Naročnina Dnevne Izdajo n knlJMH Jugoslavija mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemslvo mesečno 40 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 1ZO Din, za Inozemslvo 140D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Poštnina plačana v gotovim Leto IVII. v Ljubljani, v nedeljo, dne 27. oktobra 1929 Št. 246 St. 3 Dir Cene oglasov i stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1'SO lnZD.veCU oglasi nnd 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKe ln dneva po prazniku Informativen list za slovenski narod Opravo /e vKopltar/ev J ul.il. S * Cehov nI račun: C/ubllana štev. 10.650 In 10.349 za Inserate, Saralcvoit.7363, Zagreb U. 39.011. Vraga In nuna/ U. 24.797 Seja vlade Stanovanjski zakon podaljšan za šest mesecev Kako je bila Češkoslovaška osvobojena Vreanlitvo le v Kapiianevi ulici it. 61111 Kohoplsi se ne vraCalo, netranhlrana pisma se ne sprelema/o -» llreanIStva lelelon SI. 2050. upravnlilva it. 2328 Krščanstvo in kultura V ponedeljek zbere naša najjačja prosvetna organizacija »Prosvetna zveza« svoje delegate v Ljubljani, da iz preteklosti in sedanjosti zasnuje delo za bodočnost. Ko želimo naši prosvetni matici mnogo jasnih pogledov in poguma za čim plodonosnejšo delovanje med našim narodom, menimo, da je prava prilika, da povdarimo krasno vzporednost, ki poteka med našim krščanskim svetovnim nazorom in resnično kulturo. Samo od sebe je razumljivo, da v gotovih krogih obeh pojmov krščanstvo in kultura ne pojmujejo drugače kol v drastični antitezi. Spomnimo le, da so preganjanje krščanstva nazvali »Kulturkampf«, boj kulture proti mračnjaštvu in v dnevnikih plitkejšega žanra ne manjka nami-gavanj, da se je podvig kulture pri nekaterih narodih započel šele potem, ko so se obrnili od krščanstva. Mi srno preveč navajeni na take banalnosti, da bi nas vznemirjale. Nepoznanje katoliškega nauka in hotenja, — ignoranca, ki je v mnogih slučajih tudi nezadolžena, je povod zmoti, ki gre tako daleč, da postaja krivična. Proti tistim, ki stoje ob strani in onim, ki ne žive z nami živega katoliškega sožitja, postavimo trditev, da katolicizem nalaga svojim pripadnikom civilizacijo in napredek kot dolžnost in da je Cerkev uajsolidnejše poroštvo za progresivni napredek. Kaj je civilizacija? Ko smo že več ali manj preboleli razne liberalne definicije, je danes v ospredju socialistično pojmovanje, ki smatra za kulturo ono socialno delo, s katerim družba podpre naravo, da more človek živeti in sicer živeti vedno bolje. — Tetnu materijalističnemu pojmovanju pa postavljamo nasproti naš krščanski nazor, po katerem nam je kultura gospodo-vanje človeka nad naravo, neprestano bogatenje duha, ki izžareva v umetniškem, gospodarskem in tudi zgolj industrijskem ustvarjanju — a neprestanem tesnem stiku realnega z neskončnim. To je cilj krščanske civilizacije. Iskreno stremljenje po najlepšem in najvišjem ne more drugače, da v svojih zadnjih posledicah vodi k — Bogu. Bog je zadnja analiza, h kteri najde pota iskajoč človeški napor, dokler je pošten in odkritosrčen. Ker le On, ki nas je ustvaril, nam more v samem sebi dati smisel in polno vsebino našega življenja. Bog je polnost biti in življenja. Čim več si torej človek osvoji delovnosti in življenja, tem bolj mu je podoben. Ako bi za podobnostjo z Bogom ne stremeli, bi niti ne vršili svoje dolžnosti. Ta svež in poln razmah življenja je pa ravno ono, kar imenujemo civilizacijo. Ali ni toraj jasno dovolj, da mora vsak resničen vernik smatrati delo na civilizaciji za svojo dolžnost, ker vsak resničen napredek pospešuje in zajam-čuje pot človeštva k Bogu. Premotrimo še drugo okolnost. Mnogo je danes na zemlji najbolj zapuščenih puščav in mnogo je v zgodovini visoko razvitih narodov, ki so našemu veku le še tragične priče ruinirane kulture. Celi rodovi so bili porojeni v kulturi, so rasli in se razvijali, a na to umrli? Ali je mogoče ugotoviti vzroke propada? Mnogi so nam zapustili le fragmentarične in problematične dokaze, - a vseeno moremo vsaj slutiti, da so narodi izmirali na rivaliteti dveh kultur, ki sta v medsebojnem trenju porušili ono notranje ravnovesje v človeku, ki je potrebno za organičen napredek civilizacije. Zlasti preobilica materijelnega bogastva in njega po-vživanje v elegantnem sensualizmu je bila vedno najhujša ovira harmoničnemu razvoju znanosti, umetnosti, plodonosne delavnosti in skrbi za večnost. Ako pojav kulturnega propadanja strnemo v en vzrok, najdemo, da so propadle vse tiste kulture,ki so imele na sebi partikularno obi-lježje, ker so imele specialno fiziognomijo in so z nečem časovnim, lokal, ali plemenskim skušale nadomestiti univerzalne vrednote, ki so bitne vsemu človeštvu in ki preko stoletij pletejo vse-občo človeško kulturo. Naš slovenski narod je potom krščanstva navezal svojo kