GLAS NARODA & [^h^I
ZapolUu.....$3.00 g	mM M A JLK/	A ^ A m m w	JL^ JLm JIL	I	and leftl Holiday«.
ItJS I	_	1	75,000 Readers.	I
^.o^^uo $7.00j	Ltot sIgvenskih deUTcervAmeriki._ _j, , .---^-—^n
TELEFON: CHcliea 3—3878	Entered M Second Olu Matter September 21, 1908, «* Um Fort Omčt a* Htw York, J. Y.t anto Act of Ooagw of March 3, 1870	TKLBTON: CHda«» S—SETS
NO. 216. — STEV. 216.	NEW YORKT SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934. — SOBOTA 15. SEPTEMBRA 1934	VOLUME ZLIL — LBTWIK XLH.
TEKSTILNI STAVKARJI HOČEJO DOBITI ZAVEZNIKE
GENERAL HUGH S. JOHNSON OČITA TEKSTILNIM STAVKARJEM, DA SO PREKRŠILI POGODBO
---:—rr" . i
Stavkovno vodstvo skuša dobiti na svojo strani1 transportne delavce. — Nad štiristo tisoč tekstilnih delavcev štrajka. — Predsednik Roosevelt se bo p 3S veto val z armadnimi voditelji. — Boji v Rhode Island so ponehali. — Tekstilni delavci bi -morai obvestiti Johnsona o svojem namenu. '
WASHINGTON, D. C., 14. septembra. — Stavka tekstilnih delavcev ni samo stavka, pač pa zna- -menje trajnega boja med delom in kapitalom. — Stavka v tej važni industriji se od dne do dne širi, in obe nasprotujoči si stranki sta neizprosni. Vse i1' kaže, da se je pričela preizkušati moč skupnega stro-kovnega organiziranega delavstva ter delodajalcev vseh slojev.	p
Voditelji United Textile Workers so sklenili iz- j J vojevati boj do britkega konca. Narodni stavkovni: odbor je pozval vse pristaniške delavce ob atlant-jl ski obali naj ne nakladajo in prevažajo tekstilnih r izdelkov.
Neodvisni cenilci pravijo, da se bori štiristo tisoč \ teks.ilnh delavcev za bolj še žvljenske pogoje.
Predsednik Roosevelt se je podal na jahti multi-1| milijonarja Astorja v bližino Bostona, kjer si bo-; ogledal mednarodne tekme jaht. Pri tej priliki se;, bo posvetoval z vojnim tajnikom Dernom in gene- 1 ralnim majorjem O'Connorjem, če bi bilo res po- \ trebno poslati v državo Rhode Island zvezno voja- , štvo. Zaenkrat je še vse odvisno od bodočih razvojev. Včeraj je vladal v državi Rhode Island mir. |
General Hugh S. Johnson, načelnik NRA, ki je svoječasno posredoval v stavki pristaniških delavcev v San Francisco, je danes odločno obsodil stavko tekstilnih delavcev. Obdolžil jih je, da so kršili pogodbo.
Thomas McMahon, predsednik United Textile
Workers, mu je bil baje svečano obljubil, da ne bo»
prej proglasil štrajka, dokler se ne bo ž njim po-|
svetoval. Možak pa te^a ni storil.	j
i
— S tem, da je proglasil stavko, — je rekel John-1 son,—je nesramno prekršil pogodbo, ki sva sklenila meseca junija.	I Po njegovem zatrdilu organizirano delavstvo ni j zmožno sklepati pogodbo, če ne more držati oblju- j be. ^ !
"Komunistična vstaja" v državi Rhod~ Island je' končana. Governer Green, ki je videl včeraj vse rdeče, je moral danes priznati, da zaenkrat ni potreba zveznega vojaštva, da bi delalo mir.
Nad mesti Woonsocket, Central Falls in Sayles-ville, kjer so se vršili predvčerajšnjim vroči boji, je še vedno proglašeno obsedno stanje. Vsepovsod so koncentrirani močni oddelki vojaštva. Državna zakonodaja se vedno noče dati governerju oblasti, da bi v skrajni sili prosil za zvezno pomoč.
V	državi Connecticut sta bili mobilizirani dve nadaljni stotniji državne milice. Tudi v Maine je bilo mobiliziranih nekaj oddelkov.
V	raznih delih novoangleških držav so 9e danes zopet pojavili "leteči švadroni", ki pa niso imeli posebnih uspehov.
V	Concord, N. C., se je včeraj zavrsilo več manjših spopadew, toda vojaštvo je slednjič napravilo
red.	£
Serif v Polk okraju, Georgia, je zaprisegel več stavkokazov ter jih kot pomožne šerife poslal proti piketom.	k
Stavkovni vodja Francis J. Gorman je prišel do zaključka, da bi več nadaljnih teksilnih tovarn zaprlo svoja vrata, če bi ne dobile potrebnega materi jala. V sled tega je pozval pristaniške in transport-
Prijateljstvo med Avstrijo in Italijo
NEKOREKTNO ]I OBNAŠANJE ! MORNARJEV s
Mornar je odrinil žensko od vrvi. — Policist je z revolverjem nameril na
•!'
Wwvorski policist William IJ F. Price, ki je bil potnik na po- t nesrečenem parniku '' Morro H Castle", je pred preiskovalno s' komisijo izpovedal, <la je za- k grozil nekemu mornarju z re- p vol ver jeni ker je liotel neki n potnici vzeti prostor v rešil- si nem čolnu.	1<
Price je prišel v žalili oble- p ki, ker je njegova žena utoni- si la pri tej nesreči.	n
—	Bili smo na krovu in pla- ^ meni so švigali okoli nas. Sku- ^ šal sem spustiti svojo ženo s j krova v morje. Rešilni čoln je ^ bil v vodi tik pod nami. Naenkrat pa vidim nekega mornar- -j ja, ki je odrinil neko žensko, da bi se oprijel vrvi, po kate- "tj ri je hotel splezati v čoln. £ | — Potegnil sem revolver in j zakričal: — Mrtev si, ako skočiš!" Mornar se je umaknil in . neka' žensk se je spustila po ^ vrvi. !3
—	Na krovu smo stali pol- j drugo, uro. Med tem časom so v potniki skakali v morje. Ko se ^ i je zdanilo so prišle ladje na j pomoč. Parnik "Monarch of» Bermuda" se je približal naj .100 čevljev in je spustil čolne. J S pomočjo nekega sopotnika sem svojo ženo spustil v vodo.1 -Vdihala je že nekaj dima in
|vem, ali je že bila mrtva, ko je j prišla do vode, ali pa je pozne- ; je umrla v vodi. Bil sem zad-
i
j nji, ki sem s tega krova zapustil *4Morro Castle".
' . .
Nek drug policist popisuje ] svojo rešitev naslednje:	j
—	Svoji ženi in drugim žen- j jskam sem pomagal splezati 1 !čez ograjo. Ko sem skočil tudi !jaz in sem prišel na površje,, •je nekdo drugi skočil meni na glavo in se sem onesvestil za nekaj minut. Ko sem se zave-deil. sem plaval proti skupini kakih 20 ljudi,. in čudež vseh
, j čudežev, med njimi je bila mo-:ja žena.
1J — Plavala je na hrbtu In
•	sem jo obrnil. Valovi so nama t pluskali v obraz. Okoli enajstih je prišla neka ribiška ladja, ki pa je bila pod pod vo-
; do. Mornarji nas niso hoteli1 ; vzeti na krov. — Za božjo vo-1 Ijo, vzemite saj ženo!" Nato so, 'potegnili mojo ženo na krov. j
*	Jaz sem se držal za vrv in la-- dja me je vlekla nekaj časa.
Slednjič pa so tudi mene vzeli na krov in so nas peljali na o-brežje New Jerseya.
>
NOVIH DAVKOV NI POTREBA
Sen. Harrison je o tem' razpravljal s predsednikom Rooseveltom. — Senator King! hoče več j srebra.
Hyde Park, N. Y., 14. sept. Predsednik finančnega odbora zveznega senata, senator Pat! Harrison iz Mississippi, je po svoji konferenci s predsednikom Rooseveltom rekel, da prihodnji kongres ne bo dočil novih davkov. Predsednik je senatorja povabil v svojo po- . letno Belo hišo, tla ž njim razpravlja o splošnem gospodarskem položaju in o postu voda j-nem načrtu.	»
— Upam, — da rekel senator Harrison, — <la se bo prihodnji kongres izognil novi davčni predlogi in bomo to tudi mogli storiti.
Nato je rekel rfarrisQii, da ( davki "lejK) prihajajo" in če se bo izboljšanje gospodarske-' ga položaja nadaljevalo, si bo mogla vlada izdatke za pomoč brezposelnim prihraniti.
Senator King iz države Utali je predsedniku priporočal, da ,bi vlada izdala več denarja za javna dela in da hi nakupi-' la večjo množino srebra. Zastopnik srebrne države je mnenja, da vlada ne kupuje dovolj naglo bele kovine.
i
' BYRD SE PRIPRAVLJA
I	--
Little America, 14. decembra. — Admiral Richard Byrd je vsak »lan po radiju v zvezi z glavnim taboriščem ekspedi-cije ter daje svoja povelja za .priprave za raziskavanje spomladi, ki se prične v septembru.
| Njegovi tovariši sedaj sku-'fiajjo izkopati iz snega Ford South Polar areoplan, katerega je pustila prva Byrdova ek-spedicija, s katerim bodo najprej delali poizkusne polete, predno ga bodo porabili za raziskavanje.
PRIDELEK ZLATA V RUSUl
Moskva, Rusija, 13. septembra. — Božično prerokovanje Josipa Stalina, da bo v nekaj letih pridelek zlata povečan trikrat ali štirikrat, se je uresničilo, ko je bilo naznanjeno, da je* letošnji pridelek zlata v osmih mesecih za 49 odstotkov ».višji od lanskega v istem času. . j Kot je o Božiču Stalin pove-■ dal je Rusija preteklo leto pri-. delala zlata v vrednosti 100 mi i lijonov zlatih rabljev. Letos ga - bo pridelala za okoli 150 mili ijonov rabljev.
