje povezovanje občanov italijanske narodnosti s kulturo matičnega naroda in s kulturami jugoslovanskih narodov in tako u-trjuie njihovo vlogo kot aktivnega činitelja zbliževanja in medsebojnega spoznavanja narodov o-beh sosednih dežel.
101.	člen
Kazenski in upravno kazenski postopek sc vodita v jeziku obtoženega občana, vsi drugi postopki, v katerih nastopa ena stranka, pa v jeziku občana — stranke.
Postopki, v katerih nastopa več strank obeh narodnosti, se vodi-
jo v slovenskem in italijanskem jeziku.
Upravni organi, sodišča in d,ru-gi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonito določenih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v obeh jezikih
Pri občevanju državnih organov v občini z občani italijanske narodnosti ter njihovimi delovnimi in drugimi organizacijami se u-porablja italijanski jezik.
102.	člen
V državnih organih, zavodih in delovnih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v službeni stik z občani, morajo biti sistemizirana in dejansko zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in ita lijanskega jezika.
103.	člen
Zakonska zveza med občanoma italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku.
Zakonska zveza med občinama obeh narodnosti ,se sklepa v slovenskem m italijanskem jeziku,
če se zaročenca ne sporazumeta
za en sam jezik.
104.	člen
Na proslavah, zborovanjih in drugih javnih manifestacijah, k: so namenjene vsem občanom, morajo priti do izraza občani obeh narodnosti in oba jezika.
Na zborih volivcev v krajih, kjer žive tudi občani italijanske narodnosti, uporablja vsak občan »voj materin jezik.
Napovedovanja in druga obvestila na javnih mestih se morajo opraviti v obeh jezikih.
Organ, ki skliče zbor volivcev, mora poskrbeti, da je gradivo za zbor volivcev pripravljeno v obeh jezikih.
105.	člen
Obrazci, k; so namenjeni občanom narodnostno mešanega območja, morajo biti dvojezični.
Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični, do-hodarstveni in zdravstveni službi, v službi varstva dela, socialnega varstva in socialnega zavarovanja, na občinskem sodišču in v dru-
(Nadaljevanjt na 6. strani^
Avtomobilski izpuhi hujši od dima cigaret
V zadnjem času se govori, da je dim iz tovarniških dimnikov ter avtomobilskih izpuhov zdravju bolj škodljiv kot dim cigatere. Da pri tolikšni množici avtomobilov in izpuhov zrak v mestu ne more biti čist, ni treba posebej razlagati
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimi«iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiHMrtii»iHIWIi«Mnw«iwn>ni*i»Hi«iMimjii»iiiiiniiiiiiiiiiiiw*as,ll,o,I,,lliiHMiiiiiii»iHiiiiiiiiiiniMiniiiiiiHiii«»>iiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»imiiliiimH
V STOCKHOLMU SO STROKOVNJAKI PONOVNO ZASEDALI
Tobak, ki je vedno na zatožni klopi
je bil tokrat pohvaljen
Poživljajoči vpliv cigatere na krvni obtok in delovanje možganov, toda le pri zdravem človeku Povsem obraten učinek pri arteriosklerotiku
Patriarh srbske pravoslavne cerkve German je pred kratkim sprejel novega beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka, ki je zamenjal pred kratkim umrlega nadškofa dr. Ujčiča. Na sliki patriarh se pozdravlja z novim nadškofom
O škodljivosti nikotina, točneje cigaret — kajti cigare in pipa niso na zatožni klopi — je bilo že toliko napisanega in povedanega, da je vprašanje, teoretično vsaj, rešeno. Najprej je prišlo švedsko, nato angleško in pred nekaj meseci še ameriško (Ter-ryjevo) poročilo in vsa govore, da je kajenje človekovemu organizmu škodljivo ter da je, med drugim, eden izmed povzročiteljev raka na pljučih. Zato se zdi kaj čudno, da se nekje zbere večje število kvalificiranih strokovnjakov, ki po daljših znanstvenih razpravah pridejo do sklepa, da je tobak tudi — koristen.
Tri dni so pred nedavnim zasedali v Stockholmu strokovnjaki, ki so jih tja povabili ustanova Wenner-Gren, švedski državni svet za zdravstvena raziskovanja in neki drugi inštituti. Cela vrsta držav je bila zastp-pana po svojih najboljših strokovnjakih za to stroko, med njimi tudi Velika Britanija in Združene države. Posamezne delegacije so bile mešane in so jih sestavljali kliniki ter teoretični raziskovalci, ki so prišli iz raznih zdravstvenih inštitutov, ter eksperti tudi nekaterih tobačnih podjetij. To znanstveno zasedanje je bilo nekakšna dopolnitev
Položaj nemške manjšine na Danskem
KOPENHAGEN, 6. aprila. -Vprašanje, ali bi bilo treba za nemško manjšino v severni Sle-ziji (Danska) najti novo obliko političnega zastopstva, v primeru če bi dosedanji nemški mandat v danskem parlamentu pri prihodnjih volitvah moral biti izgubljen, je bilo sedaj odkrito postavljeno. V največjem danskem listu, v konservativnem aBerlingske Tidende», je bila konec tedna podčrtana nujnost, da bi v soglasju z liberalno tradicijo in v skladu z interesi danske manjšine v nemški deželi Schleztvig-liollstein prišlo do iz menjave misli v pogledu omenjenega vprašanja,
eZe iz dobe med 1953. in 1957. letom nam je iz primera Južne Slezi’« znano, kakšne teikoče predstavlja za neko narodnostna manjšino, če je ta brez vsake pravice, da bi se ob priliki zakonodajnih zasedanj oplašil k sedi« — piše v časopisu.
Nemška manjšina v Severni Slejfiji nima doslej še nobenega stališča do teh problemov. Tu n-fl smerja za sedaj vso svojo pozor nost na poskus, da bi si zagotovilu ustrezno število glasov zn nemški mandat v danskem parlamentu, in na stvarnost, da bi m število še povečala, ter upa. da se bo pri purlumeiUaratli voli-
tvah, ki bodo, kot ta predvideva, v začetku septembra, mogla uveljaviti.
Možnosti političnega zastopstva nemške manjšine v primeru, Če bi nemški mandat moral biti >-gubljen, p a v časopisu niso bile omenjene. Politični opazovalci menijo, da bi bilo moč razmisliti o ustanovitvi neke vrste deželnega odbora za poslovne nemške manjšine, ki bi ga sestavljati izvedenci za probleme manjšin.
Podobno ureditev so 1955, leta sprejeli v Kietu za dansko manjšino v Schlezung-tiollsteinu.
prejšnjega simpozija, ki se je 1961, leta prav tako vršil v Stockholmu in katerega namen je bil, odkriti morebitne kancerozne u-činkg kajenja. Kot vidimo, dovolj kvalificiran forum tako glede na zastopstva in onih, ki so zasedanje organizirali.
Tokrat so znanstveniki razprav*, ljali o temah, ki so se nanašale na patološke učinke in morebitne pozitivne vplive, ki jih more nikotin imeti na raznih področjih, kot n .pr. v krvnem sistemu, na srce in na centralni živčni sistem.
Med prisotnimi so bili, poleg najvišjih imen švedske znanosti, tudi Nobelovi nagrajenci Theorell, von Euler, Zottermann itd. Nadalje eno prav gotovo najbolj pomembnih imen s tega področja, in sicer prof. Paul S. Lar-son z univerze v Virginiji, ki je znan kot avtor slovite študije o tobaku in ki je vse svoje življenje posvetil osvetlitvi problema o najrazličnejših učinkih nikotina.
Vrsti znanstvenih poročil je sledila zelo temeljita, včasih tudi živahna razprava, ki se je zavlekla skozi tri dni. V glavnem je bilo govora o kemičnih, farmakoloških in kliničnih problemih tega zelo obsežnega problema.
Poleg že znanih in ie klasičnih ugotovitev, kot n.pr. dejstva, da se je tobak nekoč uporabljal kot zdravstveno sredstvo — her-ba panacoea — in pozneie, ko se je kajenje prištevalo med blažilne pripomočke, so sedaj obravnavali tudi o novejših dognanjih. Najbolj zanimiva dognanja se tičejo učinka nikotina na osrednji živčni sistem. Dva švedska znanstvenika — Schmiterlov in Hanson —- sta s svojo posebno tehniko prikazala v organizmu miške lokacijo nikotina, pri čemer ste si pomagala a posebnim radioaktivnim izotopom. Po-akus je prikaza), kako nikotin naglo pride v možgane in kako se iz njih naglo izloči, kar bi moglo služiti kot razlaga »bistva« tfste razvade strastnih kadilcev, da si prižgejo novo ciga* reto, brž ko 'so prejšnjo pokadili. To se to^nači kot nekakšna nujnost, potreba. Ista znanstvenika sta na podoben kazala, kako nikotin »prehaja 1 matere na zarodek, na še ne ro-* jenega mladiča.
Prav tako zanimivo }e davanle. ki ga je Im švedski znanstvenik ; je prikazal, kako se po inJekciji nikotina poveča izločanje hormonov vrste »Strest«, ki fih zasledimo v organizmu v določanim okoUih Soka
Mnogi znanstveniki, ki so se udeležili tega zasedanja, in med temi Domino iz ZDA, ki se 'e nanašal tudi na uspehe Strump-fa ter Kumagaia, so s svoje strani analizirali vpliv nikotina na umsko dejavnost in razsvetlili poudarjeno ((živahnost možganov« ter to, kar elektrofiziologi imenujejo «stanje pozornosti«, ki ga nikotin povzroči pri laboratorijskih živalih. Tudi Domino in italranski strokovnjak Daniele-Bovet sta poročala o pozitivnih rezultatih, ki sta jih dosegla pri. poskusnih podganah, ki so jih podvrgli raznim poskusom. Slednja sta govorila o večji ((dojemljivosti« podgan za razne poskuse, potem ko so jim vbrizgali nikotin.
Znanstvenik Larson je povedal o prvih rezultatih poskusov z opico — kadilko.
Vse, kar je bilo na tem zasedanju povedanega v zvezi s kliničnimi stališči, je zbudilo še posebno zanimanje, seveda posebno v zvezi z raznimi študijami o škodljivosti tobaka na človekovi zdravje, posebno še v zvezi s poročilom Američana Terry.a. Veliki ameriški klinik R, J. Bing z vseučilišča v Detroitu je prikazal svoja opazovanja in dognanja, do katerih je prišel v dolgih letih delovanja na kliniki, in svoje izkušnje strnil v to, da zdravemu človeku cigareta ne škoduje, da pa škoduje bolnemu človeku, prvenstveno, seveda, ljudem, katerih srce ni najboljše, ter onim, ki imajo arteriosklerozo. Po izkušnjah Američana Binga nikotin pri zdravem človeku pospeši kroženje krvi v koronarijah, pri arteriosklerotiku pa bolj iz mehaničnih razlogov nikotin kroženje krvi zavira. In to kar krepko.
Nekaj izredno zanimivega, hkrati pa povsem novega, je prišlo na dan v diskusiji, ko so nekateri ugotovili in prikazali, da kajenje ne škoduje toliko zaradi nikotina, ki ga vsebuje tobak, pač pa zaradi oglj.ikovega oksida, ki nastaja pri izgorevanju tobaka. Po teh trditvah bi bil’ ogljikov oksid glavni vzrok nevšečnosti, ki jih tobak pušča predvsem pri mladih ljudeh in pri Smrtnikih. To mnenje, ki ga je hačin pri- izrazi) klinik Bi|g. potrdili pa so ga tudi drugi, se je zaključilo
ma znanstveni uspeh, bolje povedano pozitiven rezultat za ljudi, ki se s problemom odnosa med nikotinom in zdravjem u-kvarjajo s teoretične plati in so torej posledice tega odnosa v praktičnem življenju lahko pozitivne ali negativne.
Dejstvo pa je, da kajenje tudi pozitivno voliva, ker stimulira posamezne dejavnosti možganov, ker izboljša spomin ter včasih služi kot pomirjajoče sredstvo, vendar kot ((pomirjajoče poživ-Ijanie«. Kar se tiče negativnih strani kajenja, odnosno kar se tiče negativnega vpliva tobaka na človeški organizem, na tkivo, znanstven ki menijo, da bi moglo priti do novih »raziskovalnih usmeritev«, novih zdravniških isk-anj. To pa da bi, po mnenju onih, ki so se zasedanja udeležil', moglo v kratkem privesti do dokončnih razčiščenj vsega tega veliko bolj zapletenega problema, kot je bil obdelan v Stockholmu, kjer so se strokovnjaki ukvariali le s pozitivnimi vplivi kajenja, ki se kažejo v delovanju nikotina na možgane in krvni obtok, toda pri povsem zdravih ljudeh.
Potemtakem še vedno drži poročilo Terry, prav tako držijo negativna mnenja švedskih in angleških strokovnjakov, ki so obsodili tobak kot enega izmed povzročiteljev raka na pljučih. Iz vsega tega se namreč more sklepati, da kaka cigareta zdravemu človeku ne škoduie, pač pa mu celo koristi. Toda kdo je popolnoma zdrav in kdo se bo ustavil le pri «kaki cigareti«?
Po visokih priznanjih in ostrih i&pt&h
Leninova nagrada A. Solženicinu?
Doslej že v ožji izbiri kandidiranih avtorjev
MOSKVA, aprila. — Ali bo Aleksander Solženicin dobil Leninovo nagrado? Minilo je nekaj več kot leto dni, odkar je na sovjetskem literarnem nebu zablesteto to do tedaj neznano ime. Njegova pretresljiva knjižica «En dan Ivana Denisoviča» je strelovito obšla vse kote sveta in postala dogodek tudi v tej deželi. Pojav te zgodbe je bil sprejet kot potrditev odločnega sklepa, da se za vedno likvidira nedavna preteklost, kot dokaz o realnem m ne le deklarativnem zbliževanju slovstva z živ. Ijenjem.
Junak zgodbe ,sovjetski kolhoz-nik Ivan Denisovič Suhov, se je 1941. leta prebil iz nemške obkolitve in bil nato obtožen izdajstva domovine kot nemški vohun. Pred izbiro: ali ustrelitev ali taborišče, se je odločil za »priznanje« neke nesmiselnosti. Sledilo je deset hudih let taborišča ra področju večnega ledu, kjer se je živelo brez značilnih toplih ruskih škornjev, kjer ni bilo kaj za v usta in kjer se je ena neprevidna beseda plačala> z nadaljnjimi desetimi leti, taborišča.
Aleksander Solženicin pa /vendarle ni izbral tega, da bi o njem govoril. Doba njegove zgodbe rajema le teto 1951, ko se je Ivan Denisovič znašel v drugem, posebnem taborišču. Se več, pisec je s z cele vrste dolgih dni za bodečo žico izbral za opis en sam dan, m to celo tisti dan, ki je za glavnega junaka srečno potekal, ker ga tega dne niso vrgli v »poseben zaporu, ker ga tega dne niso pognali na »soegorodob«, ker tega dne ni zbolel in ko mu je uspelo za kosilo priti še do ene porcije kaše več. To ni ironija avtorja pač pa težka ironija razmer.
Z najvišjega mesta je bilo res nično prikazovanje te grenke m surove stvarnosti toplo sprejeto. Zgodba Soženicina je bila deležna tudi najvišjih priznanj vodilnih sovjetskih listov. Nato pa se je, po določeni pavz i, začel pojavljati tudi oprezni skepticizem, ki se je končal z odkritimi napadi na pisatelja in na njegovega glavnega junaka. Ta polemika gouori o določenem vzdušju, v katerem je obračun novega s starim, živega z že mrtvim, še vedno odkrit in odločen,
Solženicinu se je očitalo, da »ni odkril celotne dialektike dobe«, uda se ni dvignil do širšega posploševanja« in da »ni rekel vsega, kar bi se bilo moglo reči« o taboriščih t* življenju ti deželi v dobi Stalina. Glavne obtožbe ro> bile uperjene proti Ivanu Deni-soviču, kateremu se je očitalo, da je »tragično osamljen«, da je o splošnem »nerazvit subjektu, fatalistično pasiven in .jjeborben. Sledil je še ostrejši protinapad druge skupine kritikov, k* so vse te obtožbe ovrgli, posebni) f>a še tretjo obtožbo, kot neumestno, žt-Ijivo in celo podlo. O kakšmem protestu — pravijo ti — se ie mogio misliti, ko pa je bil ves taboriščni sistem uperjen nd »o, da v vsakem človeku ubije občutek pravice in zakonitosti; ko je bil vet sistem uperjen na to, da ljudje niti za trenutek ne pozabi-jo, da je edini njihov sodnik — trinoštvo. Da, bilo bi veliko bolje, veliko bolj srečno — so dodali ti kritiki — če bi bil Ivan Denisovič mogel protestirati m javno razkrinkavati one, ki so ga vrgli e taborišče, vtem ko je bil
dejansko prisiljen misliti le na mraz in porcijo kaše. Vse drugo je bilo realno nemogoče.
