I

p-^-n ty^n

b

0

A

M

H-r~i_n |-T-n-rT rtnr~f

I I

I ft


la a

ROMAN PAVLOVČIČ

ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE


ROMAN PAVLOVČIČ

ZGODOVINSKI

ATLAS

SLOVENIJE

40. 1ZDANJE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE - BUENOS AIRES 1960

Namesto uvoda: Ta prvi slovenski zgodovinski atlas je zamislil
avtor kot šolsko učno knjiao, brez znanstvenih pretenzij; namen
je bil ta, da seznanjati nazornim poukom slovensko mladino z našo
preteklostjo ter ji tako vzbuja zanimanje za svoj 'narod in domo¬
vino.  — Ko prihaja zdaj v novi obliki med naše ljudi, ga,spremlja
želja, da bi >— kolikor pač mogoče  — izpolnil navedeni namen.

Cordoba  1959 . — Roman Pavlovčič

Izdano na pobudo in s pomočjo bivših dijakov slovenske begunske
gimnazije v Špitalu ob Dravi, ki pb desetletnici zadnjega roja po¬
svečajo svoj doprinos ustanoviteljem zavoda ter požrtvovalnemu

profesorskemu zboru.

Založila in izdala Slovenska kulturna akcija v jubilejnem, petem
letniku svojih knjižnih izdanj.

3

Opomba avtorja: Gradivo za vse tu objavljeno najdeš v knjigah,
ki govore o slovenski zgodovini. Izrecno navajam avtorje: Milka
Kosa, Josipa Grudna in Josipa Mala ter Melika. Nekateri
zemljevidi in grafikoni so prevzeti po teh knjigah, za nekatere
so na razpolago skice v nemških ali italijanskih atlasih, to in
ono je najti po raznih publikacijah.

Tisk in vezava:

Talleres Graficos Federico Grote (Lenček Ladislav C.M.)
Montes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina.



Št. podobe

Stran

Št. podobe

Stran

KAZALO

1 Jantarska pot čez slovensko ozemlje ....  7

2 Arheološki zemljevid Slovenije . 8

3 Rimsko cesarstvo za Trajana (98-117)

4 Regio Venetia et Histria . 9

5 Doba rimske okupacije. — Keltski in ilir¬
ski rodovi . 10

6 Glavne rimske ceste in plovne reke . 11

7 Dobe ljudskega preseljevanja (Evropa po
razpadu zapadnorimske države 1. 476)

8 Evropa okrog leta 500 . 12

9 Evropa po letu 568. (Naseljevanje Sloven¬
cev

10 Samova kraljevina (623-658) . 13

11 Frankovska država (od leta 800 r.msko-

nemško cesarstvo) . 14

12 Karolinška vzhodna prefektura (okr. 796-
828)

13 Mejne krajine (828 - okr. 900) . 15

14 Velika Moravska in Pribinova ter Kocljeva

Panonija, 9. stoletje . 16

15 Primerjava slovenskega ozemlja v 9. sto¬
letju in danes

16 Gosposvetsko polje z vojvodskim prestolom 17

17 Nemško cesarstvo od 919-1125

18 Velika Karantanija (979 - okr. 1040) . 18

19 Cerkvena razdelitev slovenske zemlje v

srednjem veku . 19

20 Grbi nekaterih škofij in škofov. 20

21 Politična in upravna razkosanost slovenske
zemlje od ok. 970 do 1500

22 Grba mesta Celja in celjskih grofov. Grb

mesta Ptuja in ptujskih gospodov. 21

23 Fevdalna razdelitev slovenske zemlje sredi

15. stoletja . 22

24 Najvažnejši srednjeveški gradovi in samo¬
stani na Slovenskem . 23

25 Cerkveno-upravna razdelitev od 11. do 16.
stoletja

26 Cerkvena posestva (enklave) na Sloven¬
skem . . ... 24

27 Slovenska naselja v Furlaniji od 10. do 15.
stoletja

28 Razvoj dežele Gor.iško-Gradiščanske

29 Grbi Ogleja, Benetk, Trsta, Vidma . 25

Št. podobe Stran

30 Svetna država oglejskih patriarhov . 26

31 Goriška grofija s “Krasom”

32 Grbi zadnjega goriškega grofa

33 Grbi Gorice, Postojne in Trbiža . 27

34 Razdelitev slovenskih dežel po 1. 1500 ....  28

35 Država češkega kralja Otokarja

36 Razširjanje beneške republike na kopnem 29

37 Beneška republika ob koncu srednjega veka

38 Grba slovenskih pristanišč Kopra in Pirana 30

39 Ceste v srednjeveški Sloveniji

40 Grb Ivana Kacijanarja in Tomaža Hrena . 31

41 Turški vpadi na Slovensko . 32

42 Turčija ob smrti Sulejmana Veličastnega

43 Pozorišče kmečkega upora leta 1573 . 33

44 Razvoj Kranjske . 34

45 Napoleonovo cesarstvo

46 Ilirske province . 35

47 Napoleonovo Italijansko kraljestvo

48 Passariansko okrožje . 36

49 Prodiranje francoskih čet leta 1797, 1805,

1809

50 Kraljestvo Ilirija v okviru Avstrije. 37

51,52 Evropa od dunajskega do berlinskega

kongresa . 38

53 Razvoj Koroške

54 Grbi Koroške, Beljaka, Celovca in Velikov¬
ca . 39

55 Razvoj Štajerske

56 Štajerski grb. 40

57 Kranjska od leta 1809

58 Grb Kranjske . 41

59 Kronovina Primorska

60 Grbi poknežene grofije Goriške z Gradi¬

ščansko , mejne grofije Istre in samosvoje¬
ga mesta Trsta . 42

61 Lombardija in Benečija v okviru Avstrije

62 Beneška Slovenija . 43

63 Kanalska in Rabeljska dolina . 44

64 Avstro-Ogrska od dualizma do razpada

(1867-1918)   45

65 Ogrska državna polovica (dežele krone Sv.

Štefana) . 46

66 Slovensko ozemlje od leta 1849 (kronovine) 47

67 Narodnostna meja in tuje manjšine v Slo¬

veniji leta 1900 (po uradnem štetju) . 48

68 Poštne zveze v Sloveniji leta 1849

69 Najstarejše železnice v Sloveniji . 49

70 Evropa pred prvo svetovno vojno

71 Razdelitev Avstro-Ogrske po prvi svetovni

vojni (države naslednice)

72 Politični zemljevid Evrope med obema sve¬
tovnima vojnama. 50

73 Avstrijsko italijanska fronta v prvi svetov¬
ni vojni

74 Soška fronta . 51

75 Slovenski del Koroške leta 1920 (Glasovalna
pasova A in B)

76 Narodnostno stanje na Koroškem leta 1846
po sodnih okrajih

77 Narodnostno stanje na Koroškem leta 1933-

34 po slovenskem narodnem katastru . 52

78 Upravna razdelitev Slovenije v kraljevini
S.H.S. (Jugoslaviji)

79 Okraji Dravske banovine (1. 1931) . 53

80 Prodiranje sovražnih čet v Jugoslaviji
aprila 1941

81 Razdelitev Jugoslavije med 1941 in 1945 54

82 Slovenija v drugi svetovni vojni 1941-1945 55

83 “Vojno področje Jadransko Primorje”

84 Razmejitvene črte v Julijski krajini. 56

85 Radgonski kot

86 Slovenska krajina . 57

87 Meja, ki jo je Jugoslavija zahtevala na kon¬
ferenci v Londonu januarja 1947

88 Vrbsko jezero

89 Meja “Svobodnega tržaškega ozemlja”
(STO)

90 Sedanja državna meja pri Gorici . 58

91 Slovenska narečja

92 Koroško narečje - razdelitev po govorih .. 59

93 Položaj Slovenije v sodobni Evropi. - Iz¬
seljenci . 60

94 “Ljudska republika Slovenija” v “Federa¬
tivni Jugoslaviji”

95 Jugoslavija po letu 1945. (Zvezna razdeli¬
tev) . 61

P r il o g a : Grbi nekaterih slovenskih mest.

N D I C E

N? Pagina

Page

1 El Camino del Ambar a traves del tevritorio es-

loveno — The Amber Route through the slovenian
territory . 7

2 El mapa arqueologico de Eslovenia — The ar-

chaeological map of Slovenia . 8

3 El imperio romano de Traiano — The Empire
of Trajan

4 Regio Venetia et Histria . 9

5 Epoca de la ocupacion romana - Pueblos celtieos

e iliricos — The period of roman occupation - The
Celtic and Illyrian peoples . 10

6 Los fvrincipales caminos y rios navegables ro-

manos — The principal roman roads and nav-
igable rivers . 11

7 Epoca de las migracicnes (Europa despues del
Fin del Imperio romano de Occidente, 476) —

The migration period (Europe after the end of
the Western roman Empire, 476)

8 Europa alrededoa- del aho 600 — Europa tovvards

500   12

9 Europa despues del aho 668 (Los eslovenos ocu-
pan su territorio) — Europe after the year 568
(The Slovenes occupy their territory)

10 El reino de Samo (623-658) — The reign of King

Samo (623-658) . 13

11 Imperio de los Francos (despues del ano 800

Imperio romano germano) — The Empire of the
Franks (after the year 800 the roman-germanic
Empire) . 14

12 Prefectura orientat de los Cavoiingos — The
Eastern prefecture of the Carolingians

13 Las provincias limitrofes — The provinces on

the bo v der . 15

14 Gran Moravia y Panonia de Pribina y Kocelj;

siglo IX. — iPribina’s and Kccelj’s Great Mora¬
via and Panonia; 9th cent. 16

15 La comparacion del territorio esloveno en el siglo
IX y hoy — The slovenian territory in the 9th
cent. and today

16 El campo de Gospa Sveta con el trono ducal -—

The camp of Gospa Sveta with the ducal throne 17

17 El Imperio germano de 919-1125 — The Ger-
manic Empire from 919-1125

18 La Gran Carantania (976-1040) — The Great

Carantania (976-1040) . 18

19 Division eclesiast ca del territorio es cveno en la

Edad Media — Ecclesiastical division of Slov¬
enian territory in the Middle Ages . 19

20 Eseudos de algunos obispos y diocesis — Coats

of Ar,ms of some bishops and dioceses . 20

21 Desmembracion politica y administrativa del te-
rritorio esloveno desde aprcx. el ano 970 hasta
el ano 1500 — Politica! and administrative divi¬
sion of the Slovenian te v ritory from approx. the
yr. 970 to 1500

22 Eseudos de la ciudad de Celje y sus condes; es-

cudos de la ciudad de Ptuj y sus sehores — Coats
of Arms of the City and the Counts of Celje;
Coats of Arms of the City and the Lcrds of
Ptuj . 21

N 9 Pagina

Page

23 Division feudal del territorio esloveno hacia la
mitad del siglo XV. — Feudal division of the

Slovenian territory towards the middle of the
15th century . 22

24 Los mas importantes castillos y conventos en la
Edad Media — The most importants castles
and convents of the Middle Ages . 23

25 Division eclesiastico-administrativa desde el si¬
glo XI hasta el XVI — Ecclesiastical-adminis-
trative division between the llth and the 16th
centary

26 Posesiones eclesiasticas (enclaves) en Eslovenia
Ecclesiastical properties in Slovenia (enclaves) 24

27 Poblaciones eslovenas en Furlania desde el siglo
X hasta el siglo XV — Slovenian settlements in
Furlania betvveen the lOth and the 15th cent.