HERRI0T JE S PRIPOROČIL PREMIRJE
Voditelje svoje stranke
poživlja, da ne naspro-
r - - i * • j - v tu je jo stranki desnice. ^
Herriot je v juliju rešil v
vlado.	g
i .................................................
i Pariz, Francija, 14. septem- 1 bra. — Edouard Herriot, kise 1 hvali ,da je v krizi v juliju rešil Doumerguev kabinet "premirja", zopet igra vlogo reši- -telja.	| 4
| Herriot, ki je minister na j razpoloženju, je zopet stopil v ospredje, da bi odvrnil napovedani boj močne radikalne socijalistične skupine proti stranki desnice pri prihodnjih -volitvah in je pregovoril voditelje stranke, da so ta hoj od- ^ ložili do prvih volitev 7. okto- .
i. s< bra.	|
I Herriotov poziv za nadalje- ^
,vanje "premirja", ki je bilo 1
razglašeno, ko so nemiri spo-1
mladi prestrašili vse stranke,
je dosegel svoj namen s tem, 11
da so radikalni poslanci pri-;^
stali, da ne bodo šli v boj pro- 0
ti sedanjemu kabinetu.	j1
; Prepir med Herriotom in J Andrejem Tardieu, k i je tudi s minister na razpoloženju v Doumerguevem kabinetu, je v r juliju skoro razcepil kabinet; v toda Doumergue je prihitel s (| svojih počitnic in težkoče so bi-1 le premagane. Navzlic temu1 pa je imela vlada skrbi, ko se £ . je ]»oletje bližalo svojemu kon- (j L cu.
l Ker se bo proti koncu okto- ^ . bra parlament zopet sestal in \ l bodo pri volitvah vzplamtele *
-	stare sovražnosti, vidi Dou- 1
-	mergue zaradi slabih gospo-1
t darskili razmer naraščajoče l . nezadovoljstvo.	]
^ j Stavku joči ribiči v Douar-" nenez so demonstrirali pred ] tovarnami za konserve, ker ni- ' so hotele kupiti njihovih rib, ( * ker imajo že prevelike zaloge. 1 l( Oblasti pričakujjejo nove nemire.	j i Uradniki pariške avtomobil- : I ske razstave so odpovedali i | vsakoletni banket, na katere- j"
-	ga se bile skozi leta povabi je- ^ e ne najvišje vladne glave, "vi j protest proti ponovnim odred-', ti bam, katere so mogočneži iz- i i- dali proti avtomobilski indu-',
stri ji". -
vi	.	... 1
^! Tudi pivovarnarji za izdelo-
v vanje žide očitajo vladi, da so
I" izvoz žrtvovali za poljedelsko
politiko.
L- 1	_
i-
l DUNAJ JE PRESTAVIL MOST
Dunaj, Avstrija* 13. septem-a bra. — Najvažnejši dunajski !most Reichbruecke čez Dona-|vo so v celoti prestavili 85 čev-® .ljev nižje ob reki. j. I 4000 ton težki most počiva j na 50 čevljev dolgih smreko-j|vih hlodih, ki. so jih zabili v .dno reke.
Most, ki je bil zgrajen pred
ne delavce, naj ne nalagajo in prevažhjo nobenega blaga, ki je namenjeno za tekstilne tovarne.
Gorman si je svest zmage ter je dejal. — Danes so stavkovne vrste močnejše kot so bile kdaj prej. Vsak dan se nam pridruži večje število delavcev. . Ce se nam pridružijo se pristaniški in transportni | delavci, ni nobenega dvoma o naši zmagi.
SCHUSCHNIGG BO ZOPET
OBISKAL MUSS0LINIJA
BENETKE, Italija, 14. septembra. — Ministrski predsednik Mussolini je med navdušenimi ovacija-mi prišel v Benetke in takoj so bile razširjene govorice, da se bo z avstrijskimi zastopniki posvetoval glede pomoči Avstriji skupno s Francijo in Anglijo.
NEMČIJA NE ' __MARA MIRU j
"Pravda" napada Nem- J čijo, ker je zavrgla1« vzhodno zvezo držav.— 1 Rusija ne dela skrbi zaradi Nemčije.	\
Moskva, Rusija, 14. septem- J bra. — Ruska vlada ni nič pre- ] jsenečena, da je Nemčija zavr-1 'gla načrt za zvezo vzhodnih i držav.	;
j "Pnivda" v umerjenem be- . sedilu, kot da ruska javnost l ni vznemirjena, razpravlja o i .vprašanju: 44Ali je Nemčija za i 'evropski mjr in varnost, ali | ne?" ter je njen odgovor od- 1 ločni "ne".	<
• Članek niti ne omenja Polj- ] ske in tudi ne vprašanja glede vstopa Rusije v Ligo narodov,} razun izvleček govora čehoslo-vaškega zunanjega ministra -dr. Beneša.	i
i
{ Navzlic mirnemu pisanju I glede Nemčije pa pravi 4 Prav-1 da % da bo Rusija brez Nemčije in Poljske stopila v zvezo 'vzhodnih držav, med katerimi bodo poleg Rusije Francija, Oehoslovaška in baltiške države.	*
| i'Pravda' pravi, da bo Nemčija ostala osamljena in da j Rusija za njo ne bo potočila niti ene solze, ako ne bo imela prijatelja na svetu. Do nemškega naroda čuti Rusija sočutje in prijateljstvo, toda je proti nazijski vladi v Nemčiji.
Ruska javnost se ne zmeni za to, da je Poljska proti zvezi vzhodnih držav in da je polj-i ski delegat Beck v Ženevi za-■ 1 vzel tako stališče, ki je v na-
-	Jsprotju z mirovno pogodbo.
r j Rusija in Francija sta pokazali svojo voljo, da želita pora-" .biti Poljsko za most za svoje naraščajoče približevanje. Ako ■pa hoeejo biti Poljaki preveč
-	samostojni, tedaj Rusija ve, ) da je to mnogo slabše za Polj-) sko, ako noče biti most, kajti
niti Rusija, niti Francija ne bo dovolila, da bi bila kaka zapreka ali zid.
Rusija in F ranči ja sta se zadnje čase zelo zbližali in sta največji sili v Evropi, ki v resnimi feelita mir. Nemčiji in
-	Poljski ne bosta dovolili, da ju ovirata pri njunem skupnem
" delu za mir.
a
>- 50 leti, ni več zmagoval naraš-v čajočega prometa ter bo v dveh letih na njegovem sta-d rem mestu zgrajen nov most.
Mussolini se je pripeljal- z avtomobilom ter se je med pozdravljanjem množice, ki je predrla policijski kordon, odpeljal na svojo razkošno jahto "Aurora". Benetke pričakujejo na prihod kanclerja Schuschnigga in drugih avstr. državnikov, ki so delegati pri Ligi narodov.
Zunanji urad je v Rimu naznanil, da se Mussolini ne namerava v Benetkah sestati z nikomur in da je odpotoval v Benetke samo, da se udeleži neke operne prestave. | Iz Ženeve poročajo, da so italijanski, francoski, angleški in avstrijski delegati pri Ligi narodov razpravljali o pomoči avstrijski republiki, ki se nahaja v veliki gospodarski stiski.
| Avstrijski delegati bodo naj-brže prišli v Benetke, da poročajo Mussoliniju o posvetovanju v Ženevi, pri katerem so bili udeleženi angleški zunanji minister Sir John Simon, francoski zunanji minister Louis Barthou, voditelj italijanske delegacije baron Pompeo Aloi-si in avstr. kancler Schusch-
11ngff.
1 Viareggio, Italija, 14. sept. Bivša avstrijska cesarica Žita 1 se je s svojimi sedmimi otroci 'l odpeljala iz Viareggia v Bru-» selj. Njen sin nadvojvoda Oton, čegar zaroka z italijansko princeso Marijo je bila ob-. javljena tekom njenega biva-i jnja v vili Pianore, se bo s svo-. ■ jo materjo sestal v Bruselju. i _
-	ZARADI POTNEGA LISTA
Petropavlovak, Kamč&tka,
j 13. septembra. — Mihael Ko-lesov, sin sibirskega kulaka (samostojnega kmeta), ki je iz strahu pred kaznijo za svoj prejšnji zločin pobegnil z do-ma, je umoril svojega tovariša in ga razsekal na kose, da se
-	je polastil njegovega potnega L- lista.
e Kolesov je ukradel dva ko-o nja na kolektivni farmi, na-č kar je pobegnil in šel slednjič S v Petropavlovsjc. Tam je sta-i- noval v sobi z Ivanom Fedor-ti čenkom. Seznanil se je tudj z e Borisom Guerivom. Oblasti pa t- so uvedle sistem potnih listov. ^Fedorčenko ga je dobil brez vsake težave. Kolesov pa se je zbal, da bo prišla njegova tat-^ vina na dan. Vsled tega se je n dogovoril z Guerivom, da nmo-u rita Fedorčenka in mu vzame-n ta potni list. Mladeniča sta u-morila, ga ražsekala na kose in ga pokopala izven mesta.
-	Kolesov je nato na skijih pe-begnil s potnim listom na dru-
s- gi kraj Kamčatke. Toda voja-v ki so ga prijeli. Kolesov je bil i- obsojen na deset let ječe, Gu-riev pa na sedem let.
"6LAS KARODA"_
a ■ i i iri- ■	■ 1,1 "■'■	■■■■ 11
II ?Gla» Naroda" H
'' ! i ■ ■ ■ ^
- fč	Owned and Published by
44TIMIG PUBLISHING COMPANY , iA Corporation), m&l BaMr. Preeldenf il . .	L. Benedik, Tret«.
plnee oC fcoelneee ft tne corporatloa and addr—o» of abov e officer«: m W. IMi Eta—«. B«u«h el Menhnttan. New York City. N. Y.
-	"GLAS NARODA"
(▼alee al Um People)
Iaaned Every Day Except Sundays and Holidaje
la celo htff ulji n I Merlin la	New York ca celo leto......$7.00
Kaande	........ f®.0© pol lata ...................$3.60
fa pol lata.................... $3.00 Za lnosemstvo sa celo leto......$7.00
la €etet leta"..................$W Za pol leU....................J3.60
Subecrlptlon Yearly $6.00_
Advertisement on Agreement
_**qiaa Naroda" I«*1*)« reakl dan lgv«eia#l nedelj in pramikoT_
poplal brea podffiea In osebnosti se ne prlobCoJeJo. I>enar naj se blagovoli ^..yij-fl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m
—	tinH prejteja MfallflCe paananl, da hitreje najdemo naelovnlka.
"OLAg NARODA", 211 W. IMh Street. New lerk, N. ¥.
Talephene: CHdaet 5—3878
-»^gas*1*«« »■<'»■ JI.	'_I_L I - ■ ■ L^ '—J.__LM*
v HUEY P. LONG
Južna država LouLsiana ima senatorja, kakršen je le 7 južni državi Louisiani mogoč. Možak se piše Huey P-l^ong, pravijo mu tudi "Kingfish" in ima še nekaj dru _<ih zdevkov, ki jili pa ne bomo na tem mestu navajali.
Mimogrede naj;bo omenjeno, da je bil lani na neki do-jiiači zabavi v bližini New Yorka in da ga je pri tej priliki neki gost — najbrž ne brez vzroka — prav pošteno o-rmval.
Mož je nekakšen političen pajae in ga nihče ne smatra za resnega, toda v svoji državi je neomejen gospodar.
Huey Long pozna svoje ljudi. Da ima še vedno moč v svojih rokah, se ima v prvi vrsti zahvaliti omejenosti tamkajšnjega prebivalstva.