Opravičujoč Suhova, Se je neki kritik obrnil n« samega sebe: «Ko sem bral zgodbo — je pisal ta sem se ves čas vračal na misel, kaj sem tedaj počel jaz, ka'o sedi v tej dobi živel. Kako to, da ni. sem vedel za Ivana Denisovicu? Kako sem mogel ne vedeti, da tega mrzlega jutra njega, skupno s tisoči drugih, vodijo v konvoju, v spremstvu psov, da ga vodijo z taborišča v snežno polje k »objektu«? Kako sem mogel tedaj živeti tako mirno in samozadovoljno?... To, otresti se takšnih misli, je težje od vsega.«
Na višku spora je redakcija lista «Novi miru predložila Solžu-nicina za najvišje priznanje — Le. ninovo nagrado. Takoj so se našli nekateri, .ki so začeli opoZ ir-jati, če ni to prezgodaj. Pri lem so namigovali, da gre dejansko za emajhno zgodbo«, ne pa za 'O-man. Kljub temu je »En dan Ivina Denisonča« prišel o ožjo -t-biro za najvišje priznanje. V io ožjo izbiro so prišla še dela; Gor.čara toman «Zuončič«, Gra ii-nov roman eNasproti burji«, lsau jeva poem «Dolg spomina», Prvomajskega roman «Divji medu, tn-logija Ser-tbjejakove o Mariu ter pripovedka Čakavskega uSvetloha daljne zvezden. Sedaj so preko moskovske televizije stopili pred javnost predstavniki organizacij, ki so omenjena dela predložila za Leninovo nagrado. Povsem razumljivo je, da je vsakdo od njih poudarjal izredne vrednote dela, ki ga je predložila njegova organizacija.
Predstavnik uredništva lista «IVovi miru, ki je kandidirala Sol. ženicina, je prečital le nekaj od desettisoč p sem, k i jih je prejelo uredništvo od bralcev po objavi slovite zgodbe. Bralci postavljajo to zgt dbo v isto vrsto z najboljšimi deti ruskega slovstva in ,» imenujejo »večni spomenik vsem, ki so padli v dobi kulta osebnosti — od vidnih voditeljev, do nežna. nih preprostih ljudi, kakršen ie bil tudi Ivan Denisovič Suhov.# RODOLJUB BOGOJEVIC
Apetiti
gospodarjev
jekla
WASHlNGTONl, 9. aprila. — federalno sodišče je proglasilo za krivce osem največjih ameriških jeklarskih družb, in to zaradi ta j. nega dogovora glede prodajne ce ne, kvalitete in tehničnih lastno sti valjanega jekla, ki ga pre-težno uporabljajo v avtomobilski in lahki industriji. Vest je zbudila v javnosti veliko presenečenje in zanimanje. «New York Times« poudarja, da so s tem dogovorom družbe zaslužile okrog dve milijardi dolarjev. Federalno sodišče bo zdaj proti predstav, nikom omenjenih družb vložilo tožbo. Za podobne prestopke so predvidene izredno visoke kazni. Kot meni cNew York Times«, bo zdaj ponovno prišlo do napetih odnosov med jeklarskimi družbami in potrošniki. Pred dvema 'e-toma je pokojnemu predsedniku Kennedyju, po spopadu z jeklarskimi družbami, uspelo zaustaviti povišanje cen. Tajni sporazum glede cene valjanega jekla in pogojev na iržišču — tako se poudarja — pa traja že od leta 1955.
K
z novo ugotovitvijo, da se še ni našel primer prave angine, ki bi
' bil pealedica preveč intenzivne-
Obtega znanstvenega zasedanja je bil vsestransko pozitiven, seveda s stališča znanstvenikov, ki so zastopali firmacevt-’ sko kemSJo. hiokemUo ter kli-n!čne izkušnje. To je brez dvo-
iiiMtiiiiiHiiiiHitimtiniiiiiimniiiHitftiiimiimiiMiiiMiminiiiiuiiinfiiiiiiiiiiMiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiMHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neki skrbno pripravljen podvig vam bo zagotovil odličen uspeh. Prišlo bo do nesporazuma med
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imejte zaupanje samo v uspehe, ki so plod vaš:h lastnih naporov. Pozabili boste na svbje interese in mislili predvsem na srečo drugih BIK (od 214. do 20.5.) Danes dajte prosto pot svojemu ustvarjalnemu duhu. Ne dovolite, da bi vaR trezobzirneži preveč izkoriščali.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obstaja nevarnost, da pride do bolj napetih odnosov med v»mi in sodelavci. Prijatelj vam bo pomagal iž neke zagate.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaša domiselnost vam bo omogočila lep dobiček. Za ohranitev druijnake harmonije, se to’;rst odpovejte svej( ne’.oo'iRtljivosti,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Morali
HOROSKOP
boste rešiti nekaj vprašanj v zelo kratkem času. Ogibajte se nenadnih izbruhov jeze.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da nes vam bo sreča v poslovnem pogledu naklonjena. Nove simpatije in novi interesi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Trenutek ni primeren za razgovore in kritike. Prišlo bo do zelo važnega srečanja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 2111.) Vaše finančne perspektive se izboljšujejo, kljub nasprotovanju nekaterih. Manjša družinska kriza.
nekaterimi starejšimi osebami.
KOZOROG (od 21.12. do 2M.) Bodite v svo'em poklicnem delu nadvse previdni. Skuša!te rešti čimprej neko družinsko vprašanje, ! vendar ne nasilno.
VODNAR (od 21 J. do 19.2.) $a-1 mo s pomočjo sobdne organizacije, boste kos svo'im nalogam Neki čustven odnos se bo izpolnil z izholišano vsebino,	|
RIBI (od ?n 2 do 20.3.) Ne sprejemajte novih odgovornosti, ne da bj za to preieli ustre-ne n-oti-vrednosti. Usoelo vam ho odnra-viti nekj jvosn^ra-on’ nr: Zempr boste no' n-sr -se svoje diplomat ske sposobnosti.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; J1.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po tujih krajih; 12.3o Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po želinh; 14.40 Kvarteta Cetra in Radar;
15.00	«Voian», oddaja za avtomobiliste: 15.30 «Priner Chap-mann«, radijska drama; 16.35 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop:
18.00	Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15 Umelnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Družinski obzornik:
19.30	Kitare in ritmi; 20.00 Športna tribuna: 20.45 Zbor »Trielav; 21.ro Lahka glasba: 21.30 Ples;
22.30	Ciganske melodije; 22.45 Simf. glasba.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran: 13.15 Eno uro v diskoteki; 14.15 G. De Vescovi; »Solo un cantuc-cio«; 14 30 Uspeli motivi; 14.40 Dantejev «Ra'».
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro. 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske narodne; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci: 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Klasiki; 17.00 Izbrali ste...; 17.40 Jazz; '8 00 Prenos RL; 19.00 Poje 1 ine Renaud: 19 50 Prenos RL; 22.15 Hesna glasba.
SOBOTA, 11. APRILA 1964 Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav: 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Simf. glasba; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Likovne u-metnosti; Jutrišnji šport; 15.50 Oddaia za bolnike; 16.25 Nogometna tekma Italija-Ceškoslova-ška; 18.15 Izžrebani loterije: 18.20 Plesna glasba; 20.25 M. O’ Ahodha; »Tkalčev grob«; 21.25 Ital. pesmi in melodije; 22.n0 Zgodovina Italije 1915-43; 22.30 Plesna gl »»ha.
//. program
7.35 Jutranja glasba: 8.40 Poje
Jenny Luna; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi: 11.00 Vesela glasba: '2.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček: 15.15 Nainovelše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodna; 16.35 Pregled prireditev; 17.05 in 17.40 Plesna glasba: 17,35 Izžrebanje loterFe: 18.35 Vaš- izbranci: 20.35 Opera »Samson ’1 Dalila«.
///. program
18.30	Stara zgodovina; 19.00 Prejeli smo; 19.20 Industrijska revolucija in šport; 19.30 Koncert: 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Bach; 21.20 Angleški pesniki; 21.?'' Koncert.
Slovenija
8.05 Vedre melodije; 8 55 Šola: 9.25 »Šaljivke«; 9.45 Zabavna
glasba; 10.15 Domače viže; 10.35 Zbor donskih kozakov; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Zabavni mozaik: 13.30 Glasbeni se’em; 14.35 Poslušalci čestitajo: 15.15 Zabavna glasba: 15.40 Pevski zbori;
16.00	Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino; 17.35 PesnV jug. narodov; 18.00 Aktualnosti; )8.10 Basist Cesare Siepi- 18.45 Novo v znanosti: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «Iščemo nove talente«; 21.00 Ples; 22.10 Oddaja za izšel’»nee.
Ital. televizijo
8.30 Šola; 16.25 Nogometna tekma Italija - Češkoslovaška; 18.15 Petna:st nrnut z Otellom Pro-faziom; 18.30 Nikoli ni prepozno:
19.00	Dnevnik: 19.20 Oddaja za delavce: 19.50 Sedem dni v parlamentu- 20.15 Športne vesti: 20.30 Dnevnik: 21.00 »uhrika «A1 Gran Hotel«; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik: 21.15 ((Velika zapreka«; 22.15 Tv zgodba: «11 benefattore sociale«; 23.05 Športne vesti
Jug. televizija
18.00	Poročila; 18.05 »Obdolženi«, mladinska igra; 19.00 TV obzornik — Naš teleobjektiv: 19.20 «Otočje Galapagos«, reportaža; 19 50 Ka- bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.?o Propagandna oddaia; 20.45 ((Ogledalo državljana Pokornega«. komedija: 21.45 «Dlck Powell vam predstavlja«, film; 22.35 Poročila.
£ —
11. aprila 1964
Vreme včeraj: naj višja temperatura 14.5, najmižja 7.2, ob 19. uri 12.8; vlage 57 odst., zračni tlak 1020 stalen, veter 2 km severozahodnih nebo 3 desetine pokrito, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj.
Tržaški dnevnik
—' .i —————_. 
Danes, SOBOTA, 11. aprila
Filip
Sonce vzide ob 5.27 im zatone ob 18.46. Dolžina dneva 13.19. Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 17.28
Jutri, NEDELJA, 12. aprila
Lazar
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobren sklep o povečanju staleža osebja podjetja mestne čistoče
Sklep bo postal veljaven, ko ga bo odobril prefekturni upravni odbor - Vprašanje dr. Piiuherleja o proizvodnji nestrupenega plina
vprašanja, so svetovalci soglasno odobrili sklep.
Občinski svetovalci so odobrili tudi vrsto sklepov navadnega u-pravnega značaja, nakar je odbornik dr. Babille prečital sklep o konvenciji med občinsko in pokrajinsko upravo ter univerzo o ustanovitvi Visoke šole za telesno vzgojo. O tem smo obširno pisali ob sprejemu podobnega sklepa v pokrajinskem svetu. Razprava o konvenciji in o predloženem statutu šole se bo nadaljevala na prihodnjih sejah, nakar bodo svetovalci glasovali o predloženem sklepu.
Sinočnja seja je bila posvečena samo upravnim vprašanjem. Zato so nekateri svetovalci predložili odboru pismena vprašanja. Tako je svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) poslal županu in pristojnemu od-
Sinoči so na seji tržaškega občinskega sveta soglasno odobrili sklep o povečanju staleža osebja podjetja mestne čistoče. Na osnovi novega staleža bo občinska uprava sprejela v službo 100 novih uslužbencev, ki jih bodo zaposlili največ pri čiščenju mestnih ulic in pri odnašanju smeti iz stanovanjskih hiš. S tem sklepom še ni rečeno, da bo občinska uprava sedaj začela sprejemati v službo nove uslužbence.
Sklep mora odobriti pokrajinski (prefekturni) upravni odbor. Šele potem bo občinski svet sklepal o sprejemu v službo novih uslužbencev. To pojasnilo je bilo nujno, ker je občinska uprava v preteklih dneh, takoj ko je bila objavljena vest, da je odbor sklenil povečati število uslužbencev mestne čistoče, dobila že večje število prošenj za sprejem v službo.
Odbornik dr. Babille, ki je sklep Obrazložil, je poudaril, da je sedaj v službi pri mestni čistoči skupno 413 uslužbencev, število, ki ga je nadzorna oblast odobrila leta 1960.
Pri tem je pripomnil, da se je število koristnikov od leta 1952 do lanskega leta povečalo za 33,5 odstotka, količina pobranih smeti pa za 570 stotov dnevno, ali 49 odstotkov; stalež osebja se je v preteklih desetih letih povečal samo za 15 odstotkov. Poleg tega pa znašajo odsotnosti z dela zaradi bolezni 23 odstotkov, kar znatno zmanjša delovni učinek že itak premajhnega števila uslužbencev. Odbornik je dejal, da sedaj ni več mogoče delati samo z nadurnim delom. Zato je potrebno, da se poveča stalež, in sicer od 413 na 513 uslužbencev.
Pred glasovanjem se je razvila razprava, v kateri so svetovalci izrazili svoje zadovoljstvo nad predloženim sklepom, hkrati pa so nekateri tudi poudarili, da bi moral biti ta sklep šele prvi korak pri povečanju števila uslužbencev podjetja za mestno čistočo. Poleg tega je bilo tudi poudarjeno, da pri vprašanju mestne čistoče bi morala bolj aktivno sodelovati tudi oddelka za mestno policijo in higieno. Občinski redarji bi morali strogo kaznovati vse osebe, ki mečejo na ulico odpadke in na kateri koli način povzročajo nesnago na javnih ulicah. Higienski oddelek pa bi se moral bolj resno ukvarjati s čistočo v raznih javnih lokalih in podobno. Zato je potrebno koordinirano delo med vsemi tremi občinskimi oddelki, ki so poklicani, da vsak v svojih pristojnostih skrbi za čistočo in higieno mesta.
Po odgovorih pristojnih odbornikov, ki so pojasnili prizadevanje posameznih oddelkov glede tega
aiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimnnniiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
BOJ PROT! POLIOMIELITISU SE NADALJUJE
Prvi turnus cepljenja se bo zaključil 24. t. m.
Prvotno določeni rok bi moral zapasti včeraj, a je bil podaljšan, ker starši niso še v polni meri storili svoje dolžnosti
bomiku vprašanje, v katerem ju vprašuje, ali so resnične govorice, da naprave, ki jih je zgradilo podjetje Acegat za proizvodnjo nestrupenega plina, ne bodo mogle začeti obratovati, ker je baje ministrstvo za industrijo in trgovino zavrnilo zadevne davčne ugodnosti pri dobavi tekočega goriva, ki ga potrebujejo za proizvodnjo plina. Zato svetovalec vprašuje, kaj namerava občinski odbor napraviti, da se prepreči zakasnitev proizvodnje nestrupenega plina, kar bi lahko povzročilo nadaljnje tragične smrti občanov.
* Pokrajinski upravni odbor je na
svoji seji 8. aprila med drugim odobril proračun otroške bolnišnice za leto 1964 in proračun občinske podporne ustanove za leto 1964
Odgovor ministra
0 urniku in programu na slov. srednjih šolah
Minister za javno vzgojo je te dni odgovoril na pismeno vprašanje poslanke Bernetičeve glede urnika in učnega programa v slovenskih srednjih šolah v zvezi z novo šolsko reformo o enotni srednji šoli.