28 Desarrollo de la provincia Gorica-Gradiška —
Development of the Gorica-Gradiška province

29 Eseudos de Aquilea, Venecia, Trst (Trieste),
Udine — Coats of Avms of Aquilea, Venlce,

Trst (Trieste), Udine . 25

30 Estado ds los patriarcas de Aquilea — Secular

state of the patriarchs of Aquilea . 26

31 Condado de Gorica con el Carso — The County
of Gorica with Kras

32 Eseudos del ultimo conde de Gorica — Coats of
Arms of the last count of Gorica

33 Eseudos de Gorica, Postojna y Trbiž — Coats of

Arms of Gorica, Postojna and Trbiž . 27

34 Division del territorio esloveno despues del ano

1500 — Division of slovenian territory after the
year 1500 . 28

35 El Estado del rey checo Otokar — State of the
Czech King Otokar

36 Expansion de la Republica de Venecia en tlerra

— Expansion of the republic of Venice on the
mainland .  29

37 Eseudos de la Republica de Venecia a fines de
la edad media — Coats of Arms of the Republic
of Venice at the end of the Middle Ages

38 Eseudos de los puertos eslovenos de Koper y Pi¬

ran — Coats of Arms of the Slovenian ports
of Koper and Piran . 30

39 Caminos en Eslovenia medieval — Roads in the
medieval Slovenia

40 Eseudos de Ivan Kacijanar y Tomas Hren —

Coats of Arms of Ivan Kacijanar and Thomas
Hren .   31

41 Invasiones turcas en Eslovenia — Turkish in-

vasions into Slovenia . 32

42 Imperio otomano a la muerte de Soliman el
Magnifco (1566) — Ottoman empire at time of
the death of Suleiman the Magnlficent (1566)

43 Escenario de la sublevacion de los eampesinos

en el aho 1573 — Scene of the peasant uprising
1573 .. 33

44 Desarro.lo de Carniola — Development of the

province of Carniola . 34

45 Imperio napoleonico — Napoleon's Empire

Suplemento:  Eseudos de algunas eiudades eslovenas

N D E X

N 1 ? Pagina

Page

46 Provincias de Iliria — Illyrian Provinces. 35

47 El Reino Italico de Napoleon - Napcleon’s Italian
Kingdom

48 La region passariana — Passariano region ... 36

49 Invasion de las tropas francesas en los nos 1797,

1805 y 1809 — Advance of French troops in 1797,
1805, 1809

50 El reino de Iliria como parte integrante de Aus-
tria (1816-1849) — The Kingdom of Lly.’ia in

the state of Austria (1816-1849) . 37

51,52 Europa desde el congreso de Viena hasta el
congreso de Berlin (1815-1878) — Europe from
the congress of Vienna to the congress of Berlin
(1815-1878) . 38

53 Desarrollo de Carintia — Development of Ca¬
rl nthia

54 Eseudos de Carintia, Beljak, Celovec, Velikovec

Coats of Arms of Carinthia, Beljak, Celovec,
Velikovec . 39

55 Desarrollo de Estiria - Development of Styria

56 Eseudo de Estiria - Coat of Arms of Styria . . 40

57 Carniola desde 1809 — Carniola province after
1809

58 Eseudo de Carniola - Coat of Arms of Carniola 41

59 Provincia de Primorje (Litoral) — Province of

Primorje (Littoral)

60 Eseudos del condado de Gorica-Gradiška, del

condado de Istra (Istria) y de la ciudad libre
de Trst — Coats of Arms of the county of Go¬
rica-Gradiška, of the county of Istra (Istria)
and of the free city of Trst .. 42

61 Lombardia y Venecia como partes integrantes
de Austria — Lombardy and Venice in the state
of Austria

62 Esloven'a Veneciana — Venetian Slovenia ....  43

63 Valles de Kana' y Rabelj — Kanal and Rabelj

valleyfs . 44

64 Austria-Hungria desde el duallsmo (1867) hasta

su desmembracion (1918) — Austria-Hungary
from dualism (1867) to its collapse (1918) . . 45

65 La parte hungara del Imperio (tierras de la

corona de San Esteban) — Hungarian part of
the Empire (countries under St. Stephen’s
crown) . 46

66 Territorio esloveno desde el aho 1849 — Slov¬
enian territory from 1849 on . 47

67 Limites etnicos eslovenos y minorias extranjeras
en su territorio en el aho 1900 — Ethnic border
and forelngn minorities in Slovenia in the yr.

1900   48

68 Sistema postal en Eslovenia en el aho 1849 —
Postal system in Slovenia in 1849

69 Los primeros ferrocarriles en Eslovenia -— The

fi.vst railways in Slovenia . 49

70 Europa antes de la primera guerra mundial —
Europe before World War I.

71 Particion del Imperio Austro-Hungaro despues
de la primera guerra mundial •— Partition of
the Aust r o-Hungarian Empire after 1918

N<? Pagina

Page

72 Europa entre las dos guerras mundlales — Euro¬
pe betvveen the two World Wars . 50

73 El frente austriaco-italiano en la primera guerra
mundial — Austrian-Italian front in World
War I.

74 Frente de Soča (Isonzo) — Soča (Isonzo) f.vont 51

75 Parte eslovena de Carintia - 1920 (zonas plebis-
citarias A y B) — Slovenian part of Carinthia
in the year 1920 (Plebescitary zones A and B)

76 Situacion etnica en Carintia en el aho 1846, se-
giin los distritos judiciales —- Ethnic status of
Carinthia in the year 1846, aecording to the
judicial districts

77 Situacion etnica en Carintia en los anos 1933-34,

segun el catastro regional esloveno — Ethnic
status of Carinthia in the years 1933-34, ae¬
cording to the slovenian land register . 52

78 Division administrativa de Esloven a en el Reino
de Servios, Croatas y Eslovenos (Yugoslavia) —
Administrative division of Slovenia in the Reign
of Serbs, Croats and Slovenes (Yugoslavia)

79 Las circunscripciones de Dravska banovina (Pro¬

vincia de Drava) 1931 — The districts of Drav¬
ska banovina (Province of Drava) 1931 . 53

80 Accion de las tropas invasoras en Yugoslavia en
abril 1941 — Advance of the invading troops in
Yugoslavia in Abril 1941

81 La particion de Yugoslavia entre 1941 y 1945 —

Division of Yugoslavia betvveen the years 1941
and 1945 . 54

82 Eslovenia en la stgunda guerra mundial — Slo¬
venia in the World War II . 55

83 Teritorio militar adriatico de las fuerzas alema-
nas (septiembre 1943 a mayo 1945) — Adriat¬
ic military territory held by the German forces
from Sept. 1943 to May 1945

84 Lineas demarcatorias en la Provincia Julia —

Demarcation lines in the Province of Julia .. 56

85 Sector de Radgona — Sector of Radgona

86 Sovenska Krajina (Prekmurje y Porabje) —
Slovenian Krajina (Prekmurje and Porabje) 57

87 Frontera propugnada por Yugoslavia en la con-
ferencia de Londres en 1947 — Frontier claimed
by Yugoslavia at the London Conference in 1947

88 Lago de Vrba — Vrba Lake

89 Frontera del Territorio Libre de Trst (Trieste)

—Frontier of the Free Ter,ritory of Trst (Trie¬
ste)

90 Frontera actual cerca de Gorica — Present fron¬
tier near Gorica . 58

91 Dialectos eslovenos — Slovenian Dialects ....

92 Dialecto de Carintia. Subdivision — Carinthian

Dialect. Subdivision. 59

93 La situacion de Eslovenia en Europa — The po-

sition of Slovenia in Europe . 60

94 La Republica Popular de Eslovenia en la Repu¬
blica Federal Popular de Yugoslavia — The
Popular Republic of Slovenia in the Popular
Federal Republic of Yugoslavia

95 Yugos]avia despues del ano 1945 — Yugoslavia

after 1945 . 61

Supplement:  Coats of Arms of some slovenian cities.

1. — JANTARSKA POT ČEZ SLOVENSKO OZEMLJE

El Camino del Ambar a traves del territorio esloveno

The Amber Route through the slovenian territory

Ta pot v prazgodovinski dobi od Baltika na Jadran v
sredozemske dežele kaže, kako je bila Slovenija od ne¬
kdaj prehodno ozemlje, mednarodno važno v trgovsko-
gospodarskem pogledu.

Gdansk.

<8ok.Ouac)

o Branibor

Bodenska-

ja$erze-

Gardski

jejvro-

7

(TA RA

2. — ARHEOLOŠKI ZEMLJEVID SLOVENIJE

El mapa argueologico de Eslovenia

The archaeological map oj Slovenia

M&A K A H HA

DIADA

MBA RAK A A in RROMA

ŽELEZNA POBA--

filMlUA DOBA:

STARA

MLAJIA

®

O

e

®

LAMMMUK A . J ULLA

8

3. — RIMSKO CESARSTVO ZA TRAJANA (98-117)

El imperio romano de Traiano  (98-117)

The Empire oj Trajan  (98-117)

Vse slovensko ozemlje je bilo v njegovih mejah že za
prvega cesarja Avgusta ob času Kristusovega rojstva
in je ostalo do ljudskega preseljevanja.

4. — REGIO VENETIA ET HISTRIA

Sosednja italska pokrajina je bila Transpadana z glavnim me¬
stom Mediolanium (Milan). Vseh pokrajin je imela Italija za ča¬
sa Avgusta enajst. Oglej (Aquilea) so ustanovili Rimljani leta
181 pr. Kr. kot izhodišče za osvajanje našega ozemlja. Postalo
je glavno mesto desete pokrajine. Meja le-te je bila pred Avgu¬
stom na Soči (Sontius), po osvojitvi Istre leta 177 pr. Kr. se je
premaknila na reko Rašo (Arsia) ter Hrušico (Ocra mons) in
Julijske alpe. Kasneje (med leti 166 in 238 po Kr.) so priključi¬
li Italiji Gorenjsko in Notranjsko, tako da je od tedaj italsko -
noriška meja bila pri Trojanah, italsko - panonska pa

pri Grosupljem.

9

5. — DOBA RIMSKE OKUPACIJE — KELTSKI IN ILIRSKI RODOVI

Epoca de la ocupacion romana  — Pueblos celticos e iliricos
The period oj roman occupation  — The Celtic and IUyrian peoples

5

Norik postane rimski leta 15
pr. Kr., Panonija leta 8 pr.
Kr., po uporu pa drugič le¬
ta 8 po Kr. Za cesarja Klav¬
dija (41-54) se Norik razde¬
li v državo Tavriskov (s Te-
urnijo kot glavnim mestom)
in Notranji Norik (z glav¬
nim mestom Virunum). Pa¬
nonijo razdeli Trajan v Zgor¬
njo in Spodnjo, Dioklecian
pa okr. leta 300 v štiri: Zgor¬
njo Panonijo, Spodnjo Pano¬
nijo, Valerio, Savio.

10

6. — GLAVNE RIMSKE CESTE IN PLOVNE REKE
Los principales caminos y nos navegables romanos

The principal roman ivays and navigable rivers

11

7. — DOBA LJUDSKEGA PRESELJEVANJA (EVROPA PO
RAZPADU ZAPADNORIMSKE DRŽAVE L. 476)

Epoca de laa migraciones
(Europa despues del Fin del Imperio romano del oeste,  476.)

The time oj migration oj the peoples
{Europa after the end oj the Western roman Empire,  476.)

Med 415 in 449, morda 433, pridejo v Panonijo Huni. Ob smrti
kralja Atile 453 hunska država razpade; v Panoniji se okrog
460 naselijo Vzhodni Goti. Leta 476 zasede Italijo, Istro in za¬
hodno Slovenijo Skir (German) Odoakar; okliče se za kralja

Italije.

12

8. — EVROPA OKROG LETA 500

Europa alrededor del ano  500

Europe towards  500

8

Leta 488 so vdrli v Italijo Vzhodni Goti. Njihov vod¬
nik Teoderik je bil od 493 do 526 kralj Italije in Si¬
cilije. Panonijo so po odhodu Vzhodnih Gotov osvojili
Langobardi.