Mašinski politiki v New Yorku, Pennsylvaniji in Illi-noisu pokajo od zavisti, ko opazujejo politično mašino, ki jo je zgradil Huey Long v Louisiani-
Treba mu je samo migniti, pa ga večina zakonodajcev uboga, kakor ubogajo šolarji strogega učitelja- Možak govori kakor eestni postopač ter se presneto malo briga za družbi ne predpise.
t # Sklenil je bil, da mora postati zvezni senator in po-
• tal je.
Zgraditi je dal državno liišo (Kapitol) ter potrošil v o svrho šest milijonov dolarjev. Zgraditi je dal tudi krasno governersko palačo. Oboje še ni plačano, in nihče ne v kdaj bo. Prodal je za milijone dolarjev bondov ter se vezal v to -svrho z najbolj zloglasno politično kliko v 'Jew Orleansu.
Proti svojim političnim nasprotnikom se bori z obljubo, da bo odpravil korupcijo in nemoralnost, pri tem pa pozablja, da je bilo v njegovem okrožju dovolj korupcije in nemorale, ko je bil še sam načehiik države.
Sedanji governer je slepo orodje v njegovih rokah. Tstotakšni slabiči so ■zakonodajalci, ki so na njegovo povelje uveljavili sedemindvajset postav ter mu dali dovo-ljenje mobilizirati vso državno milico.
Nekega dne bodo davkoplačevalci države Louisiane spoznati, kako drago jih je veljal pohlep Huey Longa.
Volivci so mu zopet za dve leti podelili vso moč in oblast, on bo pa že znal poiskati načine hi sredstva, da bo obdržal svoje prista.se na vajetih.
OBISK.
V našem uredništvu se je fcglaail Mr. Aleksander Skerlj is Export, Pa., ko se je vrnil s pa m i kom "Eex" iz stare domovine, kamor se je bil podal pred dvema mesecema. Obiskal je svoje starise in sorodnike v Trnovem pri Bistrici. Pri odhodu ga do New Yorka spremila žena in sin ter ga zopet počakala pri povratku.
Mr. Skerlj je bil s postrežbo te vožnjo na parniku "Bex" selo zadovoljen. Isto tako je bit fcmdOToljeu tudi s postrežbo potniškega oddelka "Glasa Naroda" ter to domače podjetje slehernemu toplo priporoča.
--------
|mrfi&U ten* "GLAS NARODA " . •§4m*ifi do*pm$k% dwvmk i
Mdmjšfih
k PIVO PO STAREM NAČINU JJ
k Kot so nas naši očetje učili—tako ga varimo, Napet, redilen ječmenov slad iz J§^fil ^im 'našili velikih žitnie - veliki deli najbolj izbranega dobro okusnega lime- ImMmm ^H^	lja iz naših velikili zalog-najboljši kvd^ iz naših lastnih laboratorijev- J*.mgf
JjSl^ |>otem čista, sveža voda^ ki je sloves New Yorka—zvar jena v do- z^^^lSI i	bro pivo — zakar je Ruppertovo dolgo slavno - in postarano
^^UH^lpk do polne zrele okufcuoeti v hladnih kleteh-poslediea je /Xji^SBfcjy
vWmk JACOB RUPPERT'S BEER tmSS
% jw/k ■ . - MELLOW WITH AGE * „ A^JK
m če
ga vam vas prodajalec ne more ^preskrbeti, telefonirajte nam— ^K^^fUSSSf
JAOOf JtUPPEBT BREWERY	^SKjSSr
.TiPffT /	" ■ottljmg mpabtmewt	r	-
».—;	-	•	'	•f*w«r« Bo*rd of Trti.,
-—^----------------------• - -f"• •	■ • •-■ ■ .- -. . • -naffiMt^rv ! .
NOVODOBNE ZRAČNE VOJSKE
MUWOUNI KRITIZIRA ROOSEVELTA
V Ameiiki iii na svetu v splošnem je le malo ljudi, ki bi kritizirali predsednika Roosevelta. Toda tem malo-števihrim se je pridružil te dni italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Pravi, da ni dosegel Roosevelt nobenega izmed štirih ciljev, ki si jih je postavil. Ti štirje cilji so: zmanjšanje oboroževanja, znižanje" carinskih pristojbin, stabilizacija valute in utrditev prijateljskih odnosajev med; narodi.
Pretežna večina ameriškega prebivalstva je zadovoljna z dosedanjimi Roo&evltovinii uspehi, in to odločuje.
Glede ciljev, o katerih pravi Musolini, da jih ni dosegel, bi se pa delo tole reči:
— Roosevelt ni še nikdar zapretil ameriškim sosedom z orožjem, dočim Mussolini italijanskim sosedom neprestano preti; na uvoz blaga kot je la^ki fašizem ni nobena carina previsoka; ameriška valuta ima še večino trdnejšo podlago kot jo ima italijanska; prijateljstvo Zdriu ženili držav -si skuša pridobiti ves svet, dočim se sleherni boji sklepati z Mussolini je vo Italijo tesnejše prijateljsko pogodbe.
V svetvni vojni so igrale zračne vojne sile v prvi vrvi vrsti izvidnjško nalogo, razen tega so imele nalogo, da vznemirjajo in oškodujejo sovražnika s posameznimi bombnimi napadi v zaledju in na fronti. Za velike skupne, odločilne napade je niso uporabljali. V bodoči vojni se bo uloga zračnih brodovij seve temeljito izpre-; menila. Po vseh državah so si ustanovili posebne zračne vojske, ki bodo nastopale skupno po starem vojnem načelu, da je treba bojne sile vkup držati; kopni vojski in mornarici [ bo dodeljenih le neko omejeno število letal za- nujne namene.
Pri armadah in mornaricah ; bodo sodelovala v glavnem iz-{ vidniška in artilerijska letala. Danes je nemogoče voditi armad na suhem — saj je bojišče povsem prazno; zato je nujno potrebno zračno izvidništvo. Prav tako je pomorsko bro-r do v je na odprtem morju slepo, če nima pregleda iz zračnih višav, letalsko naloge so da-' nes tako mnogovrstne, da se 1 je šolanje razmahnilo in po-. globilo. Danes se zahteva od letalskega častnika, da je na vseli popriščih domač; njegova izobrazba mora biti tako l vsestranska, da ga je mogoče brez pomislekov uporabiti tako na kopnem kakor na morju in enako v zračni armadi. Za izvidništvo, to je za vestno, jasno in točno poročanje je ■ treba temeljite vojawkcyznan-- stvene pre<lizobrazbe, vrhu te-°ra je treba obvladati brezžično brzojavljanje, strojno pu-! Škarstvo, natančno je treba poznati vso letalsko vedo in prakso in biti sposoben vsak i hip nadomestiti pilota, če bi ( bil ustreljen itd. Izobrazba letalskega častnika je enaka izobrazbi j?eneral&tabnih častni-
: ■ — -
kov, a izpopolniti jo je treba še z gori navedenimi sposobnostmi.
j Nič manj važna kakor kakovost osebja je tudi kakovost materjjala. Zračna vojska mora biti oskrbljena z raznovrstnim materijalom, prav kakor 'armada na suhem in mornarica. Za izvidniške svrhe so potrebna posebna izvidniška letala, ki so uporabna tudi kot lahko bombarderji; v takih .primerili se mora del kurivnih zalog umakniti tovoru bomb. Seveda iztruhi pri tem letalo jiia svojem akcijskem radiju — {ostati more manj časa v zra-,ku.
I Srednjevelika bombna leta-!la morajo služiti tudi dopolni-jtvain in biti zelo hitra, da se morejo £osati s sovražnimi lovskimi letali in biti kos tudi obrambi z zemlje. Veliki težki bombarderji pa imajo nasprotno samo eno nalogo: da rušijo velike zgradbe, utrdbe itd.
5 Bistven sestavni del vsake .zračne armade so lovska letal-|ska brodovja, ki imajo nalogo, ida krijejo izvidnike in bom-ibarderie. Vsa sestava zračne
I
I armade se krije s sestavo su-hozemskili armad in mornaric in je zato vedno v položaju, tla poseže v razvoj dogodkov kjerkoli treba.
Zračna armada mora biti pripravljena, da nastopi nemudoma, čini se začno sovražnosti. Ker nobena država v miru ne more vzdrževati vseh priprav za takojšnjo zračno obrambo, velja pač posebno za Jzračno vojsko, da tisti prej melje, ki prej pride. Nenaden zračni napad pod spretnim jvqdstvom utegne imeti izredno dalekosežne posledice. Prav tako mora biti zračna vojska dovolj močna, da prenese neizbežne velike izgube prvih <lni
in ostane sposobna za poznejše naloge.
Zračna armada obsega torej enote, ki spadajo deloma k ' večjim enotam kopnih armad, in sicer h konjeniškim divizi- j jaw, armadnim zborom in armadam, ter slednjič tudi k ^ mornarici.	t^
Te enote so: zaključene sku-1 pine za izvidništvo in topni-1. fctvo letalsko službo, lovska 1 brodovja in bombarderske J skupine.
Naši v Ameriki'
r	t\
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM i NAKRATKO N A DOPISNICI , SPOttOČE SLOVENSKE NOVI- |<
CE IZ NASELBINE.	]
-
\ ponedeljek popoldne ob 5. : uri je našla v Clevelandu Ma- . ry Knez svojega brata Frank ' Zalaznika mrtvega v garaži, kjer je stanoval. Frank je bil . zadušen od plina. Najbrž je : hotel vzeti avto iz garaže, ko : so se vrata za njim zaprla, in avto, ki je **deloval", je spu- , seal strupene pline, ki so mla- , deniča omamili. Frank je po- : vedal sestri, da gre v ponedeljek s prijateljem na razstavo v Chicago. Ko je prišla v ponedeljek sestra od dela domov, i je šla pogledat v garažo, da vidi, če se je brat. Frank odpeljal. Našla je svojega brata na-tleh ležečega. Bil je mrtev. — Ranjki je bil star šele 21 let, doma iz vasi Zlatopolje, fara !C'ešnjice na Gorenjskem. V 'Ameriko je dospel pred trinajstimi leti.
! — V Calumet, Mich, je zad-jnje dni umrla Margareta fti-mec. vdova, stara 61 let. V naselbini je živela 45 let in zapustila je šest odraslih otrok. — Dalje umrla tam Ana Tomec,1 stara 74 let, ena najstarejših naseljenk v Calumetu. Tam je bivala 50 let.	»
— V Calumet, Mich, je An-1 ton Plut, farmer, pred kratkim padel s kupa sena tako nesrečno, da si je zlomil rebro in dobil še druge poškodbe.