Minister pravi, da je odobril učni program in urnik v prvih razredih enotne srednje šole na Tržaškem in na Goriškem kot je predlagalo šolsko skrbništvo v Trstu. Glede urnika za slovenščino, za katero je določilo pet ur tedensko, omenjeno ministrstvo pravi, da je bilo tako določeno po programu, ki je v bistvu enak kot v prejšnjih prvih razredih srednje šole. Prav tako trdi, da ni bilo bistvenih sprememb glede pouka zgodovine in zemljepisa. Učni program namreč že določa glede pouka zemljepisa predvsem spoznavanje italijanskih pokrajin, začenši s kraji, kjer je sedež šole.
Ne bomo se spuščali zdaj v polemiko, toda odgovor ministra se nam zdi zelo površen in ne zadene v bistvo zadeve, zlasti glede števila učnih ur slovenščine in pouka zgodovine Slovencev, posebno iz novejše dobe, ter spoznavanja svojih krajev.
V r
SPOROČILO ORGANIZATORJA P. D. «BARKOVLJE»
30. in 31. maja bo 2. revija slovenskih popevk «Trst 1964»
Od 32 poslanih pesmi jih je komisija izbrala 18 - Na reviji jih bosta ocenjevala publika in strokovna komisija - Novi pevci
V četrtek zvečer je bil na vabilo odbora prosvetnega društva «Bar-kovljes, ki prireja 2. revijo slovenskih popevk «Trst 1964» v društvenih prostorih v Ul. Cerreto sestanek predstavnikov kulturno - prosvetnih zvez, tiska in ladia, na katerem so se pogovorili o pripravah za omenjeno revijo, ki bo v Trstu 30. in 31. maja.
Najprej je predsednik društva Žnideršič pozdravil goste in je nato poročal o uspehih prvega festivala slovenskih popevk v Trstu lanskega leta ter o pripravah za drugo revijo slovenskih popevk v letošnjem letu. Pri tem je pripomnil, da so bile največje težave, kako naj bi obdržali skupaj orkester, da se ne bi člani ansambla «Miramar» razšli. Nudili so orkestru možnost, da je nastopal na javni oddaji v Kopru, na prireditvah v
raznih krajih na Primorskem in na plesnih prireditvah, kjer je povsod žel priznanje.
Kljub težavam je prosvetno društvo v oktobru lanskega leta razpisalo natečaj za popevke in za nove pevce ter pevke, da bi pritegnilo k sodelovanju vse, ki se zanimajo za lahko glasbo. Vseh popevk, Ki so bile poslane za natečaj je bilo 32. od katerih je komisija, ki se je sestala 15. februarja izbrala 18. Izmed teh bodo trt nagrajene na prihodnji reviji, ko bodo Objavljeni tudi avtorji. Razen teh nagrad, ki so bile namenjene kot spodbuda k sodelovanju, bodo tudi druge nagrade na podlagi glasovanja pub-blike in strokovne komisije ob priliki revije. Ni izključeno, da bo število popevk na reviji nekoliko povečano, tako da bo skupno 20 popevk. Na razpis za pevce in l
popevk. Na razpis za pevce in pev-
PO UGOTOVITVAH TRŽAŠKIH OBČINSKIH URADOV
Cene živil na drobno v marcu so ostale bistveno nespremenjene
Cena telečjega in zmrznjenega mesa se je dvignila za 100 lir pri kg, cena masla in raznih maščob pa se je znižala

Po ugotovitvah tržaških občinskih uradov in nadzorstva občinskih stražnikov se je položaj na tržišlču na drobno v marcu izboljšal. Prišlo je sicer do zvišanja cen nekaterih potrošmih dobrin, vendar predvsem v zvezi s praznil ki, medtem ko so cene v glavnem trdne, za nekatere vrste dobrin pa so se tudi znižale. Te u-gotovitve odgovarjajo gibanju vsedržavnega indeksa cen na drobno, ki je februarja naraste! za Od odst. v primerjavi z januarjem, medtem ko se je vsedržavni indeks cen na debelo znižal za 0.1 odst.
Zvišale so se cene mesa in to goveijega mesa na debelo za 40 lir, na drobno pa za 100 lir. za kar se je zvišala tudi cena zmrznjenega mesa, ki so ga potrošniki dobro sprejeli. Rahlo je narastla cena perutnine zlasti pred prazniki, ko so jo prodajali od 680 do 760 lir za kg, medtem ko so prodajali zmrznjeno perutnino po 480 lir za Tiog. Jagn5etrneI!]c bfib malo na tržišču in je dosegla cena za bedra 1360 do ,1680 lir- za kg. Jz istih razlogov se je znatro zvišala tudi cena zajcev.
Občinski zdravnik je sporočil, da je bil rok za zaključek prvega cepljenja otrok od 4. meseca do 6. leta starosti proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom podaljšan do 24. t.m. Kot je bilo svoj čas sporočeno, bi moral ta rok zapasti včeraj. Zdravstveni organi pa so imeli za potrebno, da podaljšajo rok prvega cepljenja zato, ker je še precej otrok, ki niso bili cepljeni. Zato občinski zdravstveni urad poziva vse starše, ki še niso prinesli cepit svojih otrok, naj to store najkasneje do 24. t.m., ker bodo morali z omenjenim dnem prekiniti s prvim cepivom, da lahko pred začetkom vročih poletnih mesecev zaključilo tudi s tretjim cepljenjem.
Sedaj se hkrati nadaljuje drugo cepljenje Občinski zdravstveni organi ugotavljajo, da Je doslej premalo staršev pripeljalo cepit svoje otroke drugič, saj so jih do včeraj v občinskih ambulantah cepili le okrog 3000.
V občinskih ambulantah so do včeraj cepili s Sabinovim cepivom skupno 19.680 otrok, od 4. meseca do 6. leta starosti. Cepljenje otrok v osnovnih šolah pa se redno nadaljuje in so jib cepili že okrog 6000.
Minister za zdravstvo Mancini Je poslal vsem pokrajinskim zdravnikom pismo, v katerem se Jim za-
hvaljuje za veliko delo, ki je bilo napravljeno v prvi fazi cepljenja otrok proti poliomielitisu s Sabinovim cepivom. Minister pravi, da je bilo do sedaj razdeljenih in uporabljenih v vsej Italiji okrog 10 milijonov doz cepiva, od katerih jih je ministrstvo neposredno dodelilo pokrajinam 6,5 milijona. Potem ko ugotavlja, da je dosedanje množično cepljenje otrok zahtevalo od vseh velik napor, minister proti pokrajinske zdravnike, naj se tudi v njegovem imenu zahvalijo vsem svojim sodelavcem, občinskim zdravnikom, vsemu zdravstvenemu m tehničnemu osebju raznih usta-k* so P°IeS Pokrajinskih in občinskih uprav skrbele za cepljenje otrok, ter vsem drugim ustanovam in osebam, ki so na kateri koli način sodelovale v tej veliki kampanji.
Nato minister ugotavlja, da je bila doslej storjena samo tretjina poti, ki jo je treba prehoditi, da bodo vsi otroci cepljeni proti tej hudi bolezni. Zato je treba napeti vse sile, da bo smoter, ki so si ga zdravstvene oblasti zadele, dosežen v občo korist vseh otrok.
V svojem pismu minister naproša pokrajinske zdravnike, naj se zahvalijo tudi predstavnikom tiska za vse njihovo veliko delo, ki so ga opravili v tej kampanji. V tem primeru, poudarja minister, je tisk pokazal svojo dejansko vlogo, ki mu pripada v življenju sodobne in civilizirane države, pokazal je velik čut odgovornosti, človeško razumevanje ter splošno sodelovanje. Minister nato poziva časnikarje, naj nadaljujejo s to plemenito bitko in naj nenehno opozarjajo javnost na to važno akcijo.
v zadnjem razdobju z
gospodarskimi ustanova-
Seja odbora tri. zbornice
Sinoči se Je sestal Izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je poročal predsednik dr. Caidassi o stikih, ki jih je imela zbornica v različnimi mi in organizacijami. Dr. Caidassi je tako poročal o stikih z avstrijskimi gospodarskimi predstavniki, o težavah tržaškega pristanišča, o razgovoru s predstavniki tržaške lesne trgovine in o naporih za izpopolnitev tržaške občinske tržni ce s sadjem in zelenjavo na debe lo Dr. Caidassi je 4. aprila spre jel italijanskega generalnega konzu la v Kopru dr. Cerchioneja, s ka terim je govoril o nekaterih vpra šanjih gospodarskih stikov z Jugoslovanskim obmejnim področjem.
Posebno poglavje poročila je posvečeno tržaškemu velesejmu in zlasti programu stikov z afriškimi državami, ki bodo letos prvič v večji meri sodelovale na velesejmu. Končno Je bilo na seji tudi govora o naftovodu med Trstom, Avstrijo in Bavarsko.
Prodajna cena masla na diob-no se je rahlo znižala, kar velja še zlasti za običajne vrste masla. Potic so tržaški peki spekli le malo,' ker imajo z njimi mnogo dela.
Znižala se je cena živalskih maščob, za razne vrste celo do 10 odst. Cena olivnega olja se je u-stalila, vendar pa se je v primerjavi z lanskim majem znižala in to celo do 200 lir pri litru. Trg je bil dobro založen s sladkorjem.
Občinski stražniki so nadzorovali pekarne in so ugotovili 22 prekrškov in en primer, ko niso bile naznačene cene.
Rahlo se je dvignila cena kave, kar odgovarja spremembam na vsedržavnem tržišču. Pri vinu ni bilo sprememb, mleka je bilo dovolj za potrebe tržišča.
Občutno se je izboljšal položaj na ribjem trgu in to tudi v zvezi z novim pravilnikom, ki določa. da morajo lokalni ribiči ulov pripeljati predvsem na domačo tržihico;- To določilo so prekršili $am(j v treU. primerih.
Izboljšal,-se... je položaj na tržnici s sadjem in zelenjšvo na debelo, kamor so pripeljali 45.000 stotov povrtnine in sadja.
Danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani
Ljubljanski srednješolci danes gostje ZDS
Danes zjutraj ob 7. uri bodo prišli v Trst srednješolci ljubljanskega učiteljišča, ki bodo tri dni gostje Zveze demokratičnih srednješolcev.
Gostje bodo danes popoldne ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani i-meli predavanje o «Kulturnem in šolskem izživljanju jugoslovanske mladine«. V svojem predavanju bodo nakazali našim srednješolcem napredek jugoslovanske šole, predvsem pa bodo govorili o šolskem samoupravljanju.
Ljubljanski učiteljiščniki bodo imeli s predstavniki ZDS razgovore, s katerimi bodo navezali še tesnejše stike.
Delegacija Mladinske tribune je bila že lani meseea oktobra v Ljubljani, na obisku ljubljanskih učiteljiščnikov, kjer so se pričeli prvi stiki. V kompetenci teh stikov, ki so bili do sedaj zelo plodoviti in uspešni, je prišlo do izmenjave dveh glasil, tržaške «Mla-dinske tribune«, ki jo na ljubljanskem učiteljišču zelo Berejo, ter ondotne «Resljeve 122» glasila ljubljanskih učiteljiščnikov.
Volitve pri Orionu
V podjetju Orion so se včeraj zaključile volitve nove notranje komisije. FIOM-CGIL je nekoliko pridobila na glasovih, število predstavnikov obeh sindikatov pa je o-
stalo nespremenjeno: FIOM-CGIL ima dva predstavnika delavcev in sindikat kovinarjev Delavske zbornice prav tako dva. Kot po navadi pa ima ta sindikalna organizacija tudi edinega predstavnika uradnikov.
Občni zbor a. k. <Jadran*
V Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 je bil v sredo 17. občni zbor akademskega kluba «Jadran». Dosedanji predsednik Klavdij Palčič je orisal dosedanji položaj kluba, katerega delovanja se je omejilo samo na prireditev izleta in bru-covanja. Upoštevajoč, da se zavedni akademiki že vsestransko udejstvujejo v drugih organizacijah, je klubsko delovanje popolnoma prenehalo in po mnenju govornika bi se ga dalo poživeti predvsem z navezavo stikov med italijanskimi in slovenskimi akademiki obeh sosednih univerz.
Tudi tajniško poročilo, ki ga je podala (jt^ed^rija tgjpjcg Lili Sa-vrinova, se je omejilo samo na navedbo treh prireditev, ki jih je priredil klub v pretekli poslovni dobi.
Po dokaj živahni diskusiji, v katero so posegli prisotni akademiki, je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo predsednik Tom Marc, podpredsednik Aljoša Volči, tajnica Daša Tomšič, blagajničarka Ivica Bone in trije odborniki, Marijan Lovrenčič, Ivan Fišer in Lili Savrinova. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dimitrij Bi-ber, Klavdij Palčič in Darij Cupin.
Neuspešna pogajanja CRDA in Trž. arzenala
Včeraj so se na tržaškem sedežu Intersinda nadaljevala pogajanja za ureditev akordnih dodatkov in nagrad. Kot prvi dan pojanaj se tudi včeraj niso mogli sporazumeti in so zato odložili pogajanja na kasnejši čas v Rimu.
Včeraj Je bila v Miljah enotna skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Roka. Na njej so razpravljali o položaju, ki se ni prav nič izboljšal. Zato so predstavniki sindikatov sporočili delavcem, da bodo prihodnji teden, najbrž v četrtek, proglasili poldnevno solidarnostno stavko vse kovinarske stroke.
Včeraj so se vrnili na delo vsi delavci ladjedelnice Felszegy razen 84 delavcev, ki so jim dali en dan dopusta. V ladjedelnici so v delu tri ladje. Danes pa se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja za rešitev spora.
£ Jutri, 12. aprila bo pokriti bazen na razpolago občinstvu od 13. do 19. ure, ker bodo v dopoldanskih urah v njem tekmovanja začetnikov deželnega odbora FIN.
PREDVOLILNA KAMPANJA
Danes konferenca o stališču KPI do vprašani slovenske manjšine
Z zavrnitvijo monarhistične liste bo na glasovnici
Je 11 znakov - Jutri v Trstu Matteotti za PSI
--------
^ „ _	_ _ _ JEJ
tržaške federacije KPI v Ul. Capi-tolina 3 tiskovna konferenca, na ka. teri bodo-. o#sali »tališče KPI do .vpfkšanj slovenskega prebivalstva v zvezi s programom deželnih voli-tev.SKonferenco %) ibdprl dr. Karel Siškovič, udeležili pa se je bod&: tudi slovenski kandidati liste KPI: Dušan Furlan, »Jelka Gerbec, Mario Orbefc (neodvisen) Iri »Dušan Lovri-ha. konferenci ,bo predsedovala poslanka Marija . Bernetič; {
Za jutri se obeta nekoliko manj živahna predvolilna, nidelja kot zadnjič, vendar pa bo tudi nekaj večjih zborovanj. Za socialiste bo ob 11.15 govoril na Trgu sv. Antona poslanec Matteo Matteotti. V kinu »Arcobaleno« bo ob 10.30 govoril poslanec KPI Vittorio Vidali o «Spaniji včeraj in danes«, nakar bo sledilo predvajanje filma «Umreti v Madridu«. Liberalci bodo imeli svoje zborovanje ob 11. uri v kinu «Grattacielo», za republikance pa ob odprl volilno kampanjo na Trgu Goldoni član osrednjega vodstva prof. Emanuele Terrana.
Tudi včeraj so bila razna zborovanje komunistov in socialistov. Tiskovni urad PSI sporoča, da je župan iz občine Vecchiano pri Piši G. Orsini včeraj na Trgu sv. Antona orisal glavne poteze deželnega programa socialistov ter pozitivne plati politike stranke v vsedržavnem okviru in v vladi. V Skednju pa je govoril o programu Del Pie-tro, ki je obravnaval tudi vprašanja slovenske manjšine in razna sindikalna vprašanja.
Danes bo imela PSI dve zborovanji: ob 17.30 bo na Trgu Gioberti govoril E. Laurenti, ob 19.30 pa bosta govorila v Podlonjerju Dušan Hreščak in Laurenti.