9. — EVROPA PO LETU 568 (naseljevanje Slovencev)

Europa despues del aho  568 ( Los eslovenos ocupan.su territorio)
Europe after the year  568 ( The Slovenes occupy their territory)

Okrog 555 prežene Gote iz Italije in naših krajev
bizantinski cesar Justinijan. Leta 565 osvoje
Langobardi večino severne Italije. Njihovi vzhod¬
ni mejaši postanejo leta 568 Slovenci.

Podobna je kasnejši Otokarjevi državi, vendar je v 7. stol. sloven¬
ska tudi vsa Koroška, vzhodna Tirolska, vsa Štajerska in Avstrij¬
ska na vzhodni strani Aniže. — Karantanski knez Valuk in lužiški
Dervan sta Samova vazala. Frankovska kralja sta v tem času
Dagobert (623-638) in Sigbert (638-656), furlanska vojvoda
Lupus in Arnefrid. Zilja do Meglarij je od 625-730 pri Furlaniji.

10. — SAMOVA KRALJEVINA (623-658)
El reino de Samo  (623-658)

The reign oj King Samo  (623-658)

10

13

AriGlOiAUO

mim\h

/p*it  w
fUJUAJII J*A i

liVAfjKA

psAv  (»OHIA

'rš^m&Lj  H,I,A

?0  *»5\

'KOMIKA

KOimiKI
KAlifAT .

BUEAKh

'SARAM/JA

Vzhoana frankovska država (Nemčija)
Ludovika Nemškega. — Srednji del (Lo-
taringija, Burgundija, Italija) (= Lotar-
jeva država) je obstajal od verdunske de¬
litve 843 do merzenske 870. — Karel Ve¬
liki (768-814) je priključil Franki ji vse
slovensko ozemlje in Hrvaško. Pred letom
800 je osnoval 2 vojni krajini (prefekturo
Furlanijo in Vzhodno tObrsko, Panon¬
sko! prefekturo). Leta 828 so ustanovili
namesto 2 prefektur 7 krajin. Po madžar¬
ski zmagi leta 907 sta ostali 2 in bili na¬
slonjeni na Italijo. Po zavrnitvi Madžarov
leta 955 so se krajine obnovile in leta 976
se je ustanovila Velika Karantanija. —
Benetke, zahodni rob Istre, dalmatinski o-
toki, Dubrovnik, Kotor, Drač in Krf z
zaledjem so pripadali Bizancu.

11. — FRANKOVSKA DRŽAVA (OD LETA 800 RIMSKO—NEMŠKO CESARSTVO)
Imperio de los Francos  (despues del ano  800 Imperio romano-germano )

The Empire of the FranJcs (after  the year  800 the roman-germanic Empire )

L

14

12. — KAROLINŠKA VZHODNA PREFEKTURA (okr. 796-828)
Prefectura oriental de los Carolingos (Air.  796-828)

13. — MEJNE KRAJINE (828 - okr. 900)

Las provincias limitrofes  (828 -alr.  900)
The provinces on the border  (828 - arr.  900)

Po upravni reformi leta 828 se je Furlanska prefektura razdelila
v Furlanijo, Istro, Posavsko krajino in Spodnjo Panonijo; Vzhod¬
na prefektura pa v Karantanijo, Zgornjo Panonijo in Vzhodno
krajino. — Tako je ostalo do madžarskega navala leta 896 in
njihove zmage pri Bratislavi (907). — Od 907 do 955 so v mad¬
žarski oblasti Vzhodna krajina, Zgornja in Spodnja Panonija in
Posavska krajina. Gorata Karantanija je stopila v unijo z vojvo¬
dino Bavarsko in vzdržala. Istra in Furlanija sta bili do leta 952
pri Italiji, tega leta pa sta bili dodeljeni vojvodini Bavarski in s
tem Nemčiji v fevd; prav tako sosednja Veronska krajina.

15

14

14. — VELIKA MORAVSKA IN PRIBINOVA TER KOCLJEVA PANONIJA, 9. STOLETJE

(Ozemlje “sremske” nadškofije sv. Metoda)

<r

Gran Moravia y Panonia de Pribina y Kocelj; siglo IX.
(Territorio de la arquidiocesis de Srem, de San Metodio)

Pribine’s and Kocelj’s Great Moravia and Pcunonia; IX cent.

The territory of St. Method’s archidiocese of Srem

16

Pribina je Ludovik Nemški leta 847 postavil za mejnega grofa Spodnje
Panonije. Prefekt Zgornje in Vzhodne krajine je bil od leta 856 Ludovi-
kov sin Karlman. Zvezal se je proti očetu z moravskim knezom Rastisla-
vom. Kmalu pa se je s kraljem' pobotal in dobil v upravo ves vzhodni del
nemške države; ta enota se včasih imenuje “Kraljevina Karantanija”. Zo¬
per Rastislava so se Nemci zvezali z Bolgari, Rastislav pa se je naslonil
na Bizantince, tudi Pribinov sin in naslednik Kocelj (861-874) se mu je
pridružil in tako politično in cerkveno osamosvojil svojo deželo. Metod je
postal slovanski nadškof. Ko pa je 874 velikomoravski knez Svetopolk skle¬
nil z Nemci mir, so ti Koclja nadomestili z grofom Gozwinom, Metodova
oblast se je omejila na Moravsko in Karlman je postal spet upravitelj
vsega vzhoda. — Konec 9. stoletja sta Moravska in Panonija postali mad¬
žarski plen. — Prvo cerkev v Panoniji so postavili okr. 850, v Ptuju je pr¬
vo posvetil salzburški nadškof 874. Na moravskih tleh je nastala prva
cerkev pred 836 v Nitri.

15

15. — PRIMERJAVA SLOVENSKEGA OZEMLJA V 9. STOLETJU IN DANES

La comparacion del territorio esloveno en el siglo IX y hoy

The slov ene territory in the 9th. century and today

V devetem' stoletju je merilo slovensko ozemlje okr. 75.000 km 2 , danes ga
je samo tretjina tega. Poleg predelov na severu smo izgubili tudi nekaj v
Istri, Medmurje in rob furlanske ravnine ter porečje pritokov Bele, Donje
in Reklane. — Bavarski vojvoda Tasilo II. je leta 769 ustanovil samostan
ob izviru Drave in leta 777 ob Kremzi “na mejah Slovenije”. V Pustem
dolu se je tedaj omenjal potok z anraške gore kot meja Slovencev. — Ka¬
sneje smo pridobili nekaj ozemlja med Gorjanci in Savo ter Krko, Belo
Krajino in nekaj obalne Istre.

16. — GOSPOSVETSKO POLJE Z VOJVODSKIM' PRESTOLOM

El campo de Gospa sveta con el trono ducat
The camp of Gospa sveta with the throne of the duke

Zibelka slovenske državnosti in demokracije

17

17. — NEMŠKO CESARSTVO OD 919-1125

El Imperio germano de  919-1125
The german Empire from  919-1125

Slovensko ozemlje je skoro vse v njegovih mejah. Od
952 pripadajo Nemčiji tudi Veronska, Furlanska
in Istrska marka — sprva vključene v vojvodino
Bavarsko, od 976 v Veliko Karantanijo. Vzhodna
krajina, kjer so Slovenci kmalu nato utonili v nem¬
ški večini, je ostala priključena Bavarski. — Benet¬
ke, zapadna Istra, otoki Cres, Lošinj, Krk, Rab, me¬
sta Split, Trogir itd. so ostala po pogodbi v Aache-
nu (812) Bizancu.

17

18

976 je bila Karantanija ločena od Ba¬
varske in povzdignjena v samostojno
vojvodino, s katero so bile upravno po¬
litično povezane mejna grofija Veron¬
ska, Furlanija, Istra, Kranjska, Slo¬
venska marka, Savinjska, Podravska
(Ptuj) in Karantanska krajina. -V
tej vojvodini je bila vsa slovenska
zemlja razen Bele krajine, Štajerske
vzhodno od Ptuja in Panonske Slove¬
nije. — Od 989 do 996 je bila vojvo¬
dina Karantanija (Koroška) spet
združena z Bavarsko. V 11. stoletju
se je zveza krajin razkrojila. Vzhod¬
na marka je postala 1156 vojvodina
— jedro Avstrije. Štajerska je posta¬
la vojvodina leta 1180. Začno se obli¬
kovati dežele.


N

18. _ VELIKA KARANTANIJA (976 - okr. 1040)

La Gran Carantania  (976-1040)

The Great Carantania  (976-1040)

1 Salzburški zgornjekoroški arhi-
di 'konat

2 Salzburški spodnjekoroški arhi-
diakonat

3 Salzburški ahidiakonat v Spodnji
Marki

4 Oglejski koroški arhidiakonat

5 Savinjski arhidiakonat

6 Gorenjski (kranjski) arhidiakonat

7 Dolenjski arhidiakonat

8 To'minski arhidiakonat

9 Furlanski spodnji arhidiakonat

10 Furlanski zgornji arhidiakonat

A Krška škofija (1131)

B Lavantinska škofija (1228)

C Ljubljanska škofija (1461)

V zahodni Istri so bile koprska, no-
vograjska in poreška škofija; Umak
je spadal k Trstu. — Leta 1100 se je
Oglej razdelil v pet arhidiakonatov.

GVORSKA

Škofija

bivtrica

'# It.  }Arii ' O/STAhORAZ
n* PSUHUI \

GOSPAvJvETA

5 / Pa.ual
• VELIKOVEC

LABOT
t\V)l»EllU
V __

MUTA

® 1/etrSiaj 7f
_ • Lhpql.il —

JMARTin (SLOV. GAAOtc)

ItOVACESKEV •
anASlOVČE /

7 W e  ^

LAŠKO

SEhTVlJ •

PlLSfAMJ

vioen-KRJKo

• C £ ft k  D i c A

• HREHOVICE


stnozEce •

• SLAVINA

%'  KOSAftA

Mq;q  Škofij

• WURA

TRNOVO \

■3tL5Attt 0

Škofijo.

0  BUZET

KAJTAV •

19

19. — CERKVENA RAZDELITEV SLOVENSKE ZEMLJE V SREDNJEM VEKU

Division eclesiastica del territorio esloveno en la edad media
Ecclesiastical division oj Slovenian territory in the Middle Ages.

19

20. — GRBI NEKATERIH ŠKOFIJ IN ŠKOFOV

1

Grb chiemske škofije.
Tam sta bila krščena kne-
ževiča Gorazd in Hotimir
(748), prva slovenska
krščanska vladarja.

2

Grb pičenske škofije,
ustanovljene po letu 580.
Nekatere pičenske škofe
je oglejski patriarh po¬
stavil za vikarje Kranj¬
ske. Za škofa Matevža
Ravnikarja (1831 - 1845)
je bila ta škofija vk’ju-
eena v tržaško.

3

Grb briksenške škofije.
Škofija v Freisingu je
imela od leta 973 na Go¬
renjskem škofjeloško gos¬
postvo (dominium), na
Koroškem pa vrbsko (o-
toško), trušenjsko, rožan-
sko in špitalsko (do le¬
ta 1803). Sedež te škofije
je zdaj v Miinchenu.

4

Grb briksenske škofije.
Tudi briksenški škof je
bil zemljiški gospodar na
slovenskih tleh. Imel je
posestva na Koroškem
(Ribnica, Hodiše) in na
Gorenjskem (Bled od leta
1009, Bohinj pa od 1011).

5

Grb sekovske škofije.
Ustanovljena je bila leta
1218 (s sedežem v Sekovi;
zdaj je sedež v Gradcu).
Do 1859 ji je bilo podre¬
jeno tudi mariborsko
okrožje.

6

Grb krške škofije,
ustanovljene leta 1131.
Od leta 1787 je njen
sedež v Celovcu.

20

Grb lavantinske škofije,
ustanovljene leta 1228 s
sedežem v Št. Andražu v
Laboški dolini, kjer je bil
do leta 1859.