PRAVI CILJ LAŠKIH MANEVROV j
"Berliner Boersenzeitnng". ki ima tesne stike z voditelji nemške Reieliswelir, razpravlja o nedavno zaključenih ita-| | lijanskili vojaških vajah in i pravi, da so bili ti manevri v j vsakem pogledu največji, kar. jih je videla povojna srednja Evropa. Manevri takšnega obsega so bili eelo pred svetovno j vojno redkost. Zato je razumljivo, da je postal nanje pozoren ves svet.
Še posebno pozornost pa za služijo zaradi terena, na katerem so se odigravali. Ta teren ima namreč izrazite slivnosti z | italijansko-jugoslovensleo in v l_
Dopisi.
Detroit, Mich.
Cenjeni urednik! Prosim za malo prostora v našem listu Glas Naroda.
O delu ne bom poročal, ker | je pod ničlo kot povsod. Pač pa naznanim žalostno vest, katera je naju zadela 24. avgusta. Umrl je nama ljubljeni sinček, staj 11 tednov, nepričakovano. Bolan je bil samo dva dni.
Prav lepo se zahvalimo za obilno udeležbo in za krasne vence, ki so jih darovale sledeče družine: Mr. in Mrs. Rop, (krstni boter), Mr. in Mrs. Mikek, (krstna botra), Mr. in Mrs. Semec, Mr. in Mrs. Bostjančič, Mr. in Mrs. Košir, Mr. in Mrs. Schmidt, Mrs. Ga-briela Schmidt, Mr. in Mrs. Poznik, Mr. in Mrs. Stnnšek, Mr. in Mrs. Woold, Mr. Petan, Mr. in Mrs. Gruber, Mr. in Mrs. Rant, vsi iz Detroita.
Darovali vence iz Cleve-lada: Mr. in Mrs. Poznik, Mr. in Mrs. Rant, Mr. John Rant, Mr. in Mrs. Fany in .Jeny Zupane.
Iskrena hvala sle« leč i m, ki ste dali na razpolago avtomobile in vozili ob sprevodu brezplačno: Mrs. Schmidt, Mr. Lovrenc Sluga, bratje Sinka, Mr. •T. Grubar, Mr. F. Poznik, Mr. F. Zupančič, Mr. L. Kraje, Mr. L. Botjanik, Mr. P. Ocepek, Mr. R. Potočnik, Mr. P. Prista-vec.
Prisrčna hvala vsem, bližnjim in oddaljenim, ki ste prišli in spremili najinega ljubljenca na zadnji poti.
Tebi pa, ljubljeni sinček, bodi lahka ameriška zemlja! i Spominjala se te bova ved-na in tvoj grob krasila s cvetjem do konca najinih dni. j Žalujoča ostala: » John in Viktorija, Zeliel, stari ša.
TABORIŠČE W0ELLERS-DORF
Dunaj, Avstrija, 13. septem-ibra. — Po zadnjih poročilih se nahaja v koncentracijskem ta-jborišču v Woellersdorfu pri
I Dunaju 350 soeija listov in okoli 30(H) nazijev.
Naziji pogosto vprizorijo gladovno stavko. Navzlic temu pa imajo le malo povoda za to, j kajti v taborišču je dovolj bralne in zdravstvena stanje je popolnoma povoljno.
fjotovi meri tudi z italijansko-fro n roško m e jo.
Ni torej težko presoditi, kakšen je bil pravi smoter teh manevrov. List celo meni, da se morejo te vojaške vaje o-eeniti kot politična in vojaška demonstracijo Italije proti Franciji in Jugoslaviji.
S11111 ......................
Peter Zgaga
— Kdor čaka, pričaka — [)ravi nas pregovor. In včeraj sem pričakal mlado vino, ki je sraslo v vinogradu mojega prijatelja Turenška na Hribu.
Pred štirinajstimi dnevi je bila berha. Potem v kad, iz kadi pa v sod, kjer še sedaj precej ropota. Toda pokusiti ga je bilo treba... Kapljica, vam rečem, da ji zlepa ni mogoče dobiti podobne . ..
To je pravzaprav njegov prvi domač pridelek. Lani ni bilo skoro imena vredno, ker ga je bilo premalo. Mu je toča pobila skoro vse do frmenta. Pa se je bil razsrdil in par prav poštenih povedal Eliji in drugim nebeškim svetnikom, ki imajo dež, sušo, točo in slano pod svojo komando. Kar ustrašili so se ga in so bili latos dosti bolj prizanesljivi Blagoslov bo dal sveti Martin, pa dvomim, da bi do svetega Martina počakalo.
Frank je namreč doma iz vinorodne Štajerske, njegova žena je Dolenjka, jaz sem pa tam od Tolminskega, kjer pravijo navdušenim vinopivcem 4ifr-damana grla".
| Potemtakem je dobil majhen 'sodček tri sovražnike. Oe bo-jdo ofenzive količkaj pogoste, i ne bo vzdržal do svetega Mar-'tina.
*
Včasi so nekateri naši umetniki, pesniki in pisatelji v domovini stradali, ker so se po-|sveča 1 i izključno le umetnosti, ki jim pa ni toliko nesla, da bi si vsak dan sproti napolnili želodec.
Zdaj pa poročajo iz domovi-.ne, da so postali umetniki bolj 'praktični.
Večina vsi imajo svoje poklice, in umetnost jim je nekakšna "side-line".
V domovini imajo pesnike, ki so po poklicu zdravniki, advokati, trgovci, profesorji, in baje je eden med njimi to poletje eelo sladoled prodajal po Ljubljani.
Poleti je prodajal sladoled, pozimi bo pa kostanj pekel.
Cast mu in vse priznanje!
Nekaterim sodobnim slovenskim pesnikom bi bilo toplo priporočati, da bi sploh opustili pesnikovanje ter se z večjo vnemo lotili sladoleda in kostanja.
*
Ni dolgo tega, ko mi je reklo mlado dekle, naj ji povem nekaj o ljubezni. Ker v njeni prisotnosti nisem mogel zbrati jmisli, jih tukaj nekaj nava-Ijam:
| — Sredi tvojega srca cvete r ve»|no zeleno drevo. Ime mu Ijc ljubezen. Dokler cvete, si 'mlada, ko umre, si stara. .. I Denar na svetu ni še nikdar ustvaril nekaj trajno dobrega. Eno samo ljubeče srce je po svojem delovanju za dobrobit človeštva več vredno nego vsi darovi. Rockefellerjev ... Edi-nole ljubezen saSna ima vero, j ki odrešuje svet. Razum ima samo dvom, ki rahlja skupnost sveta. . . Zendja je ustvarjena za ljubeče ljudi. Kdor ne ljubi, je mrtev, mrtev! — čeprav se giblje še med živimi... Vsak misli, da zna ljubiti. V resnici je pa le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti, in še manj tistih, ki jo obvladajo ... Ljubezen opravičuje vse med ljudmi. Strast opravičuje vse med živalmi... Ljubezen je oko duše, strast je slepa... Duh išče vedno popolne resnice, srce pa vedno popolne ljubezni... Predno se imata dva človeka rada, sta kakor svečif ki nista bili prižgani ... človeška duša potuje od zmede do postave. Cesti, pp kateri potuje, je ime ljubezen ... Ko se konča ljubezen, se pravzaprav konča tndi življenje. Odtedaj pa do groba ni več življenja, pač pa le brezciljno in brezmiselno životar-jenje.
X	'
MEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER IS, 1934	_THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
'O LAB NARODA1

NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934
L......BSBS^——^MB^B———
THE LARGEST SLOVENE DAILY in tT. 8. A.
| ^KRATKA^DNEVN A
J EV NIKAR M ART IX:
PERPETUUM MOBILE
M ilia jo jezen li i tol iz liišo. » vam bom figo pokazal pod hop,1 tovo besodo, da no 1 Noge so mu klecalo, da je o-' takole. Le počakajte! Se to j z njegovo stvarjo.
bo nikoli nič Roke so se
malioval, z levico je krilil raz-1 moram preštudirati, kako tež-'mu pričelo tresti in več ni mo burjen po zraku in iskal rav- 1	«• 1 " * " * * 1 ~ ~.....
Milia jo jozon hitel iz hišo. Noge so mil klecalo, da jo o-nutlioval, z levico je krilil razburjen po zraku in iskal ravnotežje, z desnico jo držal na rami dvojo velikih lesenih koles in še nekaj manjših predmetov. Na glavi mu jo ležal postrani poveznjon hlamedrav klobuk. Izpod njega so se vsi-pali redki sivi lasje po čoln, ušesih in tilniku in še dalje po ovratniku suknjiča, ki ni imel nobeno barve pa veliko lukenj. Urno jo ubiral pot, dasi ni bil več mlad, da je nerodno poskakovala čez ramo obešena bi saga in ga in ga udarjala po stegnu. Ni se menil za otročaje, ki so z dolgimi palicami v rokah stali sredi vasi in pobijali žabe ter klicali za njim, kdaj se bodo vozili z njegovimi *i presnetimi kobilami.''
"Ti boš meno učil, ti!" jo )>olglasDo mnnral sam pri sebi Miha. "Kaj pa misliš, da si, če t-i napravil nekaj šol? Misliš, da sem jaz kak kmečki butec, kaj? Jaz govorim nemški, pa naj še kdo drugi v vasi, če zna; jaz sem pol sveta prehodil in preizkusil, ti si pa komaj čez sosedov plot pogledal, pa bi že rad vse vedel. — Da ne bo nič z mojim izumom? Bo in stokrat rečem, da bo! Misliš, da sem ga v sanjali zamislil kakor otrok svojo igračo? Kaj še! Jaz sem vso stvar natančno preštudiral, pa no samo enkrat, zato vem, kaj delani. Tnlo i-mam papirje, ki natančno kažejo, kako mora biti. — Pa kako prevzetno je dejal: 1 * Oče z vašim kolesom ne bo -nikoli nič, pač pa ste vi postali živ per-petnum mobile, ker morate neprestano hoditi od hišo do hiše, ko živite na občinske stroške. Le kar iz glavo si izbijte to neumnosti, pa na smrt ra je mislite. Že veliko bolj učeni, kakor ste vi, so poskušali to stvar, pa se jim ni posrečilo. O uporu in trenju šo pojma nimate..." In še in še je kvasil, da bi ga najrajši po čeljusti česnil. Kakšno neumnosti so to!!M so jo spet razburil v premišljevanju Miha. "Jaz ti pokažem neumnosti, tebi in vsem, ki se mi zdaj smejejo. Kako so se mi režali, ko je študent pridigal o svoji učenosti, da sem moral kar pobegniti. Le počakajte, da dobim nagrado za izum, potem se boste pa vi vrteli okrog mene, pa
j vam bom figo pokazal pod nos, takole. Le počakajte! Še to moram preštudirati, kako težka mora biti krogla, ki bo tekala po votlem obroču, ki veže obe kolesi in tako poganja kolo naprej. To mi še nagaja, kako bi krogla spravil navzgor. Sama so premalo požene."