Danes bo imela KPI naslednja zborovanja: ob 20. uri na Trgu Goldoni Paolo Šema in V. Vidali; ob 18. v Ljudskem domu v Trstu bo govorila odv. Gianna Siggia - Blanco, neodvisna deželna svetovalka v Dolini Aosta; ob 19.30 v Stivanu poslanka M. Bernetič; ob 18. v Ulici Cristoforo Belli Tonel; ob 20.30 v Saležu Franc Gombač.
PSIUP bo imela danes naslednja zborovanja: ob 12. uri na Trgu Garibaldi dr. Pincherle in E. Marto-ne; ob 11. na Ponterošu Seccia; ob 11. na Trgu Cavana Bertam; ob 12. na Trgu Barbacan Bertani; ob 20. v Boljuncu Jercog. Ob 18. uri bo vsedržavni podtajnik CGIL Luigi Nicosia govoril na Trgu Goldoni o zaščiti delovnega mesta: predsedoval bo dr. Pincherle.
Jutri bo Imela PSIUP ob 11. uri zborovanje na Trgu Goldoni, kjer bo govoril Andrea Margheri, član vsedržavnega sveta stranke; ob 12. uri na Trgu Sv. Jakoba Mario Glo-vanna, urednik lista «Mondo Nuo-vo», ob 10. v Miljah na Trgu Marconi Pincherle in Martone; ob 17.30 v Križu Andrea Margheri, ob 10.30 v Dolini Jercog in Guagnini.
V LADJEDELNICI SV. JUSTA
V nedeljo splavitev ribiške ladje
Podtajnik za trgovinsko morna. rico Piintus bo prisoten v nedeljo dopoldne pri splavitvi 900-ton-ske ribiške ladje v ladjedelnici Sv. Justa. Ladjo grade za brodarja i Sardinije in na prazno splavišče bodo takoj postavili gre. delj podobne ladje. -Cez 15 dni pa bodo v isti ladjedelnici splavili naslednjo ribiško ladjo, Jci ho imela isto tonažo in Ute značilnosti.
iiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif milimi
VČERAJ PONOČI HA TRBIŠKI CESTI PRI KATINAR1
Tragična smrt mladega šoferja pod prevrnjenim avtomobilom
Na ovinku pod nadvozom je izgubit oblast nad vozilom, ki j* zadelo ob obcestni kamen in se prevrnilo - Nesrečnik je podlegel kmalu po provozu v bolnišnico
ga odpeljali v bolnišnico, kjer ga nujno sprejeli
Nekaj ur po pretresljivi prometni nesreči, pri kateri je izgubil življenje 22-letni mladenič, ki je z vespo trčil v tovornik na Trgu Ippodromo in o kateri smo poročali včeraj, se je na trbiški cesti na velikem ovinku pod nadvozom ceste za Katinaro, dogodila druga smrtna nesreča. 24-let-ni prodajalec Bruno Furlan z Reške ceste 37 se je prevrnil z avtomobilom, se hudo poškodoval in podlegel zadobljenim poškodbam 40 minut po prevozu v bolnišnico.
Okrog 1.30 se je Furlan po trbiški cesti z Opčin vračal proti domu s svojim novim fiatom 600 TS 65701. Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni privozil pod omenjeni nadvoz. Tam je Furlan začel obračati na desno, da bi prevozil veliki ovinek, toda ko se je znašel sredi ovinka, je morda še
nevešč šofiranja nenadoma zašel preveč na levo stran ceste in izgubil nadzorstvo nad avtomobilom s katerim je začel drveti naravnost v smrt. Avto je v svoji blazni vožnji brez kontrole zdrvel na levo in se tam zaradi sunka v obcestni kamen prevrnil. Pri tem so se odprla vrata in Furlana je vrglo na cestišče, kjer se je močno udaril v glavo in po prsih ter na nesrečo padel še pod streho avtomobila samega, ki se je po nekaj metrih ustavil s kolesi navzgor.
Nekaj minut potem Je privozil mimo avtomobilist ln ob pogledu na strašno nesrečo, se je takoj podvizal do najbllžnjega telefona odkoder Je poklical rešilni avto RK in karabinjerje s postaje v Istrski ulici. Bolničarji so z vso naglico prihiteli na kraj nesreče, dvignili Furlana izpod prevrnjenega avta
na nevroklrur-s strogo pridržano zlginoK desnih re-les-
ter
so _
ški oddelek proi
Kljub hitri pomoči, so bile za Furlana vse zdravniške nege zaman in 40 minut po sprejemu v bolnišnico je podlegel hudim zadobljenim notranjim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer Je na razpolago sodnim oblastem.
Karabinjerji so se na kraju nesreče mudili skoraj do 4. ure zjutraj, na Katinaro so odšli tudi gasilci, ki so s pomočjo premičnega žerjava odstranili prevrnjen Furlanov avto ter ga prepeljali v karabinjersko vojašnico v Istrsko ulico.
Nesrečen Furlan je živel sam z očetom in sestro, ker mu je mati nedavno umrla.
PSI ima te dni vrsto selekcijskih skupščin, na katerih seznanja člane z volilnim programom. Snoči je bila skupščina v Miljah, kier sta kandidat Giorgio Menguzzato in sekcijski tajnik Fontanot obravnavala tudi vprašanje ladjedelnice Sv. Roka in Felszegy in omenila posredovanje stranke za rešitev teh vprašanj. Druge sekcijske skupščine bodo v ponedeljek in sredo, medtem ko bo stranka uradno odprla svojo volilno kampanjo v četrtek z zborovanjem na Trgu Goldoni, kior bosta govorila nosilca liste Dulci in Cesare.
imajo tudi demokristjani sekcijah, na katerih razni krajevni vodite-m programu, i deželna volilna komisija uradno sporočila monar-stranki (PDIUM), da je za-priziv proti odločitvi volilne komisije, ki je v zavrnila monarhistično nerednosti, ki
______ Jako bo na gla-
lici v tržaškem volilnem okrožju samo 11 znakov strank In skupin. Znak PDIUM bi moral biti na glasovnici na dvanajstem mestu.
ke se je prijavilo 25 oseb iz mesta, Sesljana, Cerovelj, z Brega, Proseka in Kontovela, iz Barkovelj, Repna, Rojana in Bazovice. Izbiranje je bilo dvakrat, in sicer 23. februarja ter pozneje, ko so še enkrat preizkusili prve izbrane prijavljence. Spričo prijave pevcev in predloženih popevk se obeta drugi reviji lep uspeh, ker bo prav gotovo bolj pestra tako glede samih popevk kot sodelovanja avtorjev.
Orkester «Miramar», ki ga vodi prof. Aleksander Vodopivec, se je krepko lotil priprav tako da bo vse v redu do omenjenega datuma. Orkester bo ojačen z novimi in štrumenti, tako da bo tudi izved ba popolnejša.
Taka prireditev, kot je revija po pevk, zahteva poleg požrtvovalno sti in nesebičnega truda tudi ji nančne izdatke, ki jih je prevze i lo barkovljanslco društvo. Stroške za lansko prireditev so krili z gostovanji v raznih krajih. Nekateri ■troški bodo Letos odpadli, imeli yj bodo druge, ki jih lani ni bilo. dradi tega poziva barkovljansko prosvetno društvo razne ustanove, podjetja ter zasebnike, naj prispevajo svoj delež za nagrade, tako da ''o prireditev vsestransko uspela.
Po poročilu predsednika se je razlila daljša in živahna diskusija. rodstvo prosvetnega društva je sporočilo, da bo prireditev v Avdito-: iju, razen če ne bi naknadno na-i topile komplikacije. Govn a je bilo tudi o načinu ocenjevat, a in je jrrevladalo mnenje, da bi bili po-t rebni dve oceni, in sicer ocena publike ter ocena strokovne komi-lije. Prav tako pa bi bilo zelo koristno in potrebno, da bi prireditev, < rkester in popevke ter pevce bolj 1 opularizirali, da bi vzbudili zani-i tanje širšega občinstva.
Zamisel revije, fc: jo je lani sproti Stanko Birsa in ki jo je pod-I rlo barkovljansko društvo, je i redna vse pohvale in jo je treba podpreti ter jo pravilno usmeriti, da ne bi zamrla ampak se še bolj razvila in uveljavila
Zaključek stavke v Teatro Nuovo
Včeraj se je nehala stavka uslužbencev gledališča «Teatro Nuovo«, ki so protestirali, ker niso že dva tedna prejeli plače. Stavko so prekinili, ker je minister za turizem in prireditve Corona zagotovil, da bodo izplačali gledališču prispevek, ki mu ga je država dolžna.
V zvezi s tem Jj senator Vidali postavil ministru vprašanje in zahteval, naj poskrbi, da se državni prispevek čimprej pošlje gledališču.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinHinnmimiiiiiiniMiiiniiiiiiiiiiiiiiiinHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
ČETRTA ŽRTEV DVEH TEMNOPOLTIH GOLJUFOV
Pri menjavanju desettisočaka sta hipnotizirala žrtve?
Pri štirih tatvinah sta si nabrala nad 230.000 lir Zadnji jima je nasedel uradnik Ruggero Lokar
Predvčerajšnjim zjutraj se je na komisariatu na Trgu Dalmazia zglasila še ena žrtev dveh «tujih» premetencev, ki sta z izgovorom menjave desettisočaka ukradla 91 tisoč lir. 26-letni uradnik Ruggero Lokar iz Ul. Romagna 37 je službujočim agentom povedal, da sta prejšnjo soboto okrog 13. ure prišla v skladišče tvrdke «Avon-R.o-sada-Lokar« v Ul. Rossini 4, dva temnopolta moška in v polomljeni italijanščini zelo vljudno prosila, da bi jima Lokar zamerja! desettisočak v tisočake. Lokar je neznancema ustregel in goljufa sta se mu začela zahvaljevati ter nato zapustila skladišče. Nevšečnosti so prišle nekaj dni potem, ko je Lolkar preštel denar v blagajni i,n čeprav je računal in prešteval, je vedno manjkalo 91.000 lir. Tedaj se je spomnil na neznanca in na goljufije, o katerih je bral v dnevnem časopisju.
Ni bilo dvomoV. Neznanca, ki sta ogoljufala blagajničarko v pekarni Bonazza, poštnega uradnika Cameriera v Miramarskem drevoredu in lastnika papirnice v Drevoredu 20. septembra 33 Antoni,na Liipariija sta ogoljufala tudi njega.
Po vsem tem bi se dalo sklepati, da goljufa hipnotizirata svoje žrtve, ker je nekdo od ogoljufanih tudi povedal, da se je čutil hipnotiziran ob pogledu na oba temnopolta malopridneža. Policij, ske oblasti so uvedle preiskavo, da bi izsledile neznanca. V policijskih krogih so uverjeni, da gre za dva egipčanska pomorščaka, toda doslej ni nobenega sledu za neznancema, ki sta si na tako »vljudno magični« način nabrala kar čedno vsotico preko 230.000 lir.
Časovno parkiranje tudi na Trgu lllpiano
županstvo sporoča, da bo z veljavnostjo od ponedeljka, 13. aprila dalje, uvedeno časovno omejeno parkiranje z uporabo papirnatih kontrolnih ur tudi v naslednjih ulicah:
v Ul. Trento na strani parnih številk od Ul. Galattl do Ul. Milano;
v Ul. Ghega na strani neparnih številk od Ul. Trento do vkUučno št. 17;
na Trgu Ulpiano na desni strani od Ul. Giustinlano do Ul. Coroneo vzdolž poslopij št. 3, 4, 5 in 6.
Požar v «Dopolavoro ferrovlario*
V društvenih prostorih «Dopola-voro ferroviario« na Trgu Vitto-
rio Veneto 3 je včeraj zjutraj nastal majhen požar. Ogenj je zajel leseni okenski okvir, ki je služil za podlago električnemu zračnemu sesalcu v dvorani biljardov. Gasilci so takoj prihiteli in z nekaj curki vode pogasili požar, ki je nastal zaradi kratkega stiku v sesalcu. Požar je povzročil 15.000 lir škode.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTO VEL
priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17.30 v dvorani na Kontovelu
ljudsko igro v štirih dejanjih
Franca , Šaleškega Finžgarja
Režira
STANE
RAZTRESEN
Gledališča
VERDI
Nadaljuje se prodaja vstopnic za drugi koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes. Dirigiral bo Gabor Otvoes, sodeloval pa bo violinist Uto Ughi.
Program: Mozart — Simfonija *t. 39 (Labodji spev), Respighi — Gregorijanski koncert (novo za Trst), Brahms — Simfonija št. 1 op. 68 za violino in orkester.
TEATRO NUOVO
V Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) danes ob 21. uri za red E »Leucojevi dvogovori« Cesara Pa-veseja. Režija Aldo Trionfo. Novost. Predstave bodo trajale samo do četrtka 16. t.m. Cene: parter A 1200 lir. parter B 700 lir, balkon 300 lir.
Nazionale 14.00 17.45 2.1.30 »Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor. Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 «La ballata del bo-ia» Nino Manfredi. Prepovedano mladini.
Exce!sior 16.00 «La pappa reale« An-nie Girardot. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Compagnia di codardi« Glenn Ford, Stella Stevens.
Grattacielo 16.00 «Monsieur Cognac« Technicolor. Tony Curtis, Ohristine Kaufmanu.
Sunercinema 16.00 «1 piaceri proibi-ti" Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «1 tabu« Technicolor. Prepovedal o mlad ni.
Filodrammatico 16.30 «La donna dal-la maschera di ferro« Technicolor. Patiicia Medina,
Aurora 15.00 18.00 21.30 «11 cardina-le».
Cristallo 16.00 «Giorni caldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Dona-hue.
Capitol 16.30 «Sedotta e abbandona-ta» Stefania Sandrelli.
Garibaldi 16.30 «Una s.posa per due« Sandra Dee, Boby Darrin.
Massimo 16.00 «Le verdi bandiere di Allah« Technicolor. Jose Suarez, CrisMna Gaioni.
lmpero 16.00 «Dove vai sono guai«.
Moderno 21.15 Goldonijeva igra »H vecchio bizzarro« Cesco Baseggio.
Astra 16.00 «1 tre delila croce de^ sud«.
Astoria 16.30 «OK Parigi« Technicolor.
Vittorio Veneto 15.45 «Le mani sul-la citta« Salvo Raindone, Nagrajen v Benetkah.
Abbazia 16.03 «Sciarada» Gary Grant, Audrey Hepburn. Technicolor
Ideale 15.45 «Sessualita» Technicolor. Jane Fonda.
Marconi 16.00 «Amante di guerra« Robert IVagner,
Skedenj 16.00 «Agente 007 licenza di uccidere« Technicolor.
Zlomil si je gleženj
Na nekem gradbišču v Ricmanjih, kjer je zaposlen za gradbeno podjetje ICEM iz D’Annunziovega drevoreda 53, se je včeraj popoldne ponesrečil 68-letni delavec Antonio Zottis s Padrič št. 60. Ko je skupaj z delovnimi tovariši skušal spraviti mali vagonček na tir, se je nerodno prestopil in padel. Pri padcu si je Zotti zlomil desni gleženj in se pobil po peti. Z delodajalčevim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
KINO SKEDENJ
predvaja danes z začetkom ob 16. uri zelo lepi film v technicolor ju:
AGENTE 007 LICENZA Dl UCCIDERE
(Agent 007 sme ubiti) Igrata:
SEAN CONNERY URŠULA ANDRESS
Včeraj-danes
Vreti parafin opekel delavca na ladji
Na motorni ladji Tržaškega Lloy-da «Adige», ki je zasidrana v Novem pristanišču, sta se včeraj okrog 14. ure ponesrečila 28-letni gojenec za pomorskega komisarja Giuseppe Pillitteri s Furlanske ceste 3 in 48-letni delavec Carlo Viani s Kontovela 63. Ko sta bila v podpalubju ladje, Je nenadoma s palube padel vrč parafina, ki so ga uporabljali delavci, se razlil in oškropil Viani-ja in Pillitterija po glavi, obrazu, vratu, rokah in podlaktih. Oba ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč zaradi opekline prve in druge stopnje. Pillitteri bo okreval v 10 dneh, medtem ko se bo moral Viani zdraviti dva tedna.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
10 aprila 1964 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 71-letnu Carlo Berlot, 68-letna Rosa Parovej por. Zupio,
SLIKE bivajočih v Inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 - ROMA FOTOGRAFIE di residentl al-1’estero a Vostra disposizione per matrimonlo. cEureka« — Casella 5013 — ROMA
35-1 etni Olivtero Coslovlch, 66-letni Framccsco Flaider, 75-letni Alberto Rapotezi 76-letna Giuseppina Škerl vd. Kervin, 23-letni Bruno Furlan
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. — 12. IV.)
AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni *! Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44- Nicoli, Ul di Ser-vola 80; Alla Basillca, Ul.'S. GRi-sto 1; Busollnl, Ul. P. Hevoltella 41: INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2> Man zoni, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (6. - 12. IV.)
AlTAngelo d’orof Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marija Hrovatina daruje Milan Jereb 1(00 Ur za DljaSko Matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je 9. t. m. za vedno zapustila naša draga
ROZA ZUPIN
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri iz glavne bolnišnice.
Žalujoči soprog Jože, sinova Jože In Giordano z družinami ter hčere Mira, Ljuba, NUda, Zorka in Eda z družinami Sveta Barbara, 11.IV.1964.
Trajekt «Adonis» za grški turizem
Jutri dopoldne ob 11. uri bodo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču motorni trajekt «AdoniS», Prvo izmed treh 4.300-tonskih ladij, ki jih je naročila grška turistična ustanova. Ladja bo lahko Prepeljala 425 potnikov, 97 mož Posadke in 40 avtomobilov srednje velikosti. Botrica nove ladje bo Ana Kedros, hčerka grškega častnega konzula v Trstu Cleobu-losa Kedrosa.
Ladja «Adonis» je grajena za turistične potrebe Grčije, ki ima razčlenjeno obalo s številnimi otoki. LAdja je dolga 97 metrov, Široka 16 m in je opremljena z dvema motorjema, ki razvijata skupno 5.500 konjskih sil in ji bosta omogočala povprečno brzino 17 milj na uro ob polovičnem tovoru. Opremljena bo s stabiliza-torskimi krilci in transverzalnim vijakom na pramcu, ki ji bo omogočal lažje manevre pri pristankih. Vse tri ladje, ki jih grade v ladjedelnici CRDA v Tržiču, bodo imele udobne prostore za potnike, restavracijo, bar, luksuzno opremljene kabine, na krovu bo bazen in v vseh prostorih Umetna klima. Avtomobile bodo vkrcavali po mostu skozi krmo in skozi dve odprtini na bokih in jih namestili v garažo, ki bo zavzemala čelni prostor mostu B.
Namestitev dimnika na «Carlo Cameli»
Na orjaško 90.400-tonsko motoci-sterno «Carlo Cameli«, ki jo gradijo v tržiški ladjedelnici CRDA za družbo «Armatrice S. Lueia» iz Palerma, so s pomočjo pontonskega žerjava «Ursus» namesti^ dim" nik, v katerem so nameščeni izhodi za črpanje zraka iz strojnega oddelka, glušilci glavnih in pomožnih motorjev Diesel ter zaščitne mreže za saje iz kotlov. Dimnik tehta okrog 37 ton in meri 11.5 m v dolžino, 7,5 m v širino in 8,5 m v višino.
Po trčenju v avto padel z motorja
Na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga prepeljali 8 policijskim avtom karabinjerjev 8 postaje v Ul. Cologna, ki so na kraju nesreče opravili potrebne formalnosti, so včeraj popoldne sprejeli 25-letnega mesarja Libera Segu-'jo od S.M.M Spodnje 1894 zaradi rane na levem sencu, na desni veki •n začasne Izgube spomina. Karabinjerji so povedali, da se je Sesuli8 ponesrečil malo prej, ko ,ie vozil svoje motorno kolo po Ul. Darducci v smeri proti Trgu Gol-uonl. Ko je privozil do vogala Ul. Valdirivo, je treščil v avto TS 58757, ga je z leve privozil 27-letni
trgovec Luciano Pemarcich iz Sti-vana 16/a, namenjen v Ul. Valdirivo.
Prijavljen sodišču zaradi vožnje v pijanosti
Agenti prometne policije so fe dni prijavili sodnim oblastem zaradi vožnje motorja v pijanem stanju, 31-letnega Sergia Gasparda z Lonjerske ceste 175/3. Kot smo poročali, se je Gaspard 7. marca ponoči na svoji vespi TS 30957, vrača! pijan proti domu, toda ko je privozil na Vrdelsko cei lo. ja izgubil nadzorstvo nad vespo, treščil v dva parkirana avtomobila in se končno prevrnil z motorja.
Ranjenega Gasparda so tedaj prepeljali v bolnišnico, odkoder so ga te dni odslovili. Gasparda so potem agenti zaslišali in ga prijavili sodišču ter ga pustili na začasni svobodi.
Gost z dolgimi prsti
, Zaradi denarnice, v kateri je bilo borih 500 lir, se bo čiletni Francesco Guglia iz Ul. Gozzi 5 moral zagovarjati pred sodniki. Prejšnjo soboto je Guglia prišel v. gostilno «AHa ConCa d’Ore» v Ul. Paoliam in zagledal mladeniča, ki je v tistem trenutku s tal pobral denarnico, ki je padla iz žepa 59-ietm Benedetti Radičh vd. Jurissevth iz Ul. Trauner Ker je tedij Badicheva govorila z u«. ko drugo žensko, je mladenič položil denarnico na mizo, Guglia pa si jo je s hitro kretnjo prisvojil. Na njegovo nesrečo pa ga je opazila Radicheva in začela kričati. Prihiteli so agenti s Komisariata na Trgu Dalmazia in pospremili Guglio na komisariat. Po zaslišanju so ga prijavili sodišču in ga pustili na začasni svobodi.
ZBOROVANJE NA ZVEZI TRGOVCEV
Jestvinarji so za zaporo trgovin ob sredah popoldne
Proti je samo neka veleblagovnica Posebni odbor bo proučil zadevo
Na sedežu pokrajinske zveze tr-govcev v Gorici je bilo preteklo sredo izredno zborovanje goriških jestvinarjev, na katerem so proučili položaj te kategorije s po. sebnim ozirom na izvedbo krat-kega tedna s popoldansko zaporo jestvinsiih trgovin ob sredah.
Predsednik kategorije Mario Morassi je v svojem poročilu poudaril, da je začasna Uredba take zapore lani naletela na ugoden odmev pri trgovcih ln usluž. bencih ter tudi ni posebno prizadela potrošnike. Zato je izrazil mnenje, naj bi predlagali prefektu . definitivno uvedbo popoldan-ske zapore jestvinskih trgovin ob sredah.
Na zborovanju pa so ugotovili, da je samo neka veletrgovina, ki se ne strinja s takim predlogom in prt v to bi bilo vzrok, da še niso dosegli zadevnega prefektur-nega odloka. Pri debati so ugotovili nadalje, da je nad 3Q0 jestvinskih trgovin z okrog 400 uslužbenci za skrajšani delovni teden in da ni upravičeno zavlačevanje njegove izvedbe zaradi enega samega podjetja, ki s* protivi.,^
Ugotovili so tudi, da se prefekt zanima za pozitivno rešitev tega vprašanja, vendar so sklenili u-stanoviti poseben odbor, ki naj bi ukrenil potrebno in se pritožil tudi na glavnem ravnateljstvu o-menjene veleblagovnice. Ce tudi to ne bo imelo uspeha, bodo storili druge primerne ukrepe. V ak-cijski odbor so imenovali pred-stavnike vseh okrajev naše pokrajine.
iiiiiiiiiimiiiiiiimiiii«iiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiniiiimiiiiiiiiiiuifitiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiii«iiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiijiifjttiiitiiitl
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
27 let zapora in 4 milijone globe je zahteval tožilec za 4 obtožence
Cigan bo sedel 4 leta in 3 mesece, ker je zažgat voz, v katerem bi labko zgorela ciganka in njen otrok
i.,v
Na včerajšnji obravnavi pred porotnim sediščem (predsednik Rossi tožilec Corsi, zapisnikar Qui-da, obramba Morgera, , Amodeo, Antonini, Cuccagna in Moscolin) je tožilec Corsi zahteval za vse štiri obtožence (trije so obtoženi ropa in drugih prekrškov, a četrti samo nakupa ukradenega blaga) 27 let in pol zapora ter 4.150.000 lir glebe.
Tožilčeve zahteve so povzročile pravcati preplah med, obtoženci in njihovimi svojci. Ko je obtoženec De Cesare po kratkem besednem dvogovoru med tožilcem in nekim zagovornikom, la-zumel da mu preti kazen do skoraj devet let zapora, je vstal ter pogledal skozi železno ograjo proti mestu, ki je namenjeno za občinstvo in kjer je stala njegova še mladoletna žena (De Cesare je poročen ter je oče šele nekaj mesecev starega otroka) tet začel krčevito jokati. Tudi žena ge je spustila v jok in takoj za njo tudi mati nekega drugega obtoženca. Karabinjerji so posegli vmes in odpeljali nekaj žensk iz dvorane, Se preden je postavil konkretne zahteve, je javni tožilec pripomnil, da bo zahteval najnižjo
lilMO «1HIS» PROSEK
predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 19.30 url film v technlcolorju:
AGENTE 007
LICENZA BI UCCIDERE
(Agent 007 »me ubiti)
. Igrajo:
SEAN CONNERY, URŠULA ANDRESS ln YOSEPH WISEMAN Človek, katerega so se možje bali, ženske pa so ga ljubile!
/umna

predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob U. uri film po romanu Maria Prateslja »Dediščina«
LA VIACCIA
(Grda ulica)
Igrata:
JEAN PAUL BELMONDO CLAUDIA CARDINALE
Prepovedan
mladini pod 16. letom
KINOPR OSEK-KONTO VEL
Predvaja danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 19.30 url krasen «lm Unlversal, v katerem Igra GREGORY PEČK
«11 buio oltre la siepe»
(Tema onstran ograje)
Po romanu Harperta Leeja. Nagrada Pulitzer
film Je dobil naslednja priznanja., 3 Oskar — 3 zlate, globuse, zlatega Davida 63 ln'nagrado «Gary Cooper« 1963.
kazen, ki jo predvideva zakon,- ln sicer zato, da 'bisitutedeniči čim-
-pre> prišli na svobod* ter utegnili še postati poštnpi državljani.
Včerajšnja obravnava se je začela s čit(mjem, zapisnika zaslišanja priče Uiorgia Camasse, katerega niso utegnili izslediti. Kot smo že poročali, je Calftassa že pred nekaj meseci izginil neznana kam in kljub temu, da so karabinjerji poizvedovali tudi v Genovi, ga niso mogli izslediti.
svoji izjavr je Cflmassa povedal med drugim, da je opazil v trenutku prepira med podjetnikom Kraljem (Carli) in njegovim prijateljem Negrinijem pred -nočnim lokalom «Mixleo club» dva mladeniča, l:i sta stala ob motorju, ter opazovala dogodek. Eden izmed njiju je imel očala ter je nosil modro srajco drugi pa je imel na sebi srajco sive barve in hlače kot jih npsijo «teddy boys», Camassa še pripominja v svojih izjavsh, da se ne spominja ničesar glede poteka dogodkov v vezi poslopja V Ul. Androna di Ro-magna. Ko je hitel na pomoč prijatelju Kralju, ga je nekdo udaril po zatilniku in je takoj izgubil zavest. K zavesti je prišel šele n« 2. kirurškem oddelku, kjer -e je moral potem zdraviti nekaj dni zaradi rane na zatilniku in delne Izgube spomina. Na vsak način pa je zatrdil, da sta mladeniča, ki sta opazovala dogodek pred nočnim lokalom, gotovo videla šop bankovcev, ki ga je Kralj držal v roki.
Karabinjer Giampaolo Mereu, ki je sestavil obtožnico, je na predsednikovo vprašanje izjavil, da ni
prisilil niti Stra-na in niti Valil ja., aa bi podala neresnične izjave. Marešal Tosoni Giovanbattista, član sodne policije je povedal, da je zasliševal Morroneja. V določenem trenutku je rekel mladeniču; «Mi vemo, da si se udeležil roparskega napada. Sebi boš ko. ristil, če izjaviš, da si pobral sveženj bankovcev na stopnicah.« V tistem trenutku pa je vstopil brigadir Cesca, ki je v neki drugi sobi zasliševal De Cesarija. «De Cesare je priznal, da je sodeloval pri ropu« — je dejal. Takoj nato je Morrone priznal ter podrobno opisa, dogodke, ki so se odigrali v veži poslopja v Ul. Androna de Romagna. Ob tisti priliki je mladenič izjavil, da je potegnil bankovce iz Kraljevega hlačnega žepa. Marešal je še pripomnil, da misli, da ni bilo res, da je v tistem trenutku De Cesare že priznal svoj zločin, ter da je šlo verjetno za zvijačo.
S tem so porotniki zaključili z*-sliševanje prič. Odv, Amadeo, ki zagovarja Morroneja je izročil sn-
agovarja.............
difču dva dokumenta iz katerih je razvidno, da je obtoženčev« družina poravnala škodo Kralju in Camasši Prvi je prejel 80.000 lir, drugemu pa so bili poravnani stroški za zdravljenje v bolnišnici v višini ene tretjine. Odv. Antonini pa je izroc.l potrdilo pokrajinske uprave iz katerega je razvidno, da je Strano obiskoval o-snovno šolo za duševno bolne i-troke.
Nato Je spregovoril javni tožilec, katerega govor je bil ael« umerjen. Dr. Corsi je trdil, da je popolnoma dokazana tudi De Ce-sarejeva krivda, čeprav se ni o-sebno udeleži) fizičnega napada na CamaSso jn Kralja. Svoje teze pa je oprl predvsem na izjave, ki ,o jih obtoženci podali karabinjerjem in predstavniku tožilstva.
Na koncu je tožilec zahteval za vsakega po pet let zapora za rop, 8 mesecev zapora zg dvojne telesne poškodbe ter 3 leta in 2 meseca zpnora za tatvino startnega ključa in prometne knjižice ,Z:i
M
mor
prvi in tretji prestopek znašata denarni kazni 306.000 odnosno
150.000	lir globe. Za Vallija je kooči)o^.zfth,te.yal' 1, leto zapora tn IOC.000 lir globe. Pripomniti moramo, da Valli ni sodeloval prj POBU. temveč je samo popival Skupaj s prijatelji,
Nato je spregovoril De Cesare-jev zagovornik odv. Morgera, k;i je skušal dokazati, da ne gre za (op temveč za navadno tatvino. Ce bi sodniki ne hoteli sprejeti le teze, potem bi morali upoštevati vrsto olajševalnih okoliščin.
Podobne zahteve je postavil tudi Morronejev zagovornik odv. A-modeo
***
azenskimi sodniki se Je »goverjati 43-letni cigan
Michele Rutigliano, ki je bil obtožen, da je sežgal ciganski Voz pri Sv. Soboti. Kot . smo svoj . čas sporočili, sta v vozu prebivala ciganka Maria Iolanda Hudoro-vich in njen 2-letrti otrok. Ogenj je voz popolnoma razdejal, a poleg tega je poškodoval tudi voz njene matere. Poleg požiga so Rutigllana obtožili tudi, da je bil pijan. Policisti so ga aretirali po požigu v neki gostilni V Ul. dei Macelli. V prvem trenutku se je zdelo, da je v vozu zgorel cigankin otrok.
Na obravnavi je Rutigliano zanikal, da bi živel skupaj s Hu-dorovichevo. Pripomnil je še, da je v vozu že večkrat prišlo do majhnih požarov zaradi neprevidnega ravnanja s svečami.
Hudorovicheva je v svoje strani potrdila, da jo je Rutigliano tepel ter da ji je sledil, ko je šla na policijski komisariat. Tistega večera je vrgel iz voza štedilnik.
Zenskina mati je v glavnem potrdila hčerkine obtožbe. Pripomnila je, da je Rutigliano večkrat grozil, da bo zažgal voz.