Grb lavantinskega škofa
Antona Martina Slomška
(1846 . 1862),
ki je sedež škofije prene¬
sel v Maribor (1859).

Grb ljubljanske škofije.
Ustanovil jo je cesar Fri¬
derik III. leta 1461. Tak
grb je imela do razpada
avstroogrske monaihije.

Grb prvega ljubljanskega
škofa

Žiga pl. Lamberga
(1463-1488). Njegovo po¬
trditev v Rimu so zavlek¬
le težave z benediktinci v
Gornjem gradu.

Grb drugega ljubljanske¬
ga škofa Krištofa pl. Rav¬
barja (1488-1536), nekaj
let tudi upravitelja
sekovske škofije.

Escudos de las diocesis de: 1. CHIEM : 2. PIČEN; 3. FREISING; 4. BRIXEN; 5. SECKAU; 6. GURK; 7. LAVANT; 8. Escudo del obispo Slomšek; 9, 10, 11. Escudo de la diocesis de

Ljubljana y escudos de sus primeros dos obispos.

Coats of Arms of the episcopal seats of:

1. CHIEM; 2. PIČEN ; 3. FREISING; 4. BRIXEN; 5. SECKAU; 6. GURK; 7. LAVANT; 8. Coat of Arms of bishop Slomšek; 9, 10, 11. Coat of
Arms of the episcopal seat of Ljubljana and Coats of Arms of the first bishops of Ljubljana.


20

22. — GRBA MESTA CELJA IN CELJSKIH GROFOV. 21. — POLITIČNA IN UPRAVNA RAZKOSANOST SLOVENSKE ZEMLJE OD OK. 970 DO 1500

GRB MESTA PTUJA IN PTUJSKIH GOSPODOV ■

Desmembracion politica y administrativa del territorio esloveno desde aproximadamente el ano  970 kasta el ano  1500

Escudo de la ciudad de Celje y de sus condes.

Escudo de la ciudad de Ptuj. Escudo de los se- Political and administrative parcelling of Slovenian territonj from about  970 to  1500

nores de Ptuj. Escudo del ultimo senor de Ptuj.

Coat of Arms of tke City of Celje and of Us
counts; Coat of Arms of lords of tke City of
Ptuj; Coats of Arms of tke last Lord of Ptuj.

1. Grb mesta Celja. — 2. Grb celjskih grofov. Ti so bili prvotno žovneški gos¬
podje (Žovnek nad Braslovčami). Leta 1322 je Friderik Žovneški podedoval
vovbrško grofijo s Celjem. Leta 1341 so bili žovneški gospodje povišani v “eclj-
ske grofe”; grb so prevzeli od vovbržanov. Leta 1420 so podedovali ortenburško
grofijo z radovljiškim in ribniškim gospostvom (Herman II., “veliki grof”,

1385-1434). Zadnji Celjan je bil Ulrik II., umorjen leta 1456 v Beogradu. — V
boju za celjsko dediščino (Ulrikova vdova Katarina z vojskovodjem Vitovcem
proti Habsburžanu Frideriku III.) so končno večino celjskih posestev dobili
Habsburžani. — 3. Grb ptujskih gospodov (na Ptujski gori). — 4. Grba zad¬
njega ptujskega gospoda (4-1438) (v ptujskem gradu).

V 13. stoletju se je Savinjska krajina razdelila in Slovenska mar¬
ka je prišla v okvir Kranjske. — Devin z okolico je bil od prve po¬
lovice 16. stoletja pri Kranjski; tako tudi Vipava, Kras in avstrij¬
ska Istra.

21

23. — FEVDALNA RAZDELITEV SLOVENSKE ZEMLJE SREDI 15. STOLETJA

Division feudal del territorio esloveno hacia la mitad del siglo XV
Feudal partition of Slovenian territory in the middle oj tke  15 th century

22

GRBI NEKATERIH

LOS ESCUDOS DE ALGUN
THE C O A T S OF A R M S OF

1 BOHINJSKA BISTRICA

2 BREŽICE

3 CELJE

4 CERKNICA

5 ČRNOMELJ

6 DRAVOGRAD

7 KAMNIK

8 KOČEVJE

9 KOSTANJEVICA

10 KRANJ

11 KRŠKO

12 LAŠKO

13 LJUBLJANA

14 LJUTOMER

15 LOŽ

16 MARIBOR

17 METLIKA

18 MOKRONOG

19 NOVO MESTO

20 ORMOŽ

21 PODBREŽJE

22 PTUJ

23 RADEČE

24 RADOVLJICA

25 RIBNICA

26 SEVNICA

27 SLOVENJGRADEC

28 SLOVENSKA BISTRICA

29 STIČNA

30 SV. KRIŽ

31 ŠKOFJA LOKA

32 TRŽIČ

33 TURJAK

34 VAČE

35 VIŠNJA GORA

36 VRHNIKA

37 ŽUŽEMBERG

38 KOSTEL

39 SVIBEN

40 VINICA

SLOVENSKIH MEST

AS CIUDADES ESLOVENAS

SOME

SLOV ENIAN

C I T I E S

24. — NAJVAŽNEJŠI SREDNJEVEŠKI GRADOVI IN SAMOSTANI NA SLOVENSKEM

Los mas importantes castillos y conventos en la edad media
The most important castles and convents in the Middle Ages

23

26. — CERKVENA POSESTVA (ENKLAVE) NA SLOVENSKEM

Posesiones eclesiasticas  ( enclaves) en Eslovenia
Church land in Slovenia  ( enclaves)

Legenda:

1 brižinska škofija

2 briksenška škofija

3 bamberška škofija

4 salzburška nadškofija

5 krška škofija

6 oglejska patriarhija

24

25. — CERKVENO - UPRAVNA RAZDELITEV OD 11. DO 16. STOLETJA

Division eclesidstico-administrativa desde el siglo XI hasta el XVI
Ecclesiastical  - administrative partition from the  11 th to the 16 th century

Pred naselitvijo Slovencev je bila Slovenija podrejena Oglejski in
Sirmijski (do 581) provinci. Po letu 745 je papež Caharija pod¬
redil Karantanijo salzburški škofiji. Leta 811 je Karel Veliki do¬
ločil Dravo za mejo med oglejsko in salzburško diecezo. Po letu
800 so Franki ustanovili v Ninu škofijo za Dalmatinsko Hrvat-
sko; splitska škofija je bila podrejena Carigradu. Na naših tleh
je Hadrijan II. okrog 870 obnovil sirmijsko nadškofijo; poleg
Velike Moravske je obsegala tudi Kocljevo panonsko Slovenijo.
Ta Metodova nadškofija je dejansko prenehala 874. Leta 1100
se je oglejska patriarhija razdelila v pet arhidiakonatov. Sedež
za Istro in obmorski pas je bil od 1155 do 1451 v Gradežu, nato v
Benetkah. Leta 1131 so ustanovili krško, 1218 sekovsko, 1228 la¬
vantinsko, 1461 ljubljansko šofijo. Zadrski nadškofiji (od 1154)
so bile podrejene škofije na Krku, Osoru in Rabu, splitski nad¬
škofiji škofije v Modrušu, Senju, Kninu, Biogradu, Šibeniku,
Skradinu, Trogiru, Omišu, Makarski in Hvaru; ostrogonski
(Gran) nadškofiji škofije v Nitri, Vaču (Waitzen), Gjuru
(Raab), Vesprimu Pecsu (Funfkirchen) in Djakovu; kalocski
nadškofiji škofiji v Sarajevu in Zagrebu. Le-to so ustanovili leta
1094 in jo 1852 povzdignili v nadškofijo.

Oeotit ;

27 _ SLOVENSKA NASELJA V FURLANIJI OD

10. DO 15. STOLETJA

29. — GRBI OGLEJA, BENETK, TRSTA,
VIDMA

Escudos de Acquileia, Venecia, Trieste, Udine

Coats of Arms of Acquileia, Venice, Trieste,
Udine

2. BENETKE so le¬
ta 1420 prevzele
svetno kneževino o-
glejsko in s tem za¬
vladale v zahodnem
delu Slovenije. Ta
oblast je ostala do
razpada beneške re¬
publike leta 1797.

1. OGLEJ. Oglejski
patriarh je imel cer¬
kveno oblast nad
slovenskim ozem¬
ljem do Drave od le¬
ta 803 do srede 18.
stoletja. Nad veli¬
kim delom Slovenije
je imel od 11. stol.
do 1420 tudi svetno
oblast.

3. TRST se je dolgo
boril z Benetkami
za samostojnost. A
končno se je vklju¬
čil v avstrijsko dr¬
žavo, kateri je pri¬
padalo vse sloven¬
sko ozemlje, narav¬
no zaledje tržaške
luke.

4. VIDEM (Udine)
v Furlaniji. Podenj
spadajo politično in
cerkveno beneški in
kanalski Slovenci.

Poblaciones eslovenas en Furlania desde el siglo X

kasta el siglo XV

Slovenian settlements in Furlania from tke  10 th

to th e  15 th centurg

••••••

28 28. — RAZVOJ DEŽELE GORIŠKO—GRADIŠČANSKE

Desarrollo de la provincia Gorica - Gradiška
Development of the Gorica . Gradiška province

25

30. — SVETNA DRŽAVA OGLEJSKIH PATRIARHOV

Estado de los patriarcas de Aquilea

Secular state of the patriarchs of Agvilea

Njihova deželno-knežja oblast se je
začela v 10. stoletju. Svetni knezi so
postali leta 1027. Naslednjega leta so
dobili Kras in Vipavo, Postojno, Cer¬
knico, Lož ter ozemlje do Reke; leta
1077 Istrsko mejno grofijo in (samo
nominalno) Kranjsko marko; drugič
so dobili Kranjsko leta 1093, a dejan¬
sko so vladali drugi (Andeški grofje
in drugi). Slovenjgradec jim je pripa¬
del 1251; tudi Mozirje je bilo njiho¬
vo (fevd Vovbrških). Ptujski gos¬
podje, Strmški grof in Aufenštajni so
nekaj časa priznavali Oglejčane kot
vazali. — Leta 1360 se je Oglej odpo¬
vedal vsem fevdom na Koroškem, Šta¬
jerskem in Kranjskem v korist Ru¬
dolfu IV. Habsburškemu. Pazinsko
grofijo so Habsburžani dobili leta
1374, Devin pa 1366 in 1395.

26

32. — GRBI ZADNJEGA GORIŠKEGA GROFA

Escudos del ultimo co?ide de Gorica
Coats oj Arms oj the last count oj Gorica

Grof Lenart je umrl leta 1500 v Lienzu. Grbi
so z njegovega nagrobnika v goriški stolnici.

Coats oj Arms oj Gorica, Postojna and Trbiž

Prvi goriški grof tirolske rodovine je bil Menard I. (1124-1139), zadnji — Lenart — je u-
mrl leta 1500. — Gorica se prvič omenja leta 1001 kot slovenska vas; grad je iz 11. stoletja.
— Po razpadu oglejske države (1420) se je Goriški pridružila gastaldija Tolminska (gor¬
nje Posočje). Do 1374 je spadala h Goriški Pazinska grofija, do 1500 tudi Lienz in ozemlje
v'Pustem dolu do izvira Drave. — Leta 1797 je dobila Avstrija vso Benečijo; odtlej je h Go¬
riški spadala tudi grofija Gradiščanska z okrajem Tržič. — Kras (Carsia) : Devin, Prem,
Komen, Rihemberg, Dornberg, Vipava, Senožeče, Postojna, Planina s Predjamo.

27

34. — RAZDELITEV SLOVENSKIH DEŽEL PO LETU 1500

Division del territorio esloveno despues del ano  1500

Division oj slovenian territory after the year  1500

H

28

35. — DRŽAVA ČEŠKEGA KRALJA OTOKARJA
El estado del rey checo Otokar
State oj the Czech King Otokar

36

Vzhodna in južna meja je bila obenem meja Nem¬
čije, vendar je bil Otokar Premisi dejansko sa¬
mostojen vladar. Prebivalci njegove države so bi¬
li Čehi, Nemci in Slovenci.