Nevede je zahlodil med po-ljo, ki je stalo že večinoma prazno. Tu pa tam je samevalo si-
Ivo st ril išče, vmes so se svetili beleni plohi mlade pšenice in ječmena. Jate vran pa so se. žalostno krakajoč preletavale z drevesa na travo.
Polagoma so jo Miha umiril, zmanjšal korak in šel počasneje. Skušal so je otresti misli na dogodek s študentom, a m se dalo. Neprestano so se po-vračale iu ga vznemirjale.
44 Bo, jaz veni, »la bo!" se je prepričeval. "Kaj pa on ve!"'
Sedel je kraj poti, odložil breme, posegel v bi sago in izvlekel šop raztrganih in un?a zatiih listov. Razgrinil jih jo po naročju in se zamislil v o-kome, debele črte. Dolgo je gledal, črtal in mrmral, pa bolj in bolj se je majalo trdno prepričanje.
"No bo lahko, no bo,'' jo priznal po dolgom času. "V krogu ne bo smela teči krogla, je preveč strmo navzgor. K on a j do polovice se požene, pač pade spet nazaj in s pogonom je pri kraju."
Z levico se je prijel za brado, naslonil komolec na koleno in so zamislil predse.
"(V bi obroč stisnil, da bi bil kakor jajce, podolgovat, potem bi pot krogle ne bila tako visoka."
Z okorno in tresočo se roko je načrtal podobo jajca. Potem je kimal, mrmral, moril, odkimaval, črtal, godrnjal in spet odmajeval.
"Zdaj je pa pot daljša. Zdaj ima krogla premalo zaleta in so prehitro ustavi. Bo že ros 11-por kriv in trenje, kakor jo dejal študent. Na to sem pa čisto pozabil pri svojih načrtih. — Težka je ta stvar, težka, a izplačala bi se, izplačala."
Spet jo črtal in popravljal in vedno bolj nejevoljen je postajal. ('im bolj je premišljeval, tem več pomanjkljivosti je odkrival, tem bolj mu je ginilo upanje, da se mu bo stvar posrečila. Glasneje in glasneje so mu donelo po ušesih študen-
O uporu in treniu šo pojma ni-i _ . .
mate..." In še in še jo kvasil. I™*™* 111
čeljusti študent. Na to j
tovo liesodo, da no bo nikoli nič z njegovo stvarjo. Roke so se mu pričele tresti in več ni mogel črtati. Z grozo je spoznal, da ima študent prav, da se mu izum ne bo posrečil. Razburjen je zganil liste in jih spravil. Pobral je ropotijo kraj sobo in so napotil daljo. Še bolj so se mu nogo treslo kakor prej. Zlezel jo v dve gube, da sta segali kolesi skoro do tal. V oči pa so mu stopile solze oli spoznanju, da so uničene njegove nade — delo njegovega celega življenja. Zastonj se je trudil, zaman upal. Zdaj jo vsega konec, kratek hip in vsega je konec.
4Tn sem tako upal, da iz-najdem in dobim nagrado ter kupim nazaj posestvo."
Bil jo Miha nekoč bogat po-setnik, toda z lahkomiselnim življenjem jo pognal posestvo na bol ion. Prišel jo v zapor. Tu so mu neki vagahundi vdihnili misel na porpetuum mobile, kater«' so jo Miha z vso silo svojo užaljene dušo oklenil in ji posvetil vso svoje moči. Upal je, da bo z nagrado 741 izum kupil nazaj posestvo. V tem čakanju so je postaral.
Z levico jo potegnil čez vlažne oči in so pričel tolažiti.
"No, pa čemu naj mi tudi bo zdaj posestvo, saj 110 morem več delati. Kmalu bo treba 11-mroti. Svojih nimam, da bi jim zapustil, da bi pa drugi pograbili za mano -— nak — a, preveč so 1110 preganjali in zaničevali. No bom jih zdaj podpiral."
Medtem je prišel do senože-ti, kjer so pastirji sredi steze kurili ogenj.
"Naj vso vrag vzame! Star sem, več no bom prenašal tega bremena *s.'seboj."
Spustil .Je breme na tla, da jo glasno zaropotalo. Prijel ga jo 111 vrgel na ogenj, da so bruhnilo iskro na vso strani. S tresočimi so rokami je posegel v bisago in izvlekel papirje. Tjjubeče jih je gledal in pren-darjal, ali bi ali ne bi. Na pol odločen jih je spustil na ogenj. Visoko je vzplapolal plamen, papirji so se zvili kakor v silni bolesti — Miha pa je omahnil v stran in se razjokal kakor otrok.
NAJVEČJA PUSTOLOVKA SVETA
Naročite se na "G L AS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah.
CIKAŠKI UČITELJI SO DOBILI PLAČO
Baronica Marija Cjunkie-wieozeva, bivša natakarica, je vzbujala s svojimi pustolovščinami in sleparijami delj časa splošno pozornost v Evropi. Bila je zelo popularna in po pravici je slovela kot največja pustolovka sveta. Kot tako jo je prvi označil predsednik sodišča v Varšavi. Tik pred vojno se je govorilo v Varšavi o lepi natakarici nekega velikega zabavišča. Dolga je bila vrsta moških, ki jim je zmešala glavo. Marsikdo je bil zaljubljen v njo nesrečno, kajti Marija je imela mrzlo srce in bila je nedostopna. Vsaj tako so je govorilo po Varšavi.
Nekega dne se je pa seznanila lepa natakarica z zelo bogatim ruskim baronom in tudi ta se je zaljubil v njo.
Obljubil ji je zakon in zato ga Marija ni zavrnila. Res sta se vzela in bivša natakarica se je preselila z 'možem v Petro-grad. Živela je v razkošni palači ob Novi sredi bajnega bogastva in razkošja. Njen dom je postal kmalu središče visoke družbe in pod vplivom ča-stihlepnosti je bivša natakarica pregovorila svojega moža, da ji je izposloval celo dostop na dvor.
Toda v Rusiji ji sreča ni bila dolgo naklonjena, svoje popularnosti se ni veselila dolgo. Prišla je revolucija in konec jo bilo Marijine slave, pa tudi razkošja in bogastva. Njen mož je moral pobrati šila in kopita in z ženo je pobegnil iz Petro-grada. Celo leto sta se skrivala po Rusiji brez sredstev v neprestani nevarnosti, da ju bolj-ševiki zasačijo in vržejo v ječo ali pa celo ubijejo. Končno so ju res ujeli in več mesecev sta presedela v joči. Barona so nekega dne poklicali k zaslišanju in ni se več vrnil k svoji ženi v celico.
Nekaj ur pred usmrtitvijo je prišel uradnik OPU Vladimir Domboszik v jetniško celico in odvedel s seboj lepo Marijo. Izposloval je njeno osvoboditev in Marija jo postala njegova ljubica. Možu se je celo posrečilo dobiti nazaj neka j njenega premoženja.
Rusko vojaško letalo je prepeljalo lepo Marijo in njen kovčeg z dragocenostmi na Finsko, odkoder je lepa baro-uica odpotovala preko Švedske, Norveške in Danske v Anglijo: S seboj je imela mnogo dragocenosti, ki ji pa niso zadostovale za razsipno življenje, kakršnega je bila vajena v Rusiji. Ko so ji začela de nama sredstva pohajati, se je vrgla na borzne špekulacije in imela je izredno srečo. Pa tudi sreča na borzi ni trajala dolgo, km^lu je zašla pustolovka v dolgove, izposojala si je denar pri svojem bankirju, pa tudi pri ^naučili in prijateljih. Do ušes zadolžena je končno zapustila L»ondon in se napoti-
la
v svet. Na svojem potova-
nju po velemestih in letoviščih se je seznanila v Bruslju s finančnim magnatora Loe-
'ffWfivngjnfffffiggfffPiiyrn'fi'n'r
Na aktivi vidjte množico čikaških učiteljev, ki so se zbrali pred City St. Bank, kjer so dobili nad 26 milijonov dolarjev v zaostalih plačah. Nekaterim je bilo mesto dolžno do tri-
tUoc dolarjev.
»R. KREKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
Berilo
KNQIilSH SLOVENE READEB 8TANM 8AM0
$2
Naročit* g9 pr% —
KNJIGARNI 'OAS NASADA'
k-21|» ^EST18ih 8TREET
wensteinoin. Tudi on se- je takoj do ušes zaljubil v lepo Poljakinjo in je rade volje poravnal njene dolgove v I-1011-donu, Parizu, Bruslju in Amsterdamu. Marija se je znova vrgla 11a borzne špekulacije in zopet je imela čudovito srečo. Trajno je bivala v Angliji, i-mela je pa tudi krasno opremljeni palači v Parizu in Bruslju.
Po nenadni smrti svojega 1 jubčka se je Marija izselila iz Anglije. Likvidirala je svoje kupči je 111 se napotila znova v svet. Imela je mnogo denarja in dobre zveze. In to so ji postalo usodne. Ko se je mudila nekaj časa v Parizu, so ji ponudili v nakup lep grad v Normandiji 111 Marija ga je kupila. Grad je veljal pol milijona angleških funtov in z novo razkošno preureditvijo je požrl skoraj vse Marijino premoženje.
V bližini gradu jo imela celo lastno letališče, da o drugih napravah niti 110 govorimo.
Ta grad, o katerem je govorila vsa Evropa, je postal za pustolovko usoden. Njegovo vzdrževanje je požrlo milijone, dolgovi so naraščali, končno je morala Marija grad prodati, zapustila jo je pa tudi sreča na borzi. Ko jo prodala grad, ji je ostalo še nekaj denarja, ki ga je pa tudi vtaknila v borzne špekulacije in tako je šlo vse po vodi. Ker jo bil tudi njen kredit izčrpan, a upniki so pritiskali na njo. si je morala pomagati s sleparijami. Pa tudi s tem se ni mogla dolgo držati na . površju, ljudje so kmalu zvedeli, da jo izgubila vse. Na njene sleparijo je bila obveščena policija in ko je Marija opazila, da jo zasledujejo je pobegnila iz Fran-cije.
Zatekla se je v Varšavo, ka-
■mc
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO Za % 2.80 .......... Din.		100	y ITALIJO	Lir ltd
		200	$18 30	Lir 200 Lir
$ 7.50 ____	...... Din.	30»	$44.60...........	
$12.25 ....		500	$88 20	Lir 14M0 Ur 2000
«24.25 ....	...... Din.	1000	$176.— ..........	
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI Q0R1 ALI DOLI
Za Izplačilo te«Jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dlnarjlb ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.— morate poslali..........$ 5.75
$10.— "	..........$10.85
«15.— " " .........$16.—
$20.— " " ..........$21—
$40.— " " ..........$41.23
$50.— » » .......... $51.50
Prejemulk dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N.
mor so je pripeljala z luksuz- boljševiki odvedli iz .hotela in nini brzovlakoni in so nastani- od takrat ni o njeni no <luha ne
SnasvetiK
od Apetizerja do wflg
na sleparija se ji ni posrečila jsavski list pripovedovanje in tako je odpotovala v svoje I bivšega Mihaelovega sluge rojstno mesto Krakov, kjer jejVasilja Celiševa, ki pripove-slutila konec svoje karijere. |«luje, kako so prišli <lo lijego-
mor se je pripeljala z luksuznim brzovlakoni in se nastanila v najelegantiiejšem hotelu "Evropski dvor". SretV pa tudi v Varšavi ni imela, nobena sleparija se ji ni posrečila in tako je odpotovala v svoje rojstno mesto Krakov, kjer je slutila konec svojo karijere. Navzlic temu .»i je pa najela v najlepšem hotelu celo nadstropje. Tik pred odhodom iz Francije se je dela zavarovati pri neki angleški zavarovalnici. Posebno svojo garderobo je zavarovala zelo visoko in po prihodu v Krakov je obvestila zavarovalnico, da ji je bila v hotelu ukradena vsa garderoba, krasni kožuhi, obleke, plašvi in celo nakit. Zavarovalnica je uvedla preiskavo in s pomočjo poljske policije jo dognala, da o tatvini no more biti govora. Detektivi so preiskali stanovanje lepo pustolovke in na šli v peči ostanke sežgane garderobe.
Tako je prišla sleparija na dan in Marija je svoj greh odkrito priznala.
VELIKI KNEZ MIHAE ŠE
|	ŽIVI?
| _--
I T mor j eni ruski car Nikolaj iII. je imel brata Mihaela, ki je bil do rojstva carjeviča Alek-seja prestolonaslednik. Ko so je car spomladi leta 1917 odrekel prestolu, jo ponudila začasna vlada krono velikemu knezu Mihaelu, ki je pa takrat že vedel, da bi ne mogel dolgo vladati in je krono odklonil. Dejal je, da bi jo sprejel samo iz rok zakonito izvoljenega zastopstva ruskega naroda in da prepušča narodu samemu, naj svobodno odloča o svoji usodi. Pb boljševiškem prevratu so Mihaela izgnali v Perm, kjer je ostal nekaj mesecev s svojim tajnikom Johnsonom in služabniki. Neke noči so ga pa
boljševiki odvedli iz .hotela in od takrat ni o njem no duha ne sluha. Baje so ga nekje v gozdu ustrelili in zakopali.
Zdaj je pa objavil neki varšavski list pripovedovanje bivšega Mihaelovega sluge Vasilja Celiševa, ki pripoveduje, kako so prišli do njegovega gospoda. Mihaelov tajnik je bil ogorčen, da hočejo velikega kneza odpeljati, ko mu je pa poveljnik boljševiške stražo nekaj zašepetal na uho, se je pomiril in dejal slugi, da je vse dobro in da jo srečen. Johnson jo nekaj zašepetal velikemu knezu. Po tajnikovem vedenju je slu<ra sklepal, da so prišl ipo velikega kneza v boljševiške vojake preoblečeni monarh isti. Odpeljali so ga s tajnikom vred in nihče več ga ni videl. Ce je Celiševo pripovedovanje točno, utegne biti veliki knez Mihael še živ, kajti o njegovi in o smrti njegovega tajnika ni nobeno vesti.
STENICE JE PREGANJAL
Johan Spit zor v Budimpešti ni mogel spati doma, ker je imel v stanovanju preveč stenic. Dolgo je razmišljal, kako bi se odkrižal nadležnega mrčesa, končno mu je pa šinila v glavo originalna misel. Z de-naturiranim špiritom je polil vse pohištvo in stene in, potem je pa stanovanje zažgal. Ko so plamenčki že lizali stene in del pohištva, je mirno legel na posteljo v trdnem prepričanju, da bo imel odslej pred stenicami mir.
Dolgo pa seveda ni ležal, kajti kmalu je bila vsa soba v plamenih in ogenj se je razširil na vso poslopje. Malo je manjkalo, da Spitzor ni našel v njem smrti. Prihiteli so gasilci, ki so komaj rešili poslop-^ je, da ni pogorelo do tal. Več' i gasilcev je odneslo hude opekline. Spitzor, ki je hotel tako temeljito pregnati stenice, bo pa moral sedeti v zaporu.
Za hitro nedeljsko veečrja.
Ko pride v nedeljo popoldne' nejH-ičakovan obisk, in jih hočete pridržati <za večerjo, vam ni treba skrbeti, če nimate vsega pri rokah.
Okusno, domačo večerjo je mu-' 2r.o<"e kaj naglo pripraviti. Jn nuni lepšega- kot da-setle skupina »prijateljev- k »večerji, ne -tla. bi se vam bilo treba utruditi h pripravljanjem. Polo{yiea skrivnosti dobre gospodinje je, da ne bega okrog ter si pripravlja "čez glavo (J^'a"-Tukaj je večerja, ki jo lahko dobite iz prodajalne delikatea:
.Mrzel roastbeef s Chili polivko
Mešana zelenjavna solata , Kisle kumare Ruppertovo pivo Cottage sir	Pečena jabolka
Kava
In ko sem 'pred kratkim izne-nada obiskala nelko svojo staro prijaiteijiico, ki je bila> vizgojena v si ari domovini, me j-;-, presenetila ; s krasnim, šarenim ročno naprav-j ljenim namiznim, prtoan in ducatom prtičev. "Neka moja se-H trie na v stari dom ovni ve, da i-' mam rada take stvari. To me spo-1 minja časov, ko sem bila še dekle j in ko srno ob nedeljskih popoldneh vprizarjali dolge izlete v o-' kolšco tetr smo jedli in pili v va- . ških gostilnah. Poslala, mi je te' stvaxi. ja« sem jih pa spravila. Ls ee večerja pri nas kakšna poseb- 1 na družba, jih pokažem."	i
To so sicer malenkostne ftv«fi-j ce, ki pa izpremene v pravcato ( slarvnost najbolj običajne in pre-: proste obede. Ce nimate nikogar v atari domovini, ki bi vaon .poslal pestre (prte in prtiče, jSh lahko dobite m svoji soseski. Ne bodo msor d& pozdrav iz domovine, toda za legli bodo istotaiko.
I
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naj* dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudijvse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobni 4n hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasni**.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovolj«• nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanj» potrebno v najhitrejšem času, tfi kar je glavno, ta najmanjše Stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, Hr predno se dobi t* Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navod,ila in eaaotaplj^-mo Vam, da bosfo poceni in udobn.0 potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York, N. Y.

' s
"Q LAB NAROD A"
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
' 32
Stefan se zelo razburi nad Herderjeviin neolikanim obnašanjem. toda Božo ga zavrne:
—	fttefan, potrudi se biti pravičen proti temu možu. Ni tako nadležen in je poleg tega pošten in zelo delaven. Manjka mu samo dobra vzgoja, katero sva midva oba imela. In to ni najina zasluga in tudi ne njegov greli. Na vsak način )>a ga moraš občudovati zaradi njegove delavnosti. Pomisli, kaj je že storil v svojem življenju in kako stoji sedaj na čelu tako velikanskega innljetja. Naj kdo drugi napravi kaj takega. In da pri tem ni imel časa, da bi se tudi izobrazil za 'Iružab-no občevanje, mu pač ne more nikdo šteti v zlo.
Štefan mu prikima.
—	Imaš prav — od te strani tega še nisem premišljeval. Torej bom od sedaj naprej proti njemu pravičen. Tudi bi mi bilo zelo mučno, ako bi mu še dalje ostal nasproten, ko bom sedaj, kakor upam, včasih povabljen v njegovo hišo.
—	Boš napravil prav, ako prenieniš svoje mišljenje o njem, kajti zelo visoko te ceni.
—	Sedaj pa mislim, da je že tudi čas, da poiščeva svoje brloge. Pozno je že. Lahko noč — in še enkrat hvala za tvojo prijaznost:
—	Lahko noč, Stefan — zahvala je med nama preveč.
20. poglavje.
Daniela je le težko zaspala. Postava gospe Lentikoffove je stala kot obtoževalka pred njenimi očmi. Poleg svidenja z bratom, s]>oznanja s Štefanom in poleg nove službe je že ne-! koliko pozabila na to, kaj jo je pognalo iz Nice, toda sedaj zopet misli na žalost ul»oge matere, kateri je bila odvzeta zadnja tolažba. In ko bi ji mogla izgubljeno zopet vrniti, bi ji ne hi-1 lo nič pretHŽavno.
Nasledit j«* jutro j«' im«'la 1«* mala časa |*i"a! i fu» s tako žalostnimi mislimi. Znjtrkuj«- z bratom in Štefanom in ko oba < odideta za evojim |mm»1«»im. f*»s|travi i«voie stvari. Ko |ia j«- s t<m gvitova. 7>»i«*t mUli na sr«"|*o V^entikoff iti *»«-kaj jo mIi. ; da ji jm^- tm-kjij ImmL In
n*|M*«- ji »**»!•*« 1»je |m»iih«:
**Y«4<*»|a»M«i\ alta gt^fm:
V tiMtjrtii »rm nikakor im«v |N«Mali mirno, vtilno moram iui to misliti, kako ivlikn tztrnl**« M*- imeli z»ni«li moje i¥*]«z!jiv«Hi. Iti tak« irlo tir**|**~nitii. «1» Iti «I« »I »i In va^f «»l|*u^>'-«nje. Kila jf ksvim* -kH« za vati*- r<lnivj«'. ki it** je |*ri*ilila. <la «em meni zanfmtio stvar nekaj čas;i pustila izpr«««! Veizmenio me lmli. ko <«• /m violam. ka ko zelo trpit«4 1>W te izgub** in nikd«i tega tako natančno ne nI»riiti, kaj tn ut vat« |miiieiti. kot jaz. Vedno in vedno |»r<«>iiii nelai. da vam ta zaklad zoper vrne in vas iskreno prosim. «1» mi tak<*j «ponritp, ako lii se to kdaj zgodil«*. Iti iz	t»rea» vas enkrat pntsim za odpu^T-anje.
O. Verjemite mi. «la nisem >rr«*~ii;i iz Ulil£«*nUlj«*ii'»-sti. lefnvee vsbnl skrbi za %*as. ki ste mi |iostala (ako tira ga. Samo za eno lutein oilpuM'uiija bi vam bila brezmejno hvaležna.
Z najveejo udanostjo fH»ljub1jam vaše ljul»eznive roke ter vas fiozdravljam kot vaša s|H>štuj<M"a in hvaležna
Daniela Falkner".
Ko pismo rallies«* v |»oštni predal, gre še nekoliko na iz-prehod ter pride v stanovanje ravno «b pravom času. da je mogla kositi z bratom in Štefanom.
Ravno ko m* hočeta oba po kosilu od nje |iosloviti se pripelje pred stanovanje avtomobil ravnatelja Herderja.
Oba spremita Ihinielo do avtomobila ter se od nje prisrčno poslovita.
—	Xa svidenje, gospodična Daniela!
—	Na svidenje, gospod Kolniko! Na svidenje Božo!
—	Mnogo sn*če!
—	Hvala!
Nato avtomobil odpelje.
V Herderjevi vili je hila Daniela ljubeznivo sprejeta. Kati Herder jeva jo sama odpelje v njene sobe, ki so bile v gem ndastropju z lepim razgledom čez veliki vrt.
—	Ta soba je majhna, toda imate kotiček, v katerega se morete nemoteno umakniti. Tak kotiček mora človek imeti, zato sem si od matere to sobico izprosila za vas, gospodična Falkner. — pravi Kati prijazno.
—	Prav iskreno se vam za to zahvalim, milostljiva gospodična.
—Tu
vam ni treba zahvaljevati. Toda eno prošnjo imam do vas — s takimi nazivi se ne bova več mučili. Prosim, na zivajte me samo gospodična Kati, jaz pa vam bom, ako mi dovolite, rekla gospodična Daniela. Ker si bova od danes naprej tovarišice, je to bolj prijazno.
—	S tem sem popolnoma zadovoljna, gospodična Kati.
—	Sedaj vas pustim samo, da si morete po svoje uredit sobe. Ako ste do petih gotovi, tedaj vas prosim da pridete do li in boste z nami pili kavo. Kadar smo sami. tedaj pri nas n običajne čajanke ob petih, kajti moja mati se še vedno drž svoje kave.
—	Do tedaj bom gotova in bom rada- prišla, samo, akc ne motim.
—	Ne,
ne, gospodična Daniela, prav nič nas ne boste motili, ali — odkrito povem — moja mati se nekoliko boji vi soke, nove drnžabnice kot pred novim pohištvom, katero sma tra naš oče sedanjim našim razmeram primerno. Toda naj boljše je, ako ta svoj strah takoj izgubi. Kaj ne, da se bost< nekoliko ozirali na njeno boječe duševno stanje in boste po polnoma domači.
Daniela ji ljubeznivo pogleda v oči.
—	Bodite brez skrbi, gospodična Kati, kajti mislim, di vašo dobro mater popolnoma dobro poznam. Moja mati je bi la tudi bojazljiva žena učenjaka, ki je bila vedno v zadregi i svojimi majhnimi sredstvi in se ni mogla vedno pokazati, ko je zahteval njen stan. Moj brat in jaz sva ji morala vedno pri govarjati in jo tolažiti, kadar že ni mogla več. In nisva ji da la prej miru, dokler se ni z isrca smejala nad vsem, kar ji je de lalo tak« skrbi.
„	XD^ljs prfwdoji*.) . ^ -
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1934
KAZEN ZA POLJUB NA PLESU
Ellios Covani bo še dolgo pomnil ples v Viaregiu, ker ga je spravil v zapor in mu prine-'sel jjogojno obsodbo. Prišel je (na ples in takoj se je zagledal v lepo plesalko, s katero je navdušeno plesal. Dekle je bilo prikupljivo in dražestno, Covani je plesal z njo tako navdušeno, da jo je mad plesom ,kar sredi plesne dvorane vro-Jče poljubil. Dekle ni protestirajo, pač pa sta protestirala dva jkarabinjerja, ki sta pazila na jplesu, da bi kdo ne kršil načel (javne morale. Stopila sta k vnetemu plesalcu in ga vprašaja, kdo je in od kod prihaja. (Dekle je bilo veselo, da bo talko lahko zvedelo vse uradno .potrjene podatke o svojem ka-valirju. Covani je bil pa ogorčen.
Karabinjerja je začel zmerjati, dokler ga nista uklenila in odvedla v zapor. Mož je moral .pred sodišče; obtožen je bil zaradi prestopka proti javni morali in žalitve uradnih oseb. I Obsod il i so ga na devet mese-.cpv ječe, pogojno na leto dni. {Covani torej ne bo smel leto (dni poljubljati deklet, niti ža-jliti čuvarjev javne morale,-si- j eer ho moral odsedeti kazen. V {Italiji torej ni varno javilo jmi-Ijuhljati dekleta.
PARIŠKI BERAČI SO RES IZ NAJDUIVI (
Bera*Vnj»- v 1'arizu j«- |*r«-|«» vchiii«*. K.»Z«-II	ve«I«t |*r«»
>j«ki. d;t j«- tiial«i i/.kupi*-kii. «V, |tr<»mj«t kar lak««. "brez \zr«» ka**: ljudje v Velemestu pre vet" hitijo in -mi vajeni n-vš-i lie. Zat«» |n»ebiio radi ot%*arja jt» bwz|H»«*lui vrata |io«lze nn-l j*k«- železnic«*. 1'otniki vr z»*j«> "vratarju** tlmliiž. «"-«-|»rav iu«t|<-i in ima ka|hi iui «lnvi.
(t)M*I«liii* in zvitVr iiihI najve*"- 1 jiui navalom nima prav za prav prottjak imlieiiega po*la. ker so vrala itak veiitio lopet 'odprta. Kljub temu zasluži. in mimo dr ve*"-i dobrotniki uima-ja niti <"-asa. da bi mu |M*gl«*<la-,li v <M*i. To |M*s4'l>n«» prija brez-puM'lnini. ki niso vajeni l»era-čenja. A me«I poklicnimi ln»ra (či se vrši stalna prikrita neusmiljena vojna za l>oljše prostore in delovne ure. Postojanke v mestnem centru z l>oga-|tim občinstvom, ki vrže frauk, so "mastne** v primeri z oni-Jini jk> revnih prtnlmestjili, kjer 'dežuje samo drobiž. Preti kratkim so pobrali stražniki ponovi blizu "najboljše" postaje jMarboueta starca z globokim ^ vbodom v boku. Berač ni hotel povedati, kdo ga je zabo-, del; a policijska preiskava je dognala, da je bil ranjenec žr-jjtev konkur učnega boja. Moč-Jnejši tekmec je napodil šib-kejšega, ki si bo moral poiskati novo postojanko. V sred------
i Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zrszl
s velikimi stroški. Mno
i-----
go jih je, ki bo radi tla
e------
| bih razmer tako prisa
j. deti, da 10 nas naprosili,
p —
da jib počakamo, zato naj ps oni, katerim js
a mogoče, poravnajo na * ročnino točno.
Uprava "O H
i
t*'.
i ^■■finBSSBBBBBT
njem veku so baje imeli berači tudi svojega likralja" in | pravico. A zdaj vlada tudi med njimi samo i>est.
POGODBA BALTIŠKIH 1 DRŽAV v j
Ženeva, Švica, 13. septembra. — Estonska. Letska in la-tvinska so sklenile zvezo, ki ima isti namen kot Mala an-tanta, s skupnim delovanjem vzdržavati svetovni mir.	j
____I
i
Mobilizacija mleka na j tisočerih frontah. j
~ ~~ i
Mr	1
H
I ^ ji^ 4BB
Jm
Willard C. Wheeler ,
i
Mr. Willard C1. Wheeler, zastopnik X. \Y. Aver & Son, I ne., v New Yorku, je imel j>o i»bf«In Kiwanis kluba dne avmista v liottdu MeAlpin g«t-vor. v kater«*m je pri|M»rt»eal kain|i:inj«t za <"-imv«*«'->jo jMiralHt mleka.
Mr. Wheeler je v sviljelll v«iru • »pisal, kak«« v žt- v«-«"- |.-t v«»«li >talna kanifmnja /-jt j.. u|H.ral*<« iiil«-k;i.
M«—tiii. državni in zdraviti >ki «Mllx*ri «Udi temu irLivui |M«kr«'t iKMi »4» |M»iiuigale tli tli razne |»oni«»žne organi/jn-i je in /.»-n>kt klubi. PrtMlueeiiti in prodajali-1 mleka >o juslpi rali ttrgniiiziu-ij«*. ki "«t iz
klju«'-ii«t |M«>vt-til«* tt-mii lU-In.
l>ržavni <|t-|eirt>ia*iit ui |m>Ij«*-tlelstvo j** |M»t«»m >vn>- iuf«»r-luaeijske >1užIm* >iril brtišure o mleku.
| Vsi ti javni delavci )ki niso etlini. ki .<*o se zatiiinali z<i mle-jko. Vprašiinj«* mleka ima raz-,ii«- interese in vsledtega j«* bi-Ilo «l«tsli takili. ki so iz sv<»jili i lastnih interesov stremeli ]»o .ciljih, ki niso bili edinstveni. Javnost je bila vsledtega večkrat v zmoti.
; Nihče ne more nikomur oei-. t;it i slabih namenov, toda mnenja so bila tako tlel jena. 'da bi kmalu nastala resna zmeda v industriji mleka. Tako se je naprimer zgodilo, da so pred j letom dni fanuerji onih okra-j<iv, kjer je industrija najbolj razvita, zapretili s štrajkom.
Samo požrtvovalnim naporom komisarja B^ldwina, ki je pritleljen departmentu za poljedelstvo in tržišča, se je zahvaliti, da je bila uvedena nad mlekom večja kontrola in da je hila nevarnost stavke odpravljena.
j Pojavljale so se vsakovrstne j vest i kakor gobe j»o dežju. Ve-isti so se tikale cene mleka, raz-.lik v eenali, ki so plačane fčir-merjem ter počeni je mleko v trgovinah naprodaj; o vrednosti in brezvrednosti pasteuri-zacije ittl.
Posledica tega je bila, da se je letna uporaba mleka znatno zmanjšala. Pri tem je bil seveda farmer najbolj prizadet.
Ustanovljen je bil odbor za kontrolo nad mlekom, in v teku enega leta se je farmerjem izboljšal položaj.
Skupina nesebičnih oseb je dobila v komisarju Baldwinu .šampjona, ki se je odločil, da j uvede glede poljedelskih produktov take koristne odredbe kot so se izkazale uspešne v industriji.
Sestavljeno je bilo priporočilo za oglaševanje mleka s strani države.
To so posebno odobrili oni, , ki so spoznavali, da je ljudsko ' zdravje istotako v nevarnosti kakor ekonomako stanje far-
I .
merjev.
| Zastopnik Harold C. Oster-tag in senator William T. Byr-jiie sta napravila osnutek, ki je j bil po dolgotrajnem obotavljanju sprejet ter ga je podpi-jsal govemer Lehman.
I Zakon določa, da država najame petstotisoč dolarjev. Denar naj prispevajo prodajalci mleka in farmski produceiiti, in sicer po en cent od vsakih sto funtov mleka.	;
i
j. Denar ne prihaja iz žepov ,davkoplačevalcev, niti ni za-Istrantega povišjfna cena mle-iku.
t'prava oglaševanja mleka !je prepuščena državnemu de-'partmentu za poljedelstvo in i tržišča, vsa odgovornost pa pada na pleča koiuisar;u Bald-Avina.
Deset dni kasneje je pozval v Albany na konferenco petsto voditeljev industrij in organizacij. Na konferenci jogo-! voril tudi governer Lehman.
Osnovanih je bilo deset sku-]>in, ki so napravile priporočila za oglaševanje mleka. A' vseh mestih države so bili u stanovi jen i lokalni odbori. — Kampanja za večjo uporabo mleka se je vršila po radio, po gledališčih, javnih klubih in sploh vsepovsod. \ V svojem zaključnem g™*o-r ru je rekel Mr. Wheeler:
— Napravili smo načrt, tla J bomo rešili mnogo farmer jev ; preti polomom, istočasno pa tudi omogočili, da bodo otroci uživali več mleka. Otroci so naše upanje in če se bodo s pitjem mleka razvili v čvrste iu««žf in ž«*tie. j«* naša naloga r«-š.-na.	!
iigai
fuy shipping jm
mf news
KRETANJE PARNIKOV ZA MFšFC
SEPTEMBER, i'■»3*
18.	septembra:
Paris v Havre E.iropa v Bremen
19.	septembra:
Hi t-s. Uuosevelt v Havre .Ven- Yi»rk v Ilambuie
20.	septembra: Majestic v <JI>erIjuur|f
22. septembra:
Ohaniplain v Mavre BerengariH v Clieib'iur< Saiurnia v Trst.
25.	septembra:
Statf-mlarii v Bouio^tir »ur M#
26.	septembra:
Mauretatiiu v (Mi»-rl>i»urg U'lishingtbii v Havre Albert lia!lin v li.tuibuitf
118. septembru :
Hremen v Kremen
29. septembra:
Conte c J i Savi«.a v Ofiioa I le <le Hrane c v Ilavie
3. oktobra:
A<juit;uii:i v ClierlMmrK l»eutsehlan<l v ll:wi t.iup I'res. Harding \ H..vi e
5.	oktobra:
Ol.vrt»pi<- v <"herlmiirg
6.	oktobra: faris v Havr»-(-"■■• \ i:,.
St. l/iiiiv \ || ii-il.nrj£ VuJ. j ju. i ^ Ti st
10. cktobra:
Mart. ::.n v ll..\rr lluml'Uri: v II .ml., rsr
l^-rt ; »:.1I... \ •'It^rUxirtf
2.	oktobra:
Maj»-»li<- v Cherbourg
3.	oktobra:
I-ifay»-ti»- v llavrt Hex v <:«-noa
Wetidam v It'iulbKiir »ur Mer
17. oktobra:
Pres. u.v.sev.-tt v Havre •Wu' York v ilaiiil utg
19. oktobra:
Stiilcinlaiii v HnulitKlie sur Mer
JO. oktobra:
Hrnjiien v lira men J le <it France v Havre
24.	oktobra:
Washington, Havre A^uitania v (.'herbourg
25.	oktobra:
Albert Ballin v Hamburg
26.	oktobra:
Olympic v Cherbourg
27.	oktobra:
ESuropa v Brsrnen Ciiamplan v Havre Cuute tli Savoia v Genoa
11. cktobra:
Berengaria v Cherbourg iJnitselilant] v Hamburg
isliwhikaiffitnlfiifiurtfibfiailfiffiifi-fiifi
GLAS NARODA
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče j naročili za svoje »orodij nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7.
i V Italijo lista ne pošiljamo.
" THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A
f SLOVEN1C PUBLISHING CO.
I	TRAVEL BUREAU
1	11< WEST 18th STREET NEW YOKE« II. T. I PlfllTE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, Rl- BB^^F^C
I	ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-I TCVANJE
Povesti in Romani:
M«k------US*
n. M —im__ml
Marjp« MM. bmyorHnka...........J5
hi Imira __________________________M
Nate (K IL M. » pKNtl______m :
km* Enrfilu. tnlu ______7« i
nm trta. tnla m_____79 1
b ruši rana ______________________JU
| Na Indiji*Mi atakih_______________M
Sati IjMlje_______*
Nekaj iz make icaiaeim____________SS
| Na krvavSi paljanah. Trpljenje In | utrahnie z lx>julb |tuh«i«luT blrAe-i ga aloTenskera [Milka __________________1.50
! Ob 5S iHaici Dr. Jaaeia E. Krrka ...SS . Onkraj pragazda_________________M
j Odkritje Anrrikr. trdu Tesano------.§Š
mehko resama_________-----M
! PraprctsMvc xgadbe-------------SS
I Paati In zanki ______________________
I Pater Kajetan____________________1.—
PingtiMki atak_____________.M
Pravica kladiva ___________________________M
Pabirki Is Raia -(Albret-hti ____________.35
Pari&ki zlatar_________________________SS
Prihajati, poveat _______________JU
'aiigalee_________________________SS
Parestl, pesmi v pruaf (Baudelaire)
trdo Tesano .........................
Pa strani klobuk ____________________M
Plat krona________________________________41
Pri strica ______________________________________.••
Prst boijl ______________________J3?
Patria. povest Is Irske junaSke d'
b» _____________________________U
fa gorah In dolinah___________M
Pol litra vipaTea___________M
Poslednji Mehikanec _____________SI
Pravljic« H. Majar ____________________SI
Predtriani. Pretorn in drugI svetniki v gramofonu ___________________JKT'
Prigodbe <e>eliee Maje. trda Tea 1__
Ptice selivke, trda ves __________76
Pred nevihto ____________________S*
Popotniki________ft
Poznava Boga ..........................3*
Pirhi_________________________S*
PaTadenJ ________________JU
PraAkl judek___________________»
Prisega Huronskega glavarja ____
Pravljice in pripovedke (Ktdutnik)
L svesek _____________________________41
2. aresek....................4«
Prvi« Med Indijanci_______________SS
Preganjanje indijanskih ■Ifjaaar-Jev-----------3»
Robinson ---------------------------S*1
Robinson Crnsoe___________________U
Revolueija na Portugalske«_____JU
Rdefa In bela vrtnica, pot est _______JI«
Rdeta megla ......................................MW
Slovenski kalJlTec_____M
Stote Ttmm'M^,^ ~ JI
Snriki iniaiid______________________________J5
i	KinM Indij« __________ _______jjm
NwH« k nji ca.. la_________Ca !
f Sanjska knjiga, velika ____________Jt!
| siam« knjiga, i Iraška) _______IZ9
! Spomini JueiKlaiiinbro dokra-j tnljca. 1914—ISIS ____________________1.25
Srrdo/imri. trd. v»-z. .....................SS
br«A ...........................................„f§
Mranote vojne .................................JSš
Sliri Miru. z v................................
i Stanley i Afriki ............................S*
Spomin zuanrgm pol u\aim __________I.50 ;
■ Stritar jeva AiiIIh.Io^'Ja. bru* ........JiSi
Sisla Srsta. |H.vr*i lx AI>ru<-«-v .......3« I
Sin medvrdjejca lutra. Pulupluil ' roman ................. ..........................
študent naj bo. sv.....................Ji'
Sveta Notburga ...................................15 |
SpiHje. male poveitl ............................JU
Stezaaledee............................................aS
Šopek Samoiarke ............................J5
Sveta no« .........................................JS
» Svetlobe in senee ..........................
i Slike (Siefiku) .................................M
Spake, humoreska, t-ila ............9)
SHAKESPEAROVA IIK1.A:
Vlarhbet. trdo vez. ...............................»t
bruSirauo ......................................7|
Othelo...........................................II
Sen K.*esne noti ___________—.......—79
Slovenski pisatelji U. t\.:
Potresna povest, Moravske Bilke, Vojvoda Pero i IVrlca. Črtice ..................................&5S,
Tigrovi zobje.............................L—
Tik za ironto .....................................7«
Tati«. (Bevk), trd. ves. ....................
frl indijanske povesti ..................SS j
Tunel, m«, roman ............................1JSI j
Trenutki oddiha ................................JU,
Turki pred Dunajem .........................3Si
Tri legende o razpriu, trd. vea.....SS
Tiso« in ena noi:
L svezek _________________________l.S#
1L svesek............................1.41
III. svesek________________________________1.6S
S KNJKJK SKUPAJ ________________S.7S
Tlsoi in ena noi (Kape)
Tea. finala izdaja ________________t.—
ugrabljeni milijonar _____________ 1JES
V	krempljih inkvizicije ___________I.S«
V	robstvu (MstlčIC) ........................1.8»
V	gorskem zakotju __________________________jsl
V	oklopnjaku okrog sveta:
1.	del -----------------------------------n«
2.	del j| OBA SKUPAJ ........
Veliki inkvtzitor.............-.......I.—
Vers (Waldova ), brus.......3f
Vdjaka n» Jdms, • • ti kanal ______2S
Vrtnar. i ftabitMlranalb Tagurol.
trdii retaiiu .79 broAiraUo ....................................
Volk Hpokernik m drage povesti....1.—
t nI«» vezano ......... ..............liS
Vojni, mir ali |x«in)>tfo. t. av. ___M
V nnstl- ^r ftla. III. ST................SS
Vermin Vodnika izbrani *ial__SI
\ adnik st njemu narodu _________________S3
, Vodnikova pratika L 11S7_______5S
Vodnikova pratika I. 1928________SS
\t»dniki in preporokl_________Jt
/misel umrli ___________________________.SS
Zadnje dnevi nesrečnega kralja____M
Z% kruhom. p«»vezt __________________________SI
/adnja kmečka vojska____75
/adnja pravda, ve» ..._________________71
/jnaJ Iz Bosne______________________71
Življenje slov. trpina, Isbranl spisa
Aleiovec, 3. zv skupaj ..........1.5S
Ziatokopl .............................SI
Ženini nafte Koprnele ....................45
Zmote in konee gdC. Pavle________45
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del ----------------------------------45
II. del ______________________45
Znamenje filtrih (Dt.yle)________it
Zgodovinske anekdote_______________JI
Z ognjem In arnicas _........1.—
! Zloiin In kazen:
L lo II. aresek ......................1.—
Zgodbe Napoleonovega bazarja ........II
vezana -------------------------------------.JI
! Zgodbe zdravnika Mozaika________71
Zlati pantar ______________ _________JS
ZBIRKA SLOVENSKIH POVK8T1
1. zv. Vojnomlr ali poganstve___55
!. zt. Buda brezdno______________JU
S. tv. Vesele povesti______SS
I, zv. Povesti in slike —.................55
5. zv. Student naj bo. — Nr* vsah-danji krak__________U
SPISI ZA MLADINO
MJANGU
3.	st. trdo vesauo. Vseouje 12 povesti ---------------------------------....J«
4.	sv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti _______________________________________m
5.	sv. trdo vezano. Vinski brat______55
0. av. trdo vezano. Vsebuje to povesti -----------------------------------ss
Knjigama "Glas Naroda"
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 2J6 West J 6th Street. New York