Sodniki so spoznali cigana za krivega ter so ga obsodili na 4 leta in 3 mesece zapora.
• * •
Na včerajšnjem nadaljevanju obravnave proti dr. Stenu in njegovim soobtožencem so kazenski sodniki zaslišali pričo Gina Ca-novo, ki je pojasnil neke okoliščine v zvezi s postavitvijo ogrevalnih parnih kotlov v bolnišnici pri Magdaleni.
Nato so sodniki sklenili, da se bodo pojutrišnjem ob 10. uri podali na ogled v splošno bolnišnico. Sledilo je čitanje poročil izvedencev.
Jutri občni zbor goričke zadruge
Goriška nabavna in prodajalna zadruga sklicuje za jutri 12. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v prosvetni dvorani v štandrežu z začetkom ob 9.30 Dosedanji odborniki bodo podali ob tej priliki poročilo o lanskem delovanju te ustanove ln njenih podružnic. Po odobritvi obračuna za lani se bodo pogovorili tudi o delu v bodočem letu ter izvolili nov odbor, ker staremu Odboru letos zapade mandat.
Včeraj dopoldne okrog 11.46 so pripeljali v goriiko civilno bolnišnico 52-letno Amalijo Sclauoig iz Villess, Ul. Diaz 30, ki jo je malo prej povozil neki avto ns ulici v Ville*«*h. Zdravniki m u-gotovili ženi udarec na glavi z verjetnim zlbmom lobanje ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju,
Pokrajinska nagrada za doktorske teze
Pokrajinska uprava sporoča, da bodo tudi letos izplačali po 50 tisoč lir nar-'? V tistim akademikom z Gori kr j", ki bodo v teku letošnjega leta doktorirali s tezo katere vsebina obrr.vn".va argumente, ki se tičejo naše pokrajine.
Prošnje za nagrado, ki jim 'je treba priložiti en izvod diplomatske teze, morajo biti napisane na kol-kovanem papirju za 200 lir in naslovljene na Pokrajinski upravni odbor v Gorici, Korzo Italia 55.
VOLITVE V KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE
V Gorici, Sovodnjah in Doberdobu sta vloženi po dve listi
Proglas Kmečke zveze naprednim volivcem
Jutri bodo imeli po vseh občinah na Goriškem volitve novih odborov za občinske kmečke blagajne, V ta namen bodo pripravili 21 volišč in ne 25, kolikor je občin v naši pokrajini, ker i-majo nekatere občine skupna volišča, kot n. pr. Medea s Krmi-nom, Kapriva za Slovrenc in Mo-raro z Mošo. V teh kmečkih bolniških blagajnah je vpisanih 23 2 direktnih obdelovalcev Od tega jih je v goriški občini, kamor spadajo tudi kmetje iz Pevme, Osiav. ja, St. Mavra in Standreža 431, v Doberdobu 78, v Dolenjah 96,
liiiMiiiiiiimimiiiMiiiiiuiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimiiiniiiiiiiMfimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuMiiiiiii
ZA POSPEŠEVANJE DEMOKRATIČNIH ODNOSOV
Na kvesturi odprli urad za stike z občinstvom
Vodi ga komisar dr, Tagliolatto - Sprejemal bo pritožbe, dajal informacije in bil na voljo občinstvu
dana na razpolago, deželno zborovanje slovenskih socialistov.
Na zborovanju bodo prisotni slovenski socialistični občinski in pokrajinski svetovalci z Goriške, Tržaškega in Beneške Slovenije.
Zborovanju bo predsedoval poslanec Matteo Matteotti, člln o-srednjega vodstva socialistične stranke.
Akcija za asanacijo goveje živine na Krasu
Rojstva, smrti in poroke v prvem letošnjem tromesečju - Pobiranje davkov
Na 'goriški kvesturi so odprli novi urad, katerega namen je vzdrževati stike z občinstvom. Pobudo je uresničil kvestor na podlagi navodil notranjega ministrstva. Urad je v sobi št. 5 v prvem nadstropju, vodi pa ga komisar dr/Tagliolatto.
V ten) uradu bodo mogli italijanski državljani kakpr tujci v italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in morda še kakšnem drugem jeziku dobiti vsa pojasnila, zlasti pa napotke za razne postopke, ki jih je mogoče uresničiti. Postregli jim bodb z obrazci ter jih, če bo to potrebno, tudi izpolnili. Sprejemali bodo predloge in zahteve tet jih proučevali. Funkcionar bo poslušal pritožbe splošnega značaja in tiste, ki zadevajo posamezne kategorije. Na voljo bodo dalje domačim in inozemskim turistom za vse informacije, navodila, urad pa bo razpolagal tudi s turističnimi prospekti.
Urad ne bo deloval samo čez dan, ampak bodo mogli prosilci tudi ponoči dobiti odgovore od
pristojnega- funkcionarja
• , . - > ------
JUTRI V GORICI
Deželno zborovanje slovenskih socialistov
Tiskovni urad PSI sporoča, da bo jutri v nedeljo 12. aprila ob 15.30 v prosvetni dvorani v Gori-cj na Korzu Verdi 13 (pri Zlatem Paljku), ki je bila za to priliko
PRED GORIŠKIM SODIŠČEM VČERAJ DVE PRIZIVNI RAZPRAVI
Potrdili so kazen sleparju iz Trsta oprostili pa pobiralca starega železa
Odložen proces proti trem bratom iz Fogliana, ki jih dolžijo kratenja svobode in pretepanja nekega moškega
MOPEDIST V GORICI
Mopedist treščil v avto pri soškem mostu
Sinoči nekaj pred 20. uro se je peljal 44-letni Piero Bertot. ki je doma iz Cervignana Ul. Aquileia 58, s skuterjem Motom 48 po cesti tez soški most od Ločnika proti Gorici. Ko je privozil že čez most je hotel zaviti v Ul. LunghTsonzo in proti središču mesta. V tem je privozil iz mesta po Ul. Aqulleia z avtom Fiat 600 44-letni tramvajski kontrolor Giuseppe Milletari iz Gorice Ul. Ristori 47.
Med obema je prišlo do trčenja, pri katerem je mopedist z vso silo treščil po tleh ter obležal nezave sten. Tako; so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili močan udarec na lobanjo s prebitjem, zlom leve stegnenice, zlom reber na desni strani in še druge poškodbe ter su ga pridržali z zelo rezervirano prognozo
Na kraj nesreče Je prišla tudi cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik in ugotovila tudi veliko škodo na mopedu.
v Steverjanu 81 in v Sovodnjah pa 120.
Volišča bodo odprli jutri, v nedeljo ob 7. uri, ter bodo ostala odprta do 20. ure. V Gorici bo tako volišče urejeno v dvorani občinskega sveta v Ul. Crispi.
Kar se tiče podatkov o delovanju bolniških blagajn v preteklem troletju K'61-1963 se je potrošilo v tem obdobju za pomoč v boleznih 171.563.891 lir. Od tega odpade na stroške v bolnišnicah nad 140 milijonov lir, preostala vsota pa za pomoč v ambula-torijih, pri specialistih itd..
Napredni kmetje so po nekaterih občinah predstavili svoje kandidate na listah Kmečke zveze ali neodvisne, v nasprotju z bonomi-jansko zvezo direktnih obdelovalcev. Take liste Kmečke zveze so tudi v Gorici. Sovodnjah in Doberdobu. kjer imajo št. 2.
Kmečka zveza je s tem v 2vezi izdala na kmete poseben proglas, v katerem poudarja, da' z njeno okrepitvijo koristijo samim sebi, za izboljšanje svojega gospodarskega in socialnega položaja in za izpopolnitev zavarovanja z brezplačno dodelitvijo zdravil. Po drugi strani pa bonomijanci, pravi proglas, nimajo pri srcu koristi kmečkega človeka, ki podpira raje razvoj kapitalističnih formacij tudi v kmetijstvu, kjer so kmetje prisiljeni zapuščati svojo zemljo prav zaradi prevelikih prispevkov in pomanjkljive zdravniške pomoči. * v
ke zveze boste pripomogli tudi k raztegnitvi zavarovalnega sistema INAM na direktne obdelovalce, kar so spolovinarji že dosegli s L januarjem letos, ne da bi bilo potrebno zvišati tudi prispevke.
Otvoritev vodovoda v Dolu in Jamljah
V četrtek je bila na sedežu furlanskega vodovodnega konzorcija v Gradiški seja upravnega odbora te ustanove, ki ji je predsedoval gosp. Bressan predsednik konzorcija.
Na seji so med drugim odobrili strošek 100 milijonov lir za notranjo vodovodno napeljavo v Gradiški in nekaterih drugih občinah, ki so vključene v konzorcij. Dalje so odobrili zvišanje konzorei-jalne delavnice za eno nadstropje, v katerem bodo uredili urad in eventuelno tudi stanovanjski prostor. Za to delo bodo predvidoma potrošili 8 do 9 nvlijonov lir.
Sklenili so tudi, da bodo stopili v stik s prefekturo v Gorici glede določitve datuma za uradno otvoritev vodovoda v Dolu in Jamljah, kjer so zaključili zadevna dela, za katera so potrošili 92 milijonov lir.
Pogovorili so se tudi v »vezi s prošnjo vojaških oblasti za priključek na vodovod v Doberdob-ski občini za vojaške potrebe in sprejeli ustrezen sklep.
Z volitvijo za kandidate Krneč
•tiiiMiiiiifiitiiiiiiiiiiioiiiiiiiuimiiiiiiiiiitiiiitiiiiiitiHliiimšittiMiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ DOBERDOBA
Te dni bodo pričeli v doberdob-ski občini akcijo za asanacijo goveje živine s posebnim ozirom na jetiko in hrucelozcj, kj„so jo na pobudo pokrajinske uprave in pokrajinskega 'živinozdravnika' izvedli tudi po drugih občinah na Goriškem. Občinski živlnozdravnik bo pregledal In cepil vso govejo živino na področju občine, kot je to opravil že prejšnja leta.
V četrtek 16. t. m. bodo na županstvu v Doberdobu pobirali zapadli obrok davkov ln sicer od 8.30 do 12. ure! Tisti davkoplačevalci; ki si hočejo prihraniti pot v Tržič ali
Vincenžo Galati, star 62 let, bivajoč v Trstu, 01. Glaggioll 31, Je bil 7. novembra lani obsojen pred okrajnim sodiščem na eno leto ln 10 mesecev zapora ter plačilo globe v višini 130.000 lir, ker je ob sodelovanju svojega, takrat še mladoletnega sina, osleparil več oseb. Trgovcu Leonu Golarju se je predstavil za karosirja ter kupil pri njem v začetku. 1961. leta tri gramofone. Ni jih plačal v gotovini, ampak je podpisal menice, ki jih ni nikoli plačal. V žganjami «Aster» je «kupil» šest steklenic likerjev, ne da bi jih plačal. Pri Michelu Tarantinu si je sposodil skuter, ki ga ni več vrnil.
Proti razsodbi sodnika je Giag-gioli vložil priziv. V začetku včerajšnje prizivne obravnave Je Gtag-giolijev odvetnik Verrl zahteval odložitev obravnave, ker obtoženec zaradi, bolezni ni prišel na razpravo. Predsednik sodišča dr. Cenisi, ki Je imel ob strani še De Carla ln Mancussa (državni pravdnik Mellano, zapisnikar Prettl) predloga ni upošteval ter sklenil nadaljevati razpravo v obtoženčevl odsotnosti. Državni pravdnik je nato zahteval potrditev razsodbe prve stopnje, branilec Verri pa obnovitev procesa ter znižanje kazni. Po krajšem posvetovanju je sodnik potrdil razsodbo okrajnega sodišča.
Druga prizivna razprava se Je nanašala na razsodbo okrajnega sodnika proti 25-letnemu Francu Ceraglollju iz Ul. Prato 3 v Gorici, kateremu je grozil dvomesečni zapor zaradi tatvine v družbi nekega svojega prijatelja, katerega pa )a sodišče že oprostilo Oba mladeniča sta kopala po odpadkih, ki jih Je livarna 9AFOG odlagala v bližini obrata, ter -na takšen način prišla do železa in ga prodajala. Ko Je ravnateljstvo SAFOG pozneje pooblastilo neko podjetje, da odpadke plavžev vozi h ncanl-
cldu« pri Soči, sta mladeniča nadaljevala s kopanjem na novem kraju, ker sta bila prepričana, da s tem ne delata slabega. Ceragioli-jev zagovornik prokurator Bemot je na včerajšnji prizivni razpravi dejal, da je bil njegov klient prepričan, da je dovoljenje ravnateljstva SAFOG veljavno tudi za «cani-cido«. Okrožni sodnik je le delno upošteval Bernotov zagovor in Cera-giollja oprostil, ker ni Imel dovolj dokazov za , izreko kazni.
Zaradi odsotnosti enega obtoženca ln ene priče se včeraj ni vršil proces proti trem bratom Leban <— 28-letnemu Waltru, 24-letnemu Lu-olu in 32-letnemu Emiliu — biva-
jočim v Foglianu, Ul. Garibaldi 10. Obdolženi so, da so kratili svobodo Ivanu Luxichu, ker so ga pridržali
v svojem stanovanju. Dolžijo Jih dalje, da so ga pretepli, ker so od njega hoteli izsilili priznanje, da mu je Walter Leban izročil njegovo delavsko knjižieo. Gornje obdol-žltve veljajo za vse tri brate; Wal-tra pa poleg tega obremenjujejo, da je v stanovanju povsroiil Lu-xicu telesne poškodbe. Dejanje se je zgodilo 9. maja letos.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoCl Je odprta v Gorici lekarna D’UDINEJ, Ul. Rabattu It. 18, tel. 21-24.
pa zamudne obresti, naj ob tej priliki poravnajo svoje davčne obveznosti.
V prvem tromesečju letošnjega leta so se v naši občini rodili trije otroci in sicer: Renzo Gergolet, Ma. rij Lavrenčič in Sandro Miceli. Poročila sta se dva para ln sicer: Ugo D’Accordl, z Antonio Bruschina in Desiderij Vlsintin z Vero Frandolič. Umrli pa so: Rozalija Gergolet, Anton Ferletlč ln Karolina Gergolet.
Namestitev učiteljev na slov. osnovnih šolah
Državni ravnateljstvi za osnovne šole s slovenskim učnim Jezikom za Doberdob ln Gorico sporočata, da Je na razglasni deski v Ul Croce 3 v Gorici na vpogled ministrska odločba o začasnih namestitvah ln suplencah v osnovnih šolah za leto 1964-65. Rok za vložitev prošenj za. pade 30. aprila t. 1.
VERDI. 16.30: «1 vincitorf#, G. 1*3. miltun ln M. Marcourl; ameriški čmobell film.
CORSO. 17.00:	«Intrigo a Stoccol-
ma», P. Newman ln E. Sommer. Kinemascopski barvni film.
VITTORIA. 17.15: «1 tre spletati«, R. Harrison in G. Milland. Itali-jansko-španski cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.15 - zadnja pred-stava ob 21.30; «11 pirata del dia-volo«, R Harrison in A. Ubaldi. Ameriški kinemaskop v barvah.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 17,7 stopinje ob 14.50 in najnižjo 1,8 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 60 odstotkov.
Biljenski griči pri Mirnu so se v nekaj letih spremenili v obsežno sodobno farmo. Na njih raste najrazličnejše sadno drevje, zlasti breskve, ki prinašajo velike zaslužke. T« dni so s siljenimi
breskvami posadili 20 ha.
Družbeni plan za 1964. leto predvideva velike Investicije: za pospeševanje kmetijstva bodo potrošili 5 milijard dinarjev. Obnovili bodo sadovnjake in vinogra-
de na Spodnjem Krasu, v Brdih, pri Renčah pa bodo uredili površino 12 ha, kjer bodo zasadili beluše. Na sliki vidimo delavce kmetijskega posestva pri Mirnu, ki sadijo siljene breskve.