35

36. — RAZŠIRJANJE BENEŠKE REPUBLIKE NA KOPNEM

Expansion Continental de la Republica de Venecia en tierra
Expansion oj the republic oj Venice on mainland

Že pred 1340 so Benetke vladale zaledju na obeh straneh Piave
in zahodnemu robu Istre. Furlanijo, ozemlje do Pada in Gard¬
skega jezera in večino Istre so osvojili med 1395 in 1420. — Be¬
neška republika je prenehala leta 1797 (mirovna pogodba v Cam-
poformiu). — Legenda: Avstrijske enklave: Kodrojp, Pordeno¬
ne, Pazinska grofija, so obrobljene s strnjeno črto. Enklave pri¬
padajoče oglejskemu patriarhu: Sv. Daniel ob Tilmentu, Sv. Vid,
Oglej, so obrobljene s pikčasto črto.

29

37

Ko so v 5. in 6. stoletju Huni, Goti in dru¬
gi Germani pustošili po severovzhodni Ita¬
liji, so prebivalci bežali na lagune v ustju
Brente in ustanovili Benetke. Kmalu je
njih moč zelo narasla. Že 876 je dož Uršo
plenil ob istrski obali; dejansko oblast v
Istri in Dalmaciji je izsilil dož Peter II.
Orseolo leta 1001, utrdil pa leta 1202 Hen¬
rik Dandolo. Na zahodni strani Istre se je
beneška oblast stopnjema razvijala od tr¬
govskih kolonij do prave okupacije. — V
notranjosti Istre so bili gospodarji vsaj od
10. stoletja nemški fevdalci, go riški grof¬
je pa so imeli Pazinsko knežijo. — Oglej¬
ski vazal Hugon Devinski, gospodar “Kra¬
sa” (t.j. Devina, Senožeč, Prema, Gotni-
ka) in reškega primorja (Reke, Kastva
Veprinca, Moščenic) se je leta 1366 pod¬
redil Habsburžanom. Tako se je začel ob¬
likovati avstrijski del Istre. Vanj se je
leta 1374 vključila Pazinska knežija, leta
1382 pa Trst. —Leta 1797 so Habsbur¬
žani dobili Dalmacijo, Benečijo in beneški
del Istre.

37. — BENEŠKA REPUBLIKA OB KONCU SREDNJEGA VEKA
La Republica de Venezia a fines de la edad media
The republic of Venice at the end of the Middle Ages

30

O Q V zgornjem in spodnjem kotu zemljevida
O O GRBA  SLOVENSKIH PRISTANIŠČ
KOPRA IN PIRANA

Escudos de los puertos eslovenos de Koper y Piran
Coats of Arms of Slovenian ports Koper and Piran

N E M Č/J A

39

39. — CESTE V SREDNJEVEŠKI SLOVENIJI
Caminos en Eslovenia medieval
Roads in the medieval Slovenia

1. IVAN KACIJANAR je bil baron na Kacen-
štajnu in Smledniku. Po izgubljeni bitki proti
Turkom pri Gorjanu je ušel na Hrvatsko. Tu ga
je zaradi zvez s Turki Nikolaj Zrinski dal ubiti
(27. oktobra 1538 v Kostajnici). Grb je posnet
z grobne plošče v Gornjem gradu. — 2. TOMAŽ
HREN je bil deveti ljubljanski škof (od 1597 do
1625). Bil je eden iz voditeljev katoliške obnove
v Notranji Avstriji. Za geslo si je izbral: Teret
labor, aspice praemium. (če se plašiš napora,
glej na plačilo!)

40

GRB IVANA KACIJANARJA (1) IN TOMAŽA HRENA (2)

Escudos de Ivan Kacijanar y Tomas Hren

Coats oj Arms of Ivan Kacijanar and Thomas Hren

31

FURLANIJA

41

41. — TURŠKI VPADI NA SLOVENSKO

Invasiones turcas en Eslovenia
Invasions of the Turks into Slovenia

Turki so stopili v Evropo leta 1354 (Ga-
lipolski polotok) in z zmago ob Marici (pri
današnjem Čirmenu) leta 1371 utrdili
svoje gospostvo na Balkanu. Leta 1453 so
z zavzetjem Carigrada uničili Bizanc. De¬
set let potem so se polastili Bosne, 1482
Hercegovine in 1499 Črne gore kot zadnje
balkanske države. — Iz Bosne so imeli do
našega ozemlja le okrog 100 km. V dvesto
letih so neštetokrat vpadli v naše dežele.
Večji vpadi so bili naslednji: 1. Po bitki
pri Nikopolju leta 1396 so pridrli ob Dra¬
vi do Ptuja. — 2. Leta 1408 so prišli ro¬
pat do Črnomlja in Metlike. — 3. Po Beli
krajini so znova pustošili leta 1411. —

4. Leta 1415 so oplenili celjsko okolico;
druga skupina je pridrla skozi Belo kra¬
jino na Dolenjsko in do Ljubljane. —

5. Do Ljubljane so prišli tudi 1469; druga
skupina je prvikrat vdrla na Gorenjsko
in čez Kras v Furlanijo. Dve leti pozneje
so ropali po Krasu, Istri in Vipavski do¬
lini (1471). — 6. Naslednje leto (1472)
so večkrat prišli na Kranjsko — tedaj so
požgali cerkev v Cerknici in šentpetersko
cerkev v Ljubljani —, vpadli v Furlanijo
in do Pliberka na Koroškem. — 7. Najsi¬
lovitejši naval je leta 1478 šel od Krmina
ob Nadiži v Beneško Slovenijo in ob Soči
na Koroško do Šmohorja. — 8. Leta 1483
so vpadli na Kranjsko, Štajersko in Ko¬
roško. — 9. Leta 1491 so pridrli do Kra¬
nja. Na umiku so bili poraženi v Hrušici
pri Ljubljani. — 10. Zadnji večji vpad
na Kranjsko je bil leta 1584.

32

42.—TURČIJA OB SMRTI SULEJMANA VELIČASTNEGA (1566).
Imperio otomano a la muerte de Soliman el Magnifico  (1566)

Turkey at time oj death of Suleiman the Magnificent  (1566)

Turki so začeli v 10. stoletju iz srednje Azije prodirati proti
zapadu. Prvi neodvisni vladar je bil Osman I. (1299); nazival
se je ‘sultan’. Njegov naslednik je že prodrl do Bospora. Od tu
so se spuščali na Balkan. Leta 1353 so si tu napravili prvo posto¬
janko. Kmalu so Bolgari morali priznati njihovo gospostvo.
Srbi so bili odločilno poraženi leta 1389 na Kosovem polju. Po¬
hod krščanske vojske pod cesarjem 1  Sigismundom se je leta
1396 končal s popolnim porazom pri Nikopolju. — Ob šestem
velikem navalu na Ogrsko je sultan Sulejman Veličastni umrl
med obleganjem Sigeta (1566).

43

43. — POZORIŠČE KMEČKEGA UPORA LETA 1573
Escenario de la sublevacion de los campesinos del ano  1573

The scene of peasants uprising  - 1573

Veliki slovensko-hrvatski kmečki upor se je začel leta 1572; po¬
vod mu je dala nasilna samovolja graščaka Franca Tahija,
lastnika posestev v Stubici in Susedgradu v Zagorju in grašči¬
ne Stattenberg na Štajerskem. Upor so vodili Matija Gubec,
Ivan Pasanec in Ivan Mogaič, poveljnik kmečke vojske pa je
bil Ilija Gregorič. Ta se je hotel združiti s štajerskimi kmeti,
pa ga je štajerska plemiška vojska premagala 8. februarja
1573 pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Glavno kmečko vojsko
pod Gubcem pa je porazil hrvatski podban 9. februarja na
Stubiškem polju. 15. februarja je bil Gubec kronan z razbelje¬
no železno krono na Markovem trgu v Zagrebu.

N

33

44. — RAZVOJ KRANJSKE

Desarrollo de Carmola
Development oj Carniola province

34

Leta 828 ustanovljena Posavska grofija
se je leta 955 obnovila z imenom Kranj¬
ska. Od 976 do ok. 1040 je v zvezi s Ko¬
roško. Najbrž od tedaj je prišla v perso¬
nalno zvezo s Savinjsko krajino. Od ok.
1063 do 1070 ji je bila pridružena Mera-
nija (od Reke do Brzca). — V 12. stolet¬
ju so jo cerkveno-upravno razdelili v dva
arhidiakonata, savinjskega in kranjske¬
ga, v 13. stoletju pa politično v dve krajini
— Savinjsko in Kranjsko s Slovensko
marko. Desni breg spodnje Krke so Kranj¬
ski pridružili Spanheimi v 12. stoletju.
Tedaj je Kranjska s Slovensko marko me¬
rila 7700 km' 2 . Belo krajino so ji pridru¬
žili grofje Višnjani ok. leta 1200. Leta
1364 je cesar Rudolf IV. Kranjski pode¬
lil naslov vojvodine. Med 1438 in 1441 sta
se z njo združila Slovenska marka in go¬
spostvo Metlika, 1441 pa tudi Pazinska
knežija (Pazin, Lupoglav, Kožljak, Ra-
kalj, Lovran, Brzac, Barban, Pičan) ter
Trbiž, žminj in Momjan. Med 1466 ali
1471 in 1776 je spadalo h Kranjski Libur-
nijsko primorje (Reka, Veprinac, Kastav,
Moščenice), Devin, začasno tudi Trst. Leta
1527 se je uredila kranjsko-goriška meja;
“Kras” so razdelili tako, da je Kranjska
dobila Vipavo, Postojno, Senožeče, Prem.
V 17. stoletju se je odcepil Čabrski okraj.
1783 se je pridružila Idrija. Cerkvena
posestva so se združila s Kranjsko leta
1803. Žumberak je spadal h Kranjski od
16. stoletja do 1746, ko ga je Marija Te¬
rezija priključila Vojni krajini. Kranjsko
je ta cesarica razdelila na tri okrožja, Go¬
renjsko, Notranjsko, Dolenjsko, kar je ve¬
ljalo do srede 19. stoletja. — Na novo sta
kranjske meje uredila dunajski kongres
leta 1815 in cesarski patent leta 1816. De¬
vin je bil dodeljen Goriški.

45

45. — NAPOLEONOVO CESARSTVO
Imperio napoleonico
Napoleon’s Empire

Rdeče barvana ozemlja so bila neposredna
francoska last, sosednji ozemlji Renske
zveze in kraljevine Španije pa sta bili v
zvezi z Napoleonovim cesarstvom.

ILIRIJA (1809-1813) je obsega¬
la 6 civilnih provinc (pokrajin)
in eno vojaško (7). Province so
se delile na okraje (distrikte),
20 po številu; okraji na kantone
(96) in ti na merije (župan¬
stva). Prebivalcev je imela Iliri¬
ja ok. 1,500.000; glavno mesto je
bila Ljubljana.

46. — ILIRSKE PROVINCE
Provincias de Iliria
Ilhjrian Provinces

35

47. — NAPOLEONOVO ITALIJANSKO KRALJESTVO

El Reino Italico de Napoleon

Napoleon’s Italian Kingdom

Italijansko kraljestvo je bilo ustanovljeno že leta 1805, a me¬
ja proti Avstriji je bila določena šele leta 1807 v Fontaine-
bleauju: Soča od ustja do Krstenice pri Kanalu, Idrijca, Ko¬
lovrat, Matajur, naprej ista kot od 1866. Ob ustanovitvi Ilir¬
skih provinc leta 1809 je pripadlo Italiji ozemlje od izvira
Soče, Kanalska dolina in Bela peč.

48. — PASS ARI AN SKO OKROŽJE

La region passariana

Passariano region

V Napoleonovem Italijanskem kraljestvu je spa¬
dalo slovensko primorje zahodno od Soče v okrož¬
je (dipartimento) Passariansko s sedežem v Vid¬
mu.

49

49. — PRODIRANJE FRANCOSKIH ČET LETA 1797, 1805, 1809
Invasion de las tropas francesas en los anos  1797, 1805 y  1809
Advance of French troops in  1797, 1805, 1809

STA 7 s»

50

50. — KRALJESTVO ILIRIJA V OKVIRU AVSTRIJE (1816 -1849)

El reino de Iliria como parte integrante de Austria  (1816-1849)

The Kingdom of IUgria in the State of Austria  (1816-1849)

Od 1. septembra 1816 do 1. julija 1822 mu je pripadala tudi “Ci¬
vilna Hrvatska”. Ko se je ta —brez otokov— podredila ogrsko -
hrvatski upravi, so ustanovili za vzhodni del Istre kresijo v Pa¬
zinu. — Leta 1825 se je Ilirskemu kraljestvu priključilo celovško
okrožje, dotlej podrejeno graški vladi. Tega leta je štelo prebi¬
valstvo kraljestva Ilirije ok. 1,155.000 ljudi. — Kraljestvo se je
delilo na okrožja: ljubljansko, novomeško in postojnsko (dežela
Kranjska), beljaško in celovško (Koroška), tržaško, goriško,
(reško in karlovško). Gubernija (vladi) sta bila v Ljubljani in
v Trstu (za Primorsko in Hrvatsko). žumberak je spadal k Vo¬
jaški krajini. — Leta 1849 je Ilirija razpadla v tri kronovme,
podrejene cesarsko-kraljevskemu namestništvu v Trstu. — Ilirski
grb je bil takle: na rdečem polju zlata ladja z vesli, državnim
jabolkom, križem in vihrajočo zastavo na prednjem koncu ladje.

37


Od dunajskega kongresa (1815) do avstrijsko - pruske vojne
(1866) je namesto nemškega cesarstva obstajala Zveza nemških
držav (35 in 4 mesta). Od Avstrije in Prusije so spadale k Zve¬
zi le tiste pokrajine, ki so bile v Nemčiji pred letom 1806. Največji
del slovenskega ozemlja je spadal v Avstrijo in Nemčijo; samo
v avstrijsko cesarstvo, ne pa tudi v nemško zvezo je spadalo le
beneško, prekmursko in nekaj istrskega ozemlja. — Po izgub¬
ljeni vojni s Prusijo in Italijo (1866) je Avstrija izstopila jz
nemške zveze. Izgubila je Benečijo in v njej ok. 40.000 beneških
Slovencev, ki so se s plebiscitom odločili za Italijo. Že leta 1859 je
Avstrija po porazih pri Magenti in Solferinu odstopila Italiji
Lombardijo. Od leta 1867 (avstrijsko-ogrska nagodba) je Avstri¬
ja bila dvojna monarhija; Prekmurje in Porabje sta spadala v
ogrsko polovico države.

38

51, 52. — EVROPA OD DUNAJSKEGA DO BERLINSKEGA KONGRESA (1815-1878)

Europa desde el congreso de Viena hasta el congreso de Berlin  (1815-1878)
Europe from the congress of Vienna to the congress of Berlin  (1815-1878)

53. — RAZVOJ KOROŠKE

MURA

IMENM«’

TAMIV/E.G

ST. IAMBRECHT

5TRAS1&UR6 o.

iJRlPOTOH

AITHOFEN

VOLSPERK

MILUTATT

ST. ANO RAZ

VELIKOVEC

CELOVEC

ŠMOHOR

PODKLOSTEtt

TRBIŽ

J ZUEZflA HAPLi

Desarrollo de Carintia
Development of Carinthia

Slovenska kneževina Karanta¬
nija je v zgodnjem srednjem
veku segala do Donave in me¬
rila ok. 38.000 km 2 . Po letu
796 je spadala v karolinško
Vzhodno marko. Od 828 do ok.
895 je bila ena od krajin ali
mejnih grofij ob meji Nemči¬
je, nato se je združila z Ba¬
varsko. Leta 976 je postala
lastna vojvodina z mejnimi
grofijami (Velika Karantani¬
ja) in je obsegala skoro vse
slovensko ozemlje. V nasled¬
njem stoletju so jo razkosali
in s tem se je začel razvoj po¬
sameznih dežel. — Koroška se
je delila na grofije: lurnsko,
breško, aniško, podjunsko, ju-
denburško, ljubensko in mu-
riško. Ob koncu srednjega ve¬
ka se je zmanjšala: del ozem¬
lja je dobila štajerska, del
Salzburška, del Tirolska. Leta
1849 se je delila na 29 sodnih
okrajev, leta 1868 se je razde¬
lila na 7 okrajnih glavarstev.
Po prvi svetovni vojni je dobi¬
la Jugoslavija Mežiško dolino
in Jezersko, Italija pa Kanal¬
sko dolino.

****

GAO&MG

.••••:




sol  m\t

.*»

••••

•••••




•••

UEMZ

o ione

INTIMA

• •••

• mu

/

•

°SL0VE«J GRADEC***.

*•••••••••*


%

54. —GRBI KOROŠKE (1), BELJAKA (2),
CELOVCA (3), VELIKOVCA (4)

Escudos de Carintia, Beljak, Celovec, Velikovec

Coats of Arms of Carinthia, Beljak, Celovec,
Velikovec

39


W\tM€RNetJJTA#T° •

55

55. — RAZVOJ ŠTAJERSKE

Desarrollo de Estiria

Development of Styria

Okoli leta 970 je po zavrnitvi madžar¬
ske napadalnosti Nemčija obnovila ob
vzhodni meji vojne krajine. Ena od teh
je bila “Karantanska krajina”, v zve¬
zi z vojvodino Koroško. Ok. 1035 se je
osamosvojila in bila ok. 1055 last Oto¬
karjev, grofov Travenskih, imenovanih
po gradu Štajerskih. Že ob osamosvoji¬
tvi se je z njo združila aniška grofija
(ob gornji Aniži-Enns), najkasneje leta
1122 pa še muriška, ljubenska in juden-
burška. Leta 1180 je postala vojvodina.
1254 je prepustila grofijo Pitten in tra-
vensko okrožje Avstriji. — Drugo se¬
stavino predstavlja nekdanja Podravska
(Ptujska) marka; na jug je segala do
Konjiške gore, Boča in Donačke gore.
Leta 1147 se je na zahod razširila do
Dravograda; do srede 13. stoletja se je
potegnila tudi na vzhod. Slovenjgradec
ji je pripadel v 15. stoletju. — Tretja
sestavina je nekdanja Savinjska mar¬
ka. Sprva je obsegala tudi južnovzhodni
del Dolenjske, takozvano Slovensko mar¬
ko, a ta je v 13. stoletju prešla h Kranj¬
ski. Savinjska marka se je s Štajersko
združila leta 1456. — Po prvi svetovni
vojni se je Štajerska razdrobila v nem¬
ški in slovenski del; za Hitlerja sta se
oba dela združila, Štajerska se je raz¬
širila čez Savo in povečala z delom Gra¬
diščanskega. Po drugi svetovni vojni se
je obnovilo prejšnje stanje. — Gradec
se prvič omenja leta 1140, torej štiri
leta pred Ljubljano.

40

ŠTAJERSKI GRB
Escudo de Estiria
Coat of Arms of Styria

57

57. — KRANJSKA OD LETA 1809

Carniola desde  1809
Carniola province jrom  1809 on

Leta 1809 je Napoleon priključil Kranjski dotlej
štajerski Motnik, štajerski pa gorski pašnik Ja-
selnik. Dotlej kranjski Devin je pripadel Goriški,
Istri pa Lupoglav, Pazin, Kastav. Tako sta se zdru-
žila Notranja Istra in bivši beneški del Istre. To
goriško-istrsko kranjsko mejo je dunajski kongres
potrdil in je ostala do leta 1918. Po prvi svetovni
vojni sta pripadla Bela Peč (Fužine) in del No¬
tranjske Italiji, h Kranjski pa je prišlo od Koroške
Jezersko. — Pred prvo svetovno vojno je Kranjska
merila 9.988 km 12 ; bila je trideseti del Avstrije in
63. del celotne Avstro-ogrske monarhije. — Od leta
1833 se je škofijska meja zenačila z deželno. — Leta
1849 je postala Kranjska kronovina. Deželno usta¬
vo sta določila oktobrska diploma leta 1860 in fe¬
bruarski patent leta 1861. Namesto dotedanjih sta¬
novskih zastopov se je ustanovil deželni zbor. Naj¬
višjo politično oblast v deželi je imelo deželno pred¬
sedstvo. Od leto 1866 je imela Kranjska 11 okraj¬
nih glavarstev in eno avtonomno mesto. Politični
okraji so se delili na sodne okraje (31), ti na ob¬
činske, sestavljene iz ene ali več davčnih občin. V
državni zbor na Dunaju je Kranjska volila 11 po¬
slancev, v deželnega v Ljubljani pa 37: 10 velepo¬
sestnikov, 8 zastopnikov mest in trgov, po enega
trgovska in obrtna zbornica, 16 kmetje; avtomatič¬
no je bil član deželnega zbora tudi ljubljanski škof.
Deželnega glavarja in namestnika je imenoval ce¬
sar za 6 let. Sklepe deželnega zbora je potrdil ali
odklonil cesar.

GRB KRANJSKE
Escudo de Carniola
Coat of Arms of Carniola

58

41

POtlTUBllJ^ TRBIŽ O f

;*.Koui K A

••• •

MTAJERtKA

42

59. — KRONOVINA PRIMORSKA (1849-1918)

Provincia de Primorje  ( Litoral ) (1849-1918)

Province oj Primorje  ( Littoral ) (1849-1918)

3

, n  60. — GRBI POKNEŽENE GROFIJE GORIŠKE Z GRADI¬
ČU ŠČANSKO (1), MEJNE GROFIJE ISTRE (2) IN SAMO¬
SVOJEGA MESTA TRSTA (3)

Escudos de los condados principescos de Gorica in Gradiška, con-
dado de Istria y de la ciudad libre de Trst.

Coats of Arms of the county Gorica and Gradiška, Istria and free

city of Trt.


61. — LOMBARDIJA IN BENEČIJA V OKVIRU AVSTRIJE
Lombardia y Venezia como partes integrantes de Austria
Lombardi/ and Venice in the state of Austria

Lombardijo je Avstrija izgubila leta 1859, Be¬
nečijo pa leta 1866 (Avstriji jo je dal Napo¬
leon leta 1979, nato ji jo je prisodil dunajski
kongres); odtlej so beneški Slovenci v Italiji.

Po uradnem štetju je bilo leta 1911 36.178 62. BENEŠKA SLOVENIJA

Slovencev, leta 1921 pa 34.709, vendar navaja

Annuario statistico italiano za 1. 1914 53.000 Eslovema Veneciana
slovensko govorečih ljudi. — Ozemlje Beneške

Slovenije obsega ok. 550 km 2 . Venetian Slovema

43

K A

R

mJ5

63

63. — KANALSKA IN RABELJSKA DOLINA
Valles de Kanal y Rabelj

Ko,nal and Rabelj valleys

Pred prvo svetovno vojno je bila v avstrijski Koro¬
ški, od leta 1919 v Videmski pokrajini Italije, med
drugo svetovno vojno (od oktobra 1943) v Jadran¬
skem Primorju; februarja 1947 je bila spet priso¬
jena Italiji. — Površina: 352 km 2 . Po štetju leta
1910 je bilo tod 1561 Slovencev. — Glavni cesti sta
označeni z nepretrgano in pikčasto črto.

44

Leta 1910 je imela Avstro-Ogrska skoro
676.000 km 2  ozemlja in 51,304.000 pre¬
bivalcev. Upravno se je avstrijska polo¬
vica delila na dežele: 1. Predarlska

(glavno mesto Bregenz); 2. poknežena
grofija Tirolska (Innsbruck); 3. vojvo¬
dina Salzburška (Salzburg); 4. nadvoj-
vodina Zgornja Avstrija (Linz); 5. naa-
vojvodina Spod. Avstrija (Dunaj); 6.
vojvodina Štajerska (Gradec): 22.426
km 2 , Slovencev uradno 410.000; 7. voj¬
vodina Koroška (Celovec): 10.327 km 2 ,
Slovencev 82.300; 8. vojvodina Kranj¬
ska (Ljubljana): skoro 10.000 km 2 , Slo¬
vencev 491.000; 9. kronovina Primor¬
ska - t.j. poknežena grofija Goriška in
Gradiščanska (Slovencev 155.000), sa¬
mosvoje mesto Trst (Slovencev skoro

57.000) , mejna grofija Istra (Slovencev

55.000) , 7.969 km 2 , Slovencev okrog
267.000; 10. kraljev. Dalmacija (Split);
11. kraljevina Češka (Praga); 12. mej¬
na grofija Moravska (Brno); 13. voj¬
vodina Šlezija (Wroclaw); 14. kraljevi¬
na Galicija in Lodomerija s Krakovim'
(Lvov); 15. vojvodina Bukovina (Čer-
novice). “Bosna in Hercegovina” (Sa¬
rajevo) je spadala pod upravo celotne
države. — Uradno je bilo Slovencev v
vsej monarhiji 1.300.000, dejansko pa
vsaj še 150.000 več; Hrvatov okoli
3,400.000; Srbov okoli 2,210.000; vseh
Jugoslovanov okrog 7 milijonov; vseh
Slovanov ok. 21 milijonov; Madžarov

8.500.000, Romunov 3 milijone, Italija¬
nov in Furlanov 800.000, Nemcev

11.300.000. — čeprav so imeli v mo¬
narhiji Slovani večino (tako tudi v
prvem državnem zboru leta 1848), niso
imeli pravičnega deleža pri vodstvu dr¬
žave in lastnih dežel. Borba za zvezno
obliko države, kjer bi vsi narodi imeli
enake pravice, se je vlekla do prve sve¬
tovne vojne. — Kmet je bil izenačen z
drugimi stanovi leta 1848149, šele leta
1906 pa je parlament sprejel splošno
enako in tajno volilno pravico. — Naj¬
več pravic so si Slovenci priborili na
Kranjskem; tu so prvič dobili večino v
deželnem zboru leta 1867, v ljubljan¬
skem občinskem svetu pa leta 1882.

64

64. AVSTRO-OGRSKA OD DUALIZMA (1867) DO RAZPADA (1918)
Austria-Hungria desde el dualismo  (1867) kasta su desmembracion  (1918)
Austria-Hungarg from dualism  (1867) to its collapse  (1918)

45

65. — OGRSKA DRŽAVNA POLOVICA (DEŽELE KRONE SV. ŠTEFANA) (1867-1918)
La partehungara del Imperio  (tierras de la corona de San E ste ban)  (1867-1918)
Hungarian part of the Empire  (countries belonging to St. Stephen’s crown)  (1867-1918)

65

S Hrvatsko-slavonsko kraljevino je
ogrska monarhija merila 325.000
km 2 . Ogrska je bila razdeljena v 65
komitatov, Hrvatska in Slavonija na
8 županij in 6 mejnih distriktov. —
Od ok. 10.000 km 2  Panonske Slovenije
v 9. stoletju je po tisoč letih ogrskega
gospostva ostala slovenska le še dese¬
tina — Porabje in Prekmurje. Sloven¬
ci so upravno spadali v županije Vaš-
var (Železna), Zala in Somogy, cer¬
kveno pa najprej v razne škofije, od
leta 1777 pa vsi v kamniško (Kamni¬
ca, Sombatelj, Steinamanger).

46

Barvno polje — slovensko na¬
rodno ozemlje. Avstrijska dr¬
žavna meja je naznačena s ši¬
rokim barvnim pasom.

GRADEC

MONOŠTER

spital

[RADGONA

MOHOR

CELOVEC

TRBIŽ

LEGRAO

LJUBLJANA

GORICA

PA IMAMOVA O

VI PAVA

TR2IC

POSTOJNA

66. — SLOVENSKO OZEMLJE OD LETA 1849 (KRONOVINE)

Territorio esloveno desde elano  1849
Slovenian territory from  1849 on

47

%
Š&

LEGENDA: Debela črna črta pomeni avstrijsko
državno mejo; črtkasto je označena deželna me¬
ja; pikčasta črta je slovenska narodnostna meja;
pikčasti in črtkasti otoki so ozemlja nemških ozi¬
roma italijanskih narodnostnih manjšin.

67. — NARODNOSTNA MEJA IN TUJE MANJŠINE V SLOVENIJI LETA 1900 (PO URADNEM ŠTETJU)

Limites etnicos eslovenos ij minorias extranjeras en su territorio en el ano  1900 (segun el censo oficial).

Ethnic border and foreign minorities in Slovenia in  1900 (according to the officml census).

48

69

▼

69. — NAJSTAREJŠE ŽELEZNICE V SLOVENIJI

Los primer os ferrocarriles en Eslovenia
The first railways in Slovenia

Legenda: S temnejšo črto zaznamenovana najstarejša železnica v Slo¬
veniji (in v Jugoslaviji) je začela delovati med leti 1846-1849. Ostale
svetleje začrtane proge so bile zgrajene med leti 1849 in 1868.

68

68. — POŠTNE ZVEZE V SLOVENIJI LETA 1849

Sistema postal en Eslovenia en el ano  1849.

Postal Communications in Slovenia in  1849

Legenda:

Dvojna vzporedna črta: železnica.
Enojna črta: konjska vprega.

49

70. — EVROPA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO

Europa antes de la primera guerra mundial.

Europe before the World War I

28. julija 1914 je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. Av¬
striji se je pridružila Nemčija (“centralni sili”), Turčija in
Bolgarija, medtem ko sta se s Srbijo zvezali Črna gora in Ru¬
sija, kmalu pa še Francija, Belgija in Anglija (“antanta”) z
zavezniki Romunijo, Grčijo, Albanijo, Portugalsko. 24. maja
1915 so na njihovi strani stopili v vojno Italijani, ki so jim za-
padni zavezniki v londonskem paktu (26. aprila 1915) oblju¬
bili Primorsko z Vipavo in Idrijo, severno Dalmacijo z otoki in
južno Tirolsko. Aprila leta 1917 so centralnim silam napovedale
vojno še severnoameriške Združene države. — 26. septembra
1918 je prosila za mir Bolgarija, 3. oktobra pa Avstro-Ogrska,
Nemčija in Turčija.

50

70

71. — RAZDELITEV AVSTRO-OGRSKE PO PRVI SVETOVNI VOJNI
(DRŽAVE NASLEDNICE)

Particion del Imperio Austro-Hungaro despues de la primera guerra mundial
lEstados sucesores)

Partition of Austro-Hungarian Empire after  1918

72

POLITIČNI ZEMLJE¬
VID EVROPE MED
OBEMA SVETOVNI¬
MA VOJNAMA

Europa entre las dos
guerras mundiales

Europe bettveen two,
world wars

El frente austriaco-italiano en la primera guerra mundial
Austrian-Italian front in the World War I

Leta 1915-16 so mnogo šibkejše avstrijske čete zadržale Ita¬
lijane v glavnem ob meji, na vzhodu ob Soči. Jeseni leta 1917
so začele napredovati v furlansko in beneško ravnino: 24. ok¬
tobra so zavzele Kobarid, 27. oktobra Čedad, 28. oktobra Gori¬
co, 29. oktobra Videm. Ob koncu tega leta se je bojna črta pre¬
maknila na reko Piavo.

74

74. — SOŠKA FRONTA
Frente de Soča  ( Isonzo )
Soča  ( Isonzo) front

Potekala je od Tržaškega zaliva do Velikega vrha (Rombon)
in Bovca; na jugu je prečkala doberdobsko planoto, odkoder se
vojaško obvladuje obala, cesta Tržič-Trst in tržaška ravnica.
Od Gorice do Tolmina je šla fronta vzdolž Soče in imela mosti¬
šča v Gorici, Plaveh, Kanalu in Tolminu; pri Tolminu je šla
na vzhod čez Sočo na Krn in gornjo soško dolino. — Italijanski
napadi so se začeli v juniju leta 1915; vseh ofenziv je bilo 12.
V avstrijski vojski je bila večina Slovanov; poveljnika sta bila
Below in Ličan Boroevič. Italijanske čete je vodil Cadorna. —
Slovenska Primorska je hudo trpela ne le zaradi borb, ampak
tudi zaradi vojaške objestnosti in rekvizicij. Gorico so 26. no¬
vembra 1915 Italijani s topništvom razrušili; 8. avgusta 1916
jo je Cadorna zavzel, 28. oktobra 1917 je spet prešla v avstrij¬
sko oblast. Leta 1918 so bili srditi boji pri Plaveh, na Sveti
Gori, pri Kostanjevici in Doberdobu.

51

s* »je*u

© ff//xovtc

aurocAjso

+a 5MOHOH

vRB i*oV

LABOT

\Lovec  1 »

PU&EM

bajko

• KOT/TAKA

rfS

© P OD Ml O ST E A

ST. JAKOB

TTATfCf

KAPLA

. G L savo.

Ortgart

JtUPUfO

NARODNOSTNO STANJE NA KOROŠKEM:

76 — LETA 1846 PO SODNIH OKRAJIH

77 — LETA 1933-34 PO SLOVENSKEM NARODNEM KA¬
TASTRU.

Situacion etnica en Carintia en el ano  1846 (76), segun los dis-
tritos judiciales y en el ano  1933-34 (77) segun el catastro re-
gional eloveno.

75. — SLOVENSKI DEL KORO¬
ŠKE LETA 1920. (GLASOVAL¬
NA PASOVA A in B)

Parte eslovena de Carintia
en  1920 ( zonas plebiscita-
rias A y B)

Slovenian part of Carinthia
in the year  1920 ( Plebesci-
tary zones A ayid B)

Nemški jezikovni otoki niso vrisani. — Antantna komisija je Ko¬
roško razdelila v 4 pasove: pas C (Zilja) je bil dodeljen Avstri¬
ji, pas D (Jezersko in Mežiška dolina z Dravogradom) pa Jugo¬
slaviji — s tem se je zmanjšalo število slovenskih glasov v pasu
A —, v pasovih A in B pa je določila plebiscit. Pri glasovanju
dne 10. oktobra 1920 je Jugoslavija dobila 15.287 glasov (41%),
Avstrija pa 22.025, dasi je zadnje ljudsko štetje leta 1910 poka¬
zalo v tem predelu ok. 70% Slovencev.



Legenda: Črne ploskve — Slovenci. Bele
ploskve — Nemci.

Ethnic status of Carinthia in the year  1846, according to the ju-
dicial distHcts  (76) and in the year  1933-34, according to the
slovenian land register  (77).

52

H&HA

piUiAK

°BAKAA

78

78. — UPRAVNA RAZDELITEV SLOVENIJE V KRALJEVINI SHS (JUGOSLAVIJI)
Division administ rativa de Eslovenia en el Reino de Servios, Croatas y Eslovenos  ( Yugoslavia )
Administrative division of Slovenia in the Reign of Serbs, Croats and Slovenes  ( Yugoslavia)

Površina vse države je merila ok. 249.000 km 2 , od tega je bilo slovenskega dobra petnajsti-
na (ok. 16.000 km 2 ), prebivalstva pa približno enajsti del.

1.) Ko so dokončno določili državne meje, je dežela Slovenija  imela v Ljubljani narodno vla¬
do. 2.) 28. junija 1921 je vidovdanska ustava razbila Slovenijo v dve “ oblasti K Ljubljan¬
ski je sprva spadala tudi hrvatska Kastavščina; meja nasproti Karlovški primorsko-krajiški
oblasti je bila na Kolpi in Čabranki. K Mariborski oblasti, ki je ob Sotli in Dravi mejila na
Zagrebško oblast, je spadalo Medmurje. Oblasti so se delile na okraje. Naravnost oblasti so
bila podrejena mestna poglavarstva (župani) avtonomnih mest Ljubljane, Ptuja, Celja in
Maribora. Oblasti je načeloval veliki župan. 3.) Od 3. oktobra 1929 se je slovensko ozemlje v
Jugoslaviji imenovalo Dravska banovina  (s Štrigovo, Medmurjem in Čabrom, a brez Bele
Krajine, ki so jo dodelili Savski banovini). 4.) od 28. avgusta 1931 do vojne (10 aprila
1941) je k Dravski banovini spadala tudi Bela Krajina; meja je tekla ob Kolpi; oba bregova
Čabranke sta bila v Savski, kasneje Hrvatski banovini (torej tudi slovenske vasi Osilnica
Draga, Trava); tudi Medmurje je šlo k Savski (Hrvatski) banovini, le štrigova je ostala v
Dravski banovini.

79. — OKRAJI DRAVSKE BANOVINE (L. 1931)

Las circunscripciones de Dravska banovina  - 1931 ( Provincia de
Drava)

The districts of Dravska banovina  - 1931 ( Province of Drava)

79

53

80

80. — PRODIRANJE SOVRAŽNIH ČET V JUGOSLAVI¬
JI APRILA 1941

Accion de las tropas invasoras en Yugoslavia en abril de  1941
Advance of the invading troops in Yugoslavia in April  1941

54

81. — RAZDELITEV JUGOSLAVIJE MED 1941 in 1945

La particion de Yugoslavia entre  1941 y  1945
Division of Yugoslavia between the gears  1941 and  1945

Hrvaški so bili do italijanske kapitulacije otoki Pag, Brač,
Hvar in polotok Pelješac, po 8. septembru 1943 pa nomi¬
nalno vsi jadranski otoki razen kvarnerskih, ki so bili
vključeni v “Vojno področje Jadransko Primorje”.

81

Vf/MO 709

“Videmska pokrajina” z Be¬
neško Slovenijo in Kanalsko
dolino, “Goriška pokrajina”,
“Tržaška pokrajina”, “Pulj¬
ska pokrajina” in zahodni
del “Reške pokrajine” —
vse to ozemlje je bilo v Ita¬
liji že od leta 1920 (rapall-
ska meja). “Ljubljanska po¬
krajina” je bila prideljena
Italiji od 1941-1943. Po 8.
septembru 1943 so jo zase¬
dli Nemci in iz nje, Julijske
krajine in Furlanije, Suša-
ka in otokov Krka, Raba,
Čresa in Lošinja ustanovili
“Vojno področje Jadransko
Primorje”.

Legenda: Temna črta: Državna
(banovinska) meja do vojne. Čr¬
tasta: Pokrajinske meje med voj¬
no. Pikčasta: Narodna (jezikov¬
na) meja (ne vpoštevajoč tuje¬
jezične otoke).

lOHOJtE«

UJCA IH

MURSKA SO&oV

> DRAVOCI

ijiiOHOl

CtLOVCC

°P1I6£RK

OOLNJA

LJUTOMER

MEDMUR)

OAhOr

»UMNIK v

q  TR&oviji:

2AG0R}*

.liDAM M0*r

POLHOV GRADIČ

POKRAJINA

iREZICf

KOSTANJEVICA

NOVO NESTO

2AGREB

Rf«M

OSILNICA


'kastav

Rl*u

82. — SLOVENIJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI 1941-1945

Eslovenia en la segunda guerra mundial  (1941-1945)
Slovenia in World War II  (1941-1945)

55

83

83. — “VOJNO PODROČJE JADRANSKO RIMORJE” (od septembra 1943 do maja 1945)
Territorio militar adriatico de las fuerzas alemanas (septiembre  1943 amayo  1945)

Adriatic military territory held by the German forces from Sept.  1943 to May  1945

56

Površina je merila 22.033 km 2 , prebivalcev je bilo
ok. 2,100.000, od teh Slovencev od 700.000 do 800.000.
Sedež vrhovnega komisarja je bil v Trstu.

84. — RAZMEJITVENE ČRTE V JULIJSKI KRAJINI

84

Lineas demarcatorias en la Provincia Julia
Demarcation lines in the Province of Julia

85. — RADGONSKI KOT
Sector de Radgona
Sector oj Radgona

Slovensko ime:

Dedonci

Farovci

Jurjovci

Ledumerje

Obrajna

Pleš

Potrna

Pridova

Radgona

Slovenska Gorica

Zenkovci

Žetinci

Nemško ime:

Dedenitz

Pfarrsdorf

Joergen

Hummersdorf

Halbenrain

Plesch

Laafeld

Pridahof

Radkersburg

Goritz

Zelting

Sicheldorf

86

86. — SLOVENSKA KRAJINA (PREKMURJE IN PORABJE)

Slovenska Krajina  (Prekmurje y Porabje)
Slovenian Krajina  (Prekmurje and Porabje )

57

89

Frontera propugnada por Yugoslavia en la Conferencia de Londres en  1947
Frontier claimed by Yugoslavia at the London conference in  1947

88. — VRBSKO JEZERO
Lago de Vrba
Vrba Lake

Vrbsko ali Otoško jezero je največje na Koroškem in na
Slovenskem' sploh; dolgo je 16,500 km, široko 1 do 2 km,
površina meri 21 km 2 , še danes sega do njega strnjena
slovenska naselitev. — V Ribnici in Hodišah so našli
prazgodovinske stavbe na koleh, torej so tod bivali ljud¬
je že v mlajši kameni dobi. Na Bregu pri Rožeku so na¬
šli svinčene figurice iz železne dobe. — Vrba je največ¬
ji tujsko prometni kraj ob jezeru; pas ob severnem bre¬
gu je skoro ponemčen. Na Strmcu (Sternberg) nad Li¬
po so stolovali vovbrški grofje. Otok je bil središče bri-
žinske škofovske posesti. V Blatogradu je imel sedež
(grad) koroški vojvoda Arnulf, kasnejši nemški cesar
(vladal do leta 899). Tu je leta 1834 na binkoštni praz¬
nik pridigal Slomšek o dolžnosti, materin jezik ljubiti.

O 4l»I0 C««*

89. — MEJA “SVOBODNE¬
GA TRŽAŠKEGA OZEMLJA”
(STO)

Frontera del Territorio Libre
de Trst  ( Trieste )

Frontier of the Free Territorg
of Trst (Trieste )

TRST, 31. avgusta 1954 —
273.271 prebivalcev, od tega
kakšna petina Jugoslova¬
nov. — 1. maja 1945 je me¬
sto zasedla Jugoslavija; po
sporazumu 9. junija je pre¬
šlo pod Zavezniško vojaško
upravo (Amerikanci). Mi¬
rovna pogodba z Italijo 10.
februarja 1947 je določila
Trst za glavno mesto Svo¬
bodnega tržaškega ozemlja
(FTT), ki je bilo razdeljeno
v dve coni. Cona A 222.5
km 12  z ok. 300.000 prebival¬
ci s Trstom je bila dodeljena
Zavezniški vojaški upravi;
cono B 514 km 2  z ok. 70.000
prebivalci (s središčem v
Kopru) pa Jugoslaviji. —
Oktobra 1954 sta se Jugosla¬
vija in Italija sporazumeli
tako, da je cona B (z neka¬
terimi mejnimi premiki)
pripadla Jugoslaviji, cona
A pa italijanski upravi.

O0M»)Mtc*

\  0 fttU*ToV.*A

'3^?; a n  °

a O

S

| MAttRljA

90

DRŽAVNA MEJA PRI GORICI

Frontera actual cerca de Gorica

Present frontier near Gorica

58

91

91. — SLOVENSKA NAREČJA

Dialectos eslovenos

Slovenian dialects

92

92. — KOROŠKO NAREČJE — RAZDELITEV PO GOVORIH

Dialecto de Carintia  — Subdivision
Carinthian Dialect  — Subdivision

93

93. — POLOŽAJ SLOVENIJE V SODOBNI EVROPI. — IZSELJENCI

La situacion de Eslovenia en Evropa

Position of Slovenia in Europe

Evropa po drugi svetovni vojni. Povr.
sina Evrope je 10,000.000 km 2 ; Slo¬
venija obsega 25.000 km 2 , torej štiri
stoti del. Prebivalcev je v Evropi ok.
500,000.000, v Sloveniji ok. 1,500.000,
to je tri sto triintrideseti del. — Slo¬
venskih izseljencev je po vsem svetu
ok. 540.000: v Evropi ok. 166.000

(v Jugoslaviji 100.000, v Nemčiji 30
tisoč, v Franciji 16.000, v Belgiji 10
tisoč, v ostali Evropi 10.000), v Zdru¬
ženih državah Sev. Amerike 300.000,
v Kanadi 10.000, v Južni Ameriki 45
tisoč (od tega v Argentini 30.000), v
Egiptu 5.000; drugod po svetu ok. 10
tisoč. — Geopolitični pritisk na slo¬
vensko ozemlje se izraža v odnosu šte¬
vila Slovencev do števila sosednjih na¬
rodov in v odnosu velikosti našega
ozemlja do velikosti sosednjih naro¬
dov. Slovenija meji na ok. 70 milijo¬
nov Nemcev, 45 milijonov Italijanov
in Furlanov, 10 milijonov Madžarov
in 16 milijonov Jugoslovanov, ki ni¬
so Slovenci. — Bilanca 13 stoletnega
razvoja kaže izgubo dveh tretjin ozem¬
lja; največ so vzeli Nemci, nato Ma¬
džari. Je nekaj izrednega, da je naro-
dič na tako izpostavljenem prostoru
vzdržal. Tu se stikajo Slovani, Ger¬
mani, Romani in Madžari; tu je naj¬
krajša pot iz Srednje Evrope na mor¬
je, zato bi ta košček vsi radi imeli.

60

95. — JUGOSLAVIJA PO LETU 1945

Zvezna rezdelitev

Yugoslavia despues delano  1945

Yugoslavia after  1945

94. — “LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA” V “FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI”
La Republica Popular de Eslovenia en la Republica Federal Popular de Yugoslavia

The Popular Republic of Slovenia in the Popular Federal Republic of Yugoslavia

Legenda

Barvno polje — slovensko ozemlje

95

t

61

Zgodovinski atlas Slovenije je prvič iz¬
šel v begunskem taborišču “Spital na Ko¬
roškem  — februar 191+8".

Ta druga izdaja je pomnožena in po¬
pravljena; zemljevidi so na novo prerisani.

P rilo  g a•' Grbe slovenskih mest smo
ponatisnili po prijaznosti lastnice origina¬
lov gospe Zine Rupnikove.

94

94. — “LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA” V “FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI”
La Republica Popular de Eslovenia en la Republica Federal Popular de Yugoslavia

The Popular Republic of Slovenia in the Popular Federal Republic of Yugoslavia

-— _ /

Legenda

Barvno polje — slovensko ozemlje

95. — JUGOSLAVIJA PO LETU 1945

Zvezna rezdelitev

Yugoslavia despues delano  1945

Yugoslavia after  1945

95

Zgodovinski atlas Slovenije je prvič iz¬
šel v begunskem taborišču “Spital na Ko¬
roškem  — februar 1948”.

Ta druga izdaja je pomnožena in po¬
pravljena; zemljevidi so na novo prerisani.

P rilo  g a • Grbe slovenskih mest smo
ponatisnili po prijaznosti lastnice origina¬
lov gospe Zine Rupnikove.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA '