I s k r i c e. Dobra dela. Pošteno živeti in pa dobra dela izvrševati ne ostane nikdar brez dobrih nasledkov. Preje ali sleje kali, raste in dozorf dobrih dejanj vsejano seme, če tudi ne vselej očitno, gotovo pa na skrivnem. Dobra dela so podobna žlahtnemu in lepemu sadežu, kateri za svojo rast in dozoritev primernega časa potrebuje, slednjič dobro in okusno jed, a po vrhu tega pa še lepega in kaljivega semena za nove rastline — daje. Kolikor več kdo dobrih in blagih dejanj izvede, toliko več si tudi pravih prijateljev (če ne za ta, gotovo pa za oni svet) pridobi. Krasen je pogled na livado polno razno barvanih cvetlic pomladanski čas; a še krasneje bode pa tvoj pogled v starosti na dolgo množico let, katere ti je božja milost preživeti odločila, če si ves čas svojega življenja vedno blaga in dobra dela doprinašal in opravljal iz prave krščanske zavesti. Tolažilni spomin na opravljena dobra dela nikdar ne izostane, a najprijetneje obudi se pa ob naši smrtni uri; ob tej uri človek spozna še le v resnici pravo vrednost opravljenih dobrib dejanj, kar ga pri ločitvi iz te revne zemlje nebeško krepča in mu ločitev prijetno dela; vse, kar se posadi in vseje, človeku na večer največe veselje, radost in prijetno vonjavo napravlja. Nikdar ni človek v svojera življenji tako popolaoma srečen, nego ob sklepu taistega, ako ga zavest tolaži, da je obilo dobrega in koristnega, ko je bil še krepak, izvršil in doprinesel. Dobra dela opravljaj previdno, ker vse, kar je dobrega, ima nasprotovalcev brez broja. Kedar se ti prilika ponudi, doprinesti kaj dobrega in blagega, ne premišljuj dolgo, ali hočeš storiti ali ne; kdor pri dobrih delih dolgo premišljuje, navadno malo ali pa še celo nič dobrega ne načini. Se svojimi dobrimi deli in blagimi dejanji se nikoli in nikdar ne bahaj, še manj bodi pa na taiste ponosen ali radi njih ošaben, ako hočeš, da bodo v božjih očeh pravo veljavo imela. Svojih dobrib. in blagih dejanj nikoli sam na veliki zvon ne obešaj, ker to ni krščansko. Kadar dobro delaš, bodi gluh, mutast iu slep! Kadar nameravaš kaj dobrega in blagega storiti, vprašaj se vselej poprej: Kaj bi neki Ijudje rekli in kako o meni sodili, ko bi jim bili tudi moji skrivni nagibi k mojira dobrim delom — popolnoma znatri? Za dobro delo imej vselej tudi blag namen! Karakteristično za-te naj bode, da najlepšo stran svojega duha, če to ne moreš popolnoma, pa vsaj deloma pred svetom prikrivaš in se v vseh dobrih rečeh manjšega kažeš, kot si pa v resnici; če se kažeš boljšega, kot si res, slepariš samega sebe in druge, kar ti bode v sramoto, ako se kažeš pa manjšega, bode ti v čast; ponižnost bodi tvoj ponos! Dobra dela in blaga dejanja, naj bodo kolikor tudi slavna in imenitna, zgube svojo vrednost, ako se človek, kateri je izvede, sam ž njimi baha in ponaša. Kdor se se svojimi dobrimi deli baha in ponaša, ne živi za taista, nego živi le za njihovo senco — posvetno čast in puhlo hvalo. Vsaka cvetlica najlepše na skrivnem cvete; tudi dobro delo na skrivnem doprinešeno ima največo veljavo. Samo hvala kristijanu ne pristuje; ali vendar, ako blagi človek brani z orožjem resnice svoja splošno koristna poduzetja, pripodabljati more se solocu, katero temno meglo prežene, da more tembolj se svojo svitlobo in toploto na zemljo, rastline in živalstvo koristno upljivati. Le eno samo dobro in blago dejanje v resnici doprinešeno je več vredno, nego tisoč in tisoč lepih obljub — neizvršenih. Dejanje, o katerem se največ govoriči in okolo katerega se najstrastneje ropota, se le redko kedaj koristno dovrši, a naj večkrat še celo opusti. Kdor najčestokrat o Ijubezni do bližujega govori, navadno do svojega sobrata nikakoršne ljubezni nima. Tat, ki nam čas krade, je odlašanje dobrih del; ta razbojnik nam leto za letom brez koristi odnaša tako, da se človek dostikrat brez vseh dobrih del in zasluženja postara. Za dobro dejanje bodi vselej na mestu odločen; dobro delo izvršiti, nikdar se ne obotavljaj, tudi le jeden sam trenutek ne. Dobro delo odlašati more le bedak. Kdor preveč prevdarja, kadar mu je dobro delati, išče le uzrokov, dobro delo popolnoma opustiti. Med sklepom in izvršitvijo dobrega in blagega dejanja naj se drugega ne nahaja, nego prehod od prvega k drugemu. Nikdar ne odlašaj tega na večer, kar uže lahko zjutraj dovršiš. Lenuh svoja dela le Jutri" opravlja, a ^danes" pa neprestano lenobo pase, to je: nikdar nič koristnega ne stori. Kdor dobra dejanja točno izvaja, posnema Boga samega, kateri je le velel: nbodi", in bilo je brez odloga. Opravi dobro delo vselej hitro in brez odloga, pa bode imelo vselej dvakratno veljavo. Ako tvoje dobre sklepe počasnost in lenoba spodleze, uničen je ob jednem tudi nagib, dobro delo izvršiti. Kdor nad svojo lastno močjo obupa, ta nikdar nič ne skuša, ter se vrne na sredi pota, ki ga vodi k dobremu, k čednosti in oliki duha, — nazaj v propad neumnosti. M. R.