‘...........
i
DANES POPOLDNE NA OBČINSKEM STADIONU V FIRENCAH
Pred televizijskimi kamerami tekma Italija - Češkoslovaška
Trener gostov najavil postavo * Masopust z majico št. 9
FIRENCE, 10. — Nobenih dvomov ni več v zvezi s postavo, ki bo jutri igrala na občinskem stadionu prijateljsko nogometno tekmo s češkoslovaško reprezentanco. Italijani so se danes zaradi tega bolj sproščeno posvetili še zadnjim pripravam za jutrišnji nastop. V Firencah je krasno vreme, kar je presenetilo italijanske reprezentante, ki so v tem mestu do danes igrali tekme vedno pod dežjem. Rivera, ko je danes zjutraj opazoval jasno nebo, je v šali predvideval, da bo jutri dež.
V Firencah nestrpno pričakuje-
jo tekmo. Že v prejšnjih dneh so razprodali precej vstopnic, tako da jih je bilo do danes zjutraj oddanih že 35.000. Vse kaže, da bodo jutri gledalci napolnili stadion do zadnjega kotička.
Tehnični komisar italijanske reprezentance Edmondo Fabbri se zelo boji reakcije občinstva, če ne bi znali Italijani vsiliti češkoslovaškim gostom svojo igro. Florentinski ljubitelji nogometa so
zelo zahtevni in skrb Fabbrija je popolnoma razumljiva, še posebno po sovražni reakciji občinstva v Veroni med tekmo Italija B-Bel-gija B. Upa samo, da bo tudi tokrat usoda mila za italijansko reprezentanco, kot je bila do sedaj. V 12 tekmah, ki so jih Italijani igrali na florentinskem stadionu, niso zabeležili nobenega poraza. Osemkrat so zmagali, štirikrat pa se je njihova tekma končala z neodločenim izidom.
Današnji trening je trajal le pol ure in je služil le za ureditev zadnjih podrobnosti. Tudi zvezni zdravnik dr. Fini je še enkrat pregledal reprezentante ter ugotovil, da je njihovo zdravstveno stanje razveseljivo.
Predstavniki FIGC in češkoslovaške nogometne zveze so se domenili, da bodo lahko med jutrišnjo tekmo zamenjali, kadarkoli bosta trenerja smatrala za potrebno, vratarja in enega igralca.
Nogometno tekmo Italija - CSSR, ki se bo začela jutri ob 16.25 v Firencah, bo RAI-TV oddajala v Evro-viziji.
Po včerajšnjem treningu je trener češkoslovaške reprezentance Sklenil pustiti igralce vse dopoldne proste. Ti so si danes zjutraj ogledali mesto in se sprehodili, popoldne pa so se odpravili na kratek trening. V češkoslovaških vrstah precej razpravljajo o sistemu, ki ga bodo uporabili proti Italijanom. Italijanske novinarje je najbolj presenetilo, da je trener poveril Masopustu majico srednjega napadalca. Trener je novinarjem pojasnil, da to ni nič čudnega, ker je Masopust v zadnjem času tudi v svojem moštvu nastopal v vlogi vodje napada. Če-škoslovašni tehnik je pohvalil ita-
uiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui«
JUTRI V IZOLI
■	M	m
Borova šestorka na spomladanskem turnirju
Kanalčani favoriti za končno zmago
Borova odbojkarska šestorka, ki nastopa v moški B ligi, v nedeljo ne bo imela prvenstvenih dolžnosti. Zanjo je namreč prišel dan odmora. Tega pa bodo borovci izrabili za nastop na spomladanskem turnirju v Izoli, kamor so jih povabili prireditelji. Poleg Bora in Izole, bodo na turnirju v istrskem obmorskem mestu nastopile še ekipe Jelšan, Postojne In Kanala. Vsi pričakujejo, da bo turnir, predvsem zaradi prisotnosti tržaške in kanalske vrste, zelo zanimiv.
- Borova ekipa se je z moštvi Izole, Jelšan in Postojne že spoprijela 1962. leta ria pokalnem prven.
stvu koprskega okraja. Tedaj čo Tržačani po zelo napeti in razburljivi finalni tekmi osvojili prvo mesto. Največ stikov so imeli tržaški slovenski odbojkarji z Izolo, s katero so se večkrat prijateljsko spoprijeli. Danes sicer ne poznamo realnih možnosti ekip, vendar menimo, da ne bi smele delati preglavic borovcem.
Drugače pa je s Kanalom, ki je znana kot zelo nevarna šestorka.
V svoji sredi ima številne odlič-
	
	15
Cosenza-Cagliari	X
Foggia-Brescia	1 X
Lecco-Verona	X 1
Napoli-Triestina	1
Palermo-Pro Patria	X
Parma-Catanzaro	I
Prato-Alessandria	1 X
Udinese-Potenza	1
Varese-Padova	X 1 2
V enezia-Simmenthal	1
Cremonese-Savona	1
Siena-Livomo	I X
Sambenedettese-Trani	X 1 2
■ (§ i i	S f 1
1. — prvi	1
drugi	2
2. — prvi	1 I
drugi	X 2
3. — prvi	X X
drugi	1 2
4. — prvi	1 2 X
drugi	2 11
5. — prvi	1 2
drugi	2 1
6. — prvi	1
drugi	X
ne igralce, ki znajo izvajati zelo prodorne akcije. Borova ekipa se je s Kanalom že dvakrat srečala. Prvič je bilo v Trstu ob priliki mladinskega dne oktobra 1962, ko je zmaga pripadla tržaškim igralcem s 3:2. Drugič pa je bil dvoboj v Novi Gorici, kjer so se Kanalčani oddolžili in zmagali z istim rezultatom. Za Bor bo torej Kanal brez dvoma najtrši oreh in iz dvoboja teh dveh šestork bi moral iziti zmagovalec turnirja v Izoli. Upoštevati pa moramo tudi, da se bo Bor predstavil tekmecem močno oslabljen, ker nekateri i-gralci prve ekipe ne bodo mogli nastopiti v nedeljskem spomladanskem turnirju.
S. R.
lijansko enajstorico, češ da je mlada in tehnično na visoki ravni, medtem ko je za svoje moštvo rekel, da ima «preizkusni značaj«. Dr. Jira je še izjavil, da je italijansko moštvo zelo močno, zaradi česar bodo morali oni pazljivo igrati in da jih hitrost Maz-zole, Pascuttija in Menichellija ne bo smela prestrašiti. Trener je nato uradno najavil postavo češkoslovaške reprezentance, ki bo:
Schroiff, Lala, Bomba, Pluskal, Popluhar, Geleta, Pospihal, Scherer, Masopust, Kvasnak in Cvetler.
Dr. Jira je dodal, da bo Schriff, razen seveda, če se ne bo poškodoval, ostal v vratih vseh 90 minut igre. Edino Mraz, ki g;ra tako na desni kot na levi zvezi, bo verjetno nadomestil v drugem polčasu kakega igralca.
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Intcr za tekmo z Borussijo
MILAN, 10. — Po današnjem treningu je trener Interja Herrera določil igralce, ki bodo v nedeljo odpotovali v Dortmund, kjer bodo v sredo igrali prvo polfinalno tekmo za pokal evropskih prvakov z Borussijo. V Nemčijo bo odpotovalo 16 igralcev in sicer Sarti, Bugatti, Burgnich, Facchetti, Masiero, Lan-dini, Tagnin, Guameri, Picchi, Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corso, Szymaniak in Petroni. Enajstorico bo Herrera sestavil tik pred tekmo.
ITALIJANSKI POKAL
Jutri in v sredo tri nogometne tekme
MILAN, 10. — Za tekme II. kola turnirja za italijanski nogometni pokal so določili naslednji umik: v nedeljo 12. t. m. ob 15.30 Genoa . Torino v sredo 15. t. m. ob 15. uri Cagliari - Fiorentina ob 15.30 Foggia - Roma * * *
RIM, 10. — Jutri zvečer bo na stadionu Flaminio prijateljska nogometna tekma Lazio - Penarol.
MORDA TUDI ZANJ OLIMPIJSKA KOLAJNA
Poljak Wladislaw Komar metalec velikih sposobnosti
Začel je z boksom, končal pa pri krogli
V ORGANIZACIJI KOLESARSKEGA KLUBA CHERIN
21. junija v Gorici državno ekipno prvenstvo amaterjev
V okviru <tedna kolesa* bo na Goriškem več kolesarskih prireditev
iHiimiiiimiiMitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiitmmiiiiiiiiiiiiumnimiiiumi
MOŠKA ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA V JUGOSLAVIJI
Prejšnjo nedeljo prvi zavrtljaji
V ljubljanskem derbyju zmaga Olimpije
V nedeljo se je začelo najvišje jugoslovansko košarkarsko prvenstvo. Uvod mu je bila dolga in živahna polemika med posameznimi klubi in trenerjem državne reprezentance oziroma vodstvom košarkarske zveze, ki sta odločila, da se morajo posamezni klubi odpovedati, vsaj za nekatere tekme, atletom, ki so bili izbrani kot kandidati za olimpijsko državno repre zentanco.
Ta odločitev je bila sprejeta z velikim nezadovoljstvom. Posamezne ekipe, ki so ta sklep končno le sprejele, se bodo odpovedale doprinosu svojih najboljših atletov le v takih nastopih, kjer bodo gotove zmage. Taka srečanja pa ne bi bila za izbranega igralca prav nič naporna in bi mu celo nudila priložnost za dober trening. Bolj zahtevni nastopi, ki res utrudijo in izčrpajo igralca, pa bodo itak zahtevali prisotnost «olimpijca».
Prav zaradi takega stališča zveze nas je prav presenetila vest, da bodo kar trije najboljši jugoslovanski košarkarji nastopili v evropski reprezentanci, ki se bo pomerila z madridskim Realom. Kaj lahko pozitivnega nudi »olimpijcem« tako sodelovanje je za nas prava uganka. Temu ne nasprotujemo zgolj iz dejstva, da smo proti takim nastopom, kjer se vigrano moštvo pomeri s petorko izbrano z vseh vetrov, katere igralci na zmorejo skupne in vlite igre, kot jio ta šport zahteva.	|	fWT
Kljub polemikam je torej prvenstvo le steklo in prvi dan tekmovanja Je že prinesel svoja prva presenečenja.
Nad vsemi izidi izstopa zmaga
Splita na samem igrišču zagrebške Lokomotive. Domača ekipa, ki je nastopala brez Kovačeviča, ni znala ukrotiti novega zveznega ligaša, ki prav zaradi tega ni imel pred njenim imenom nobenega manjvrednostnega kompleksa.
Prvi dan tekmovanja in prvi ljubljanski derby: novi ligaš Slovan je pomeril svoje sile z Olimpijo. V igri, ki ni navdušila gledalcev, so bili študentje boljši, vendar, posebno v prvem polčasu, so jim meščani nudili precej preglavic.
Zvezni prvak Beograd Je kot predvideno osvojil obe točki. Zadar
in Željezničar Iz Karlovca sta se dolgo let dokaj zagrizena nasprotnika in vsaka njuna tekma se odvija v duhu derbyja. Tudi to pot sta se pošteno spoprijela. Domačini, še vedno brez Džerdže, so pod vodstvom Troskota in Marčeliča zaigrali zelo dobro, gostje pa so se izkazali v drugem delu, ko so že ogrožali prednost Zadra. Partizan je stalno vodil v tekmi z Radničkim in je potrdil, da se bo tudi letos potegoval za mesta na vrhu lestvice.
IZIDI Olimpija - Slovan		79:64
Split . Lokomotiva		55:50
Partizan - Radničkl		64:56
Zadar - Zeljezničar		59:52
Beograd • Crvena zveza		82:65
	I.	P.ZIO
NOGOMET
DAMANHOUR, 10. — V okviru nogometnega turnirja za vojaške reprezentance je enajstorica ZAR premagala Tunizijo 2:1 (1:1). V prihodnjem kolu bodo Egipčani nastopili proti Zahodni Nemčiji.
V okviru proslav ob 100-letnici iznajdbe kolesa, ki bodo od 21. do 28. junija letos, bo v Gorici več kolesarskih prireditev, med katerimi bo zavzemalo najvidnejše mestovsedržavno ekipno prvenstvo amaterjev ENAL - DAČE na kronometer.
Vest je na tiskovni konferenci po. vedal predsednik kolesarske zveze Cherin dr. Formentini, ki je prejšnji dan sklical goriške športne časnikarje v svoj urad ter jih seznanil z vsemi podrobnostmi letošnjih poletnih kolesarskih tekmovanj.
Organizatorji se nadejajo, da bo poleg zelo močne goriške ekipe CHERIN, sestavljene iz štirih tekmovalcev, sodelovalo še kakšnih 25 ekip iz vseh krajev države. Tekmovalna proga, dolga 24.450 m, bo speljana med Gorico in Gradiško ter jo bodo tekmovalci prevozili trikrat. Start in cilj bosta pred Ljudskim vrtom v Gorici. Tekmovanje b;> pod okriljem ENAL, tehnično izvedbo so zaupali vodilnemu osebju ekipe Cherin.
V četrtek 25. junija bo nočna kolesarska tekma, ki Jo bo priredil Dopolavoro SAFOG. Cilj bo v šte-verjanu, kjer bo tudi nagrajevanje.
28, junija, nedelja, bo tretja izdaja tekmovanja za «Gran premio« po pokrajinskih cestah; tekmovalna proga se bo zaključila v števerja-
Ml.	v' ■
BOKS
britanski rekord na 440 Jardov prosto. Tega Je s časom 4’50”7 dosegla Long Con.
TENIS
RIM, 10. — Giulio Rinaldi in Nino Benvenuti sta nocoj premagala po točkah v 10 rundah svoja ameriška nasprotnika: Rinaldi Floyda Mc Coya, Benvenuti pa Sugarja Boya Nanda.
ODTUINTAM
PLAVANJE V BLACKPOOLU
* TH|e riorvi	!
svetovni rekordi
BLACKPOOL, 10. — Na mednarodnem mitingu je sovjetski plavalec Georgij Prokopenko Izboljšal s časom 2,3I”4 * \ svetovni rekord na 220 jardov prsno. Mlada britanska plavalka Jill Norfolk pa je z 1’09”8 dosegla nov svetovni rekord na 110 jardov hrbtno. Prejšnji rekord je od 23. februarja lani pripadal s časom riO” Japonki Sato-ko Tamaki.
Sovjetska štafeta pa je dosegla tretji rekord na 4x110 jardov prosto. Prejšnji rekord je pripadal a-meriški ekipi Indianapolisa s časom 4’09”3, medtem ko je nov rekord 4’08”. Med mitingom je padel tudi
RIM, 10. 8panec Santana in mehiški igralec Osuna sta potrdila nastop na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije, ki bo od 4. do 12. maja na igriščih Fora Italica v Rimu.
MANILA, 10. — Po prvem dnevu polfinala azijske cone za Davisov pokal so Filipini v vodstvu nad Japonsko z 1:0. V prvem sin-glu je 44-letni domačin Felicissi-mo Ampon premagal Japonca O samo Ishigura 2:6, 6:0, 6:2, 6:4, medtem ko so morali drugo tekmo med Johnnyjem Josejem in K. Watanabejem prekiniti zaradi teme. Ob prekinitvi je Filipinec vodil s 6:3, 5:7, 4:3.
Poljski metalec krogle Wladislaw Komar je kljub svojem 23. letom že odličen atlet in kot državni reprezentant znan daleč po svetu. Trenutno eden najperspektivnejših evropskih atletov, je začel športno kariero že kot otrok, ukvarjal pa se je tudi z boksom. Na ringu je nastopil prvič, ko je imel komaj 13 let in nato v šestih letih opravil kar 64 dvobojev v kategorijah od lahke do srednje. V zadnjih treh letih svoje boksarske kariere (1956-59) je Komar celo branil barve državne reprezentance. Ko je utrpel hujši poraz, je sklenil zapustiti nevarni šport in svojo moč investirati v drugih športnih panogah. Imel je tedaj 19 let, visok je bil 196 cm, težak pa komaj 82 kg, medtem ko jih ima trenutno 105. Srečo je pričel iskati v lahki atletiki in tu tudi zelo hitro napredoval. Začel je metati kroglo in v samem začetku dosegel 13 m. Pod vodstvom trenerja Zelezneška se je Komar z lahkoto naučil metanja in stalno napredoval. V letu 1960 je bil njegov najboljši dosežek 15.84 m, v letu 1962 pa je svoje mete toliko podaljšal, da je ponovno branil državni dres, a tokrat ne več v boksu.
Na evropsko prvenstvo v Beogradu je prišel z znamko 18.30, katero pa je malokateri tuji strokovnjak vzel resno. Pozornost je začel nase Komar obračati takoj po prihodu v jugoslovansko prestolnico. Na treningih je vsakdo opazil njegovo mogočno postavo in vsem je bilo jasno, da je Komar izreden talent. Med treningi pred tekmovanjem, je opravljal bolj malo metov, zato pa je telovadil, tekal in skakal. V direktnem dvoboju z najboljšimi evropskimi metalci ni imel posebno veliko srečo. Uvrstil se je sicer na odlično 4. mesto za Madžarom Varjujem, sovjetom Lipsnisom in rojakom Sosgornikom, vsega skupaj pa je opravil le dva veljavna meta: 17,82 in 18,00. Zadnji štirje meti so bili vsi neveljavni. Poznalo se mu je, da še ni rutiniran, sicer bi v manj napetem ozračju lahko premagal tudi Sozgomika (18,26) ali celo Llpsnisa (18,38). Sezona 1962 se po PEA za mladega Komarja še ni končala. Pred zimskim počitkom je še napredoval in začasno pristal na odlični znamki 18,60 m.
Skozi zimo in v poletni sezoni trenira Komar šestkrat tedensko in sicer po 2 uri. Poleti seveda veliko vadi z kroglo, pozimi pa so največ ji pripomoček pri treningu uteži. V oliiftpijskem trobbju je Ko-
Odbojkarji Doma igrajo v Kanalu
Moška in ženska odbojkarska ekipa športnega združenja Dom iz Gorice bosta nastopili jutri v nedeljo ob 9. uri v Kanalu proti tamkajšnjim ekipam domačinov. Člani in članice, ki bodo nastopili, naj se za odhod v Kanal zberejo najkasneje ob 7.30 pred Dijaškim domom v Gorici.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiimiiii
V LJUBLJANI OB KONCU MAJA MESECA
4. mednarodni turnir v dviganju uteži za «Donavski pokah
Od 28. do 30. maja bo na gospodarskem razsatvišču v Ljubljani 4. mednarodni turnir v dviganju uteži. Na tem tekmovanju, ki bo za vse tekmovalce držav vzhodne Evrope prav gotovo generalka pred olimpijskimi igrami v Tokiu, bodo nastopili dvigalci uteži iz Avstrije, Bolgarije, CSSR, Madžarske, Romunije, ZR Nemčije in Jugoslavije.
Prvi turnir te vrste Je bil 1961. v MUnchnu (Zahodna Nemčija),
1962 v romunskem glavnem mestu Bukarešti, preteklo leto v Sofiji (Bolgarija), letos pa je ob 70-let-nici težkoatletske zveze Slovenije doletela ta čast glavno mesto SR Slovenije Ljubljano.
Prav gotovo bo to tekmovanje eno izmed največjih športnih manifestacij v Jugoslaviji letos nasploh. Videli bomo odlične dvigalce, večkratne zmagovalce tega turnirja — dvigalce, ki sodijo v sam svetovni vrh težkoatletskega športa. Med njimi bodo Madžar Ecser (težka kategorija, absolutni rekorder donavskega pokala — 480 kg) ln naš znanec z druge revije, mojstra
slovenske težke atletike v Ljubljani. Njegov rojak Veres (srednje-težka kategorija) je trikratni zmagovalec donavskega pokala. 1961. je bil zmagovalec v srednji kategoriji, 372,5 kg, v Bukarešti prvi v lahko-težki s 450 kg in preteklo leto v Sofiji 472,5 kg, najboljši v srednjetežki kategoriji. Med odlične tekmovalce sodita Se dva Madžara Fdldi, prvi v bantam kategoriji v MUnchnu ter v Bukarešti in Sofiji najboljši v peresnolahki. Naslednji le Huszka, ki je bil prav tako prvi v MUnchnu, lahka kategorija 370 kg, v Bukarešti prvi v srednji kategoriji, 402,5 kg in v Sofiji prvi v srednji kategoriji 415 kg.
mar dvignil 385 kg, na treningu pa je dosegel največ 402,5 kg. Važno vlogo imajo pozimi tudi igre z žogo, kot košarka in rokomet, pri katerih razvija reflekse in pridobiva na gibčnosti m hitrosti. V rokometu Komar tudi redno uradno nastopa za ekipo «Skra» iz Varšave, ki je med najboljšimi v državi. Dopolnilni šport za poljskega atleta je tudi rugby. Z ekipo Legije je Komar v 1962 osvojil naslov državnega prvaka, lani pa je bil t istim moštvom drugi.
Vrnimo se k atletiki, ki je vendar konjiček izrednega športnika. Leto 1963 je prineslo Komarju nove uspehe. Med celo sezono se je odlikoval z solidnimi rezultati, bil pa je vedno v senci Sosgomika, ki je bil dolgo časa v odlični formi in tudi dosegel z 19,24 tretji najboljši rezultat na svetu. Sreča mu je bila, enkrat vendarle ušla. Bilo je v Krakovu med srečanjem z Italijo. Nasproti je imel seveda Sosgorni-ka, ki je bil tedaj še najboljši na svetu in bivšega evropskega rekorderja Meconija. Najdalje je poletela krogla Komarja in sicer 18,81 m, rezultat, ki postavlja atleta na 9. mesto na svetu za leto 1963.
Omenili smo že, da je mladi metalec krogle vsestransko dober športnik, odlikuje pa se tudi v celi vrsti atletskih panog, ki nimajo z kroglo ničesar skupnega. Komar preteče 100 m v li”, v daljino skače 7,04 m, v višino pa 191 cm. Soliden je tudi v disku, v skoku s palico in na ovirah. V deseteroboju je nabral že 6597 točk, planiran pa je že tudi državni rekord v tej panogi.
Ker se bliža olimpiada bo verjetno Komar popustil v drugih dopolnilnih športnih panogah in se z največjo vnemo posvetil krogli. Za eno izmed kolajn v Tokiu bi moral zadostovati rezultat okoli 19.50, ki za Poljaka ni nedosegljiv. Na treningu je že lani metalec nekajkrat presegel 19 m in obeta se mu torej še obilo zadoščenj.
BRUNO KRIŽMAN
Zagotovljena
enakopravnost
(Nadaljevanje s 3. strani)
gih službah, ki redno prihajajo v službeni stik z občani,
106.	člen
Državni organi in delovne organizacije, ki poslujejo s strankami, ter politične in* druge družbene organizacije, ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju, uporabljajo v svojem poslovanju z občani narodnostno mešanega območja v skladu z zakonitimi predpisi dvojezične pečate in žige.
107.	člen
Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični. Dvojezični morajo biti tudi razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi ali naznanila državnih organov in družbeno političnih organizacij.
Odloki .n drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se objavljajo v obeh je-zikih.	v
108.	člen
V skladu z ustavo SR Slovenije, zakonitimi določili in določbami tega statuta, morajo s svojimi statuti urediti in določiti položaj svojih članov ali delavcev italijanske narodnosti tudi krajevne skupnosti in delovne organizacije ,ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju.

JOŽA H OR V A T:
Kapara si poravna šlem, globoko vdihne duh po grozdju, ki je nekje tam dozorevalo, si pritegne pas, vzdigne roko. — Za menoj! — Takoj za njim se zvrstijo Vodenjak, Tamburica, Djak, Martin, Kočijaš, Repica.... Brico je ostal za zaščito. Ce bo treba obrniti kolono — in v to je trdno upal — bo takoj prvi, na čelu in v vasi. Nad zid in nad sadno drevje, nad streho te trdnjave so se nagibali črni oblaki, menda radovedni kaj bo zdaj.
Vhod ni bil zaklenjen in Kapara vstopi. Stezica, ki Je vodila prek dvorišča, Je bila tlakovana z opeko in na obeh straneh omejena s cvetjem. Ob koncu stezice je stala velika hiša in v mraku se Kapari zazdi kot stara, črvojedna starka, ki sedi na trinožniku in z najljubeznivejšimi očmi pričakuje goste. Pred hišo je ocvetela lipa. Iz krošnje izletita dve grlici, ki so ju vznemirili težki koraki. Desetnija je bila že pred vežo, ko se na vratih pokaže — duhoven. Cm, v mraku še bolj mračen. Obstal Je na pragu, sklenil roke in na videz mimo pričakal vojake. Kapara pride do njega in se ustavi. Tako sta stala trenutek drug pred drugim in si brez besed presojala moči. Kapara se malo zmede. V mislih se Je sicer pripravil na to srečanje, a se vendar ni nadejal, da ga bo sovražna glavnina pričakala tu na prvem koraku. Pa zdaj? Počasi vzdigne pest in zamrmra:
— Smrt fašizmu...!
— Hvaljen Jezus in Marija! — odvrne duhoven glasno in razločno.
Tako. Zdaj, ko se je opravilo spoznavanje, ko so položaji zavzeti; zdaj, ko se ve, kje Je kdo in h komu kdo spada, zdaj se je borba lahko začela. In tudi se je!
— Tu Je župnišče! Kaj iščete tu, kjer gospoduje božja beseda?
Kapara odgovori zbrano in pomirljivo;
— Prišli smo poslušat božjo besedo. Spotoma nas Je teh deset prišlo na večerjo. Divizijska intendanca je nekje zastaja, pa tudi od brigade ni koristi in tako nas je štab bataljona razdelil po hišah. Mojo desetnijo so poslali k vam.
— V župnišče?!
— Da, v župnišče.
Tu je za trenutek bitka prenehala... Ko Je Kapara pustil kmeta v vinogradu, naj še kar dalje posluša, če bodo vse granate eksplodirale, je pohitel v vas, ves zadovoljen in ponosen, ker bo še enkrat pokazal brigadi, kako je on, Ilija Kapara, zares pravi partizanski maček, ki enako spretno lovi po bojišču ustaše, mornarje, padalce, kakor po njivah mačka lovi miši, fazane in zajčke. Stopil Je v vas In zavohal prijeten duh po sveže pečenem koruznem kruhu in to mu Je razdražilo lakoto. Verjetno ga čaka večerja, treba je samo roko pomoliti ln kuhar bo segel globoko v kotel ln mu nadeval polno skodelico krompirja ln fižola. Da, tako bi moralo biti ln to bi bilo po pravici, ali pravica je včasih svinja plemenica, ki skoti več prašičkov kakor Ima seskov na trebuhu. Tako Je bilo tudi tedaj. Prašiček je bil brez seska, Kapara pa .brez večerje. Najprej je zvedel, da ni kotla. Ne samo da brigada nima kotla, tudi kuhinje nima! Vsa brlgadna kuhinja, s kotli, mulami in komoro vred je zjutraj v Zeleni Mrkvict padla sovražniku v roke. Govorica gre, da so se kuharji borili do zadnjega diha,
a ker so se navsezgodaj preobjedli, so težko dihali in v odločilnem trenutku so bili brez zadnjega diha. Tako je komora padla, kuharji ostali pa živi. Vsll
Kolikokrat je ob nenadnem spopadu brigada pustila sovražniku metalca, mitraljez ali zvrhan voz plena! Da, to se je dogajalo, a da bi sovražniku dopustili, da brigadi prevzame kuhinjo, da osvoji kotle, ne, to se še ni zgodilo, ne samo kal-niški brigadi pač pa nobeni brigadi 32. divizije. Ostati brez kuhinje Je vsaj tako porazno in žalostno, kakor ostati brez zastave. Sramota in neizbrisni madež! Tega ne opere nobena kri. Samo še eno upanje Je; iznenaditi kje sovražnika in mu iztrgati kuhinjo. Oko za oko, zob za zob, kuhinja za kuhinjo! Samo to! Do tedaj ni druge kakor hraniti se po hišah, dokler se ob pomoči divizijske intendance ne zmaši brigadna. Brigada se je stisnila, kakor je vedela in znala v tej bedni vasici, a ko je prišel Kapara, je bilo vse zasedeno, in kar je bilo še hujše, vse je bilo več ali manj použito. Kapara je v štabu oddal padalca, oddal ustaše in zaplenjeno orožje. Vpraša po večerji, pa vsi, ki jih vprašuje, samo z rameni skomigajo, nihče za nič ne ve, zamahujejo z rokami in pravijo — pomagaj si! In si je, — So kateri pri duhovnu? — vpraša četnega ekonoma in ko mu ta odvrne, da ne, odpelje desetnijo v župnišče.
Maj si stojita nasproti in se brez besed opazujeta. Duhoven Jih je utegnil imeti kaj čez petdeset, plešast Je bil, rdečeličen, ne preveč rejen. Ne da bi trenil Je izpod osivelih, ščeti-nastih obrvi preiskovalno, strogo meril Kaparo, kakor da bi s tem pogledom hotel prodreti vanj ali pa odkriti kakšne skrivnostne besede, s katerimi bi začaral vojake, jih spremenil v ptice, plosknil z rokami in jih odgnal s praga, kakor odganja vrabce in škorce iz vinograda! Abraka dabraka zimzala zam-zala zanzi bu...l Nič! Ko mu na lepem Kapara potrka na vrata, pa takih čarovniških besed ni, s katerimi bi se lahko otresel partizanov Vendar Je poskušal, ne s čarovnijo pač pa z navadnimi človeškimi besedami:
— Kdo je vaš komandant?
— Zakaj vas to zanima?
— Zanima me, da bi slišal, kdo je ta človek, ki tako dobro pozna razmere v naši vasi ln si upa pošiljati moštvo v hiše na večerjo, ne glede na to, ali morejo v teh hišah najti hrane ali ne.
Kapari se obraz zmrači. Videl Je, da se bitka zaostruje, * bojazen, da bi zares utegnil biti brez večerje, ga prisili k temu, da še enkrat mimo poskuša:
— Prečastiti, ne skrbite za druge! Mi smo prišli k vam-
Ni odgovoril. Stal je na pragu, uprl rokč v boke, razširil komolce in tako zaprl vhod. Prav nič ni kazal volje, da se umakne in pusti partizane v hišo. In tedaj se zgodi nekaj, * čimer Kapara ni računal, nekaj, kar se bo zares hudo končalo, a kriv bo Kapara, on in samo on. Od desetnije se oddvoji Kočijaš, dolgi, suhljati mitralješčev pomočnik, zaobide Kaparo, stopi pred duhovna in zagrmi kot lz topa:
— Boš, ti pop umaknil ta svoj vamp ali ga ne boš?
— Kako si dovoljuješ?! — se prepade duhoven, debelo pogleda Kočljaša, a nekdanji ministrant se ne dč zmesti. Stopi še korak bliže in strogo ukaže:
— Umakni se!
— Stojte! — krikne duhoven in vzdigne roko. — Stojte! Jaz sem ubog zagorski duhovnik, še sam nimam kaj jesti, živim od miloščine vernikov. Za vas in zame bo najbolje, da se obrnete in si poiščite gostoljubnost pod drugo streho.
Kočijaš hudobno zareži:
— Kajpak, zate bi bilo najbolje, da greš sit v posteljo, ml pa da lačni do polnoči iščemo večerjo. A, dragi moj pop, nas je partija tako vzgojila, da ne popuščamo razrednim sovražnikom. kakršen si ti. Umakni se s praga in nam prepusti skrb za večerjo. V kraj!!!
(Nadaljevanje sledV
UREDNIŠTVO: TRST - UL.	MONTEUCHI 6 II. TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Petllco 1 II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA »t 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400	lir. celoletna	7 700 Ur - SFRJ: v tednu 20 dtn mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 4H0 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 115374 - za SFRJ: aDIT, DZS. Ljubljana,
Stari trg 3/1, telefon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni banki « Ljubljani 600-14 60386 - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v Mrl« enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali	oglasi 40	lir beseda - Oglasi tržašks in goriške pokrajine ••
naročajo pri upravi. — U vsen drugih pokrajin Italije pri sSocietk PubbllcltA Itallana«, — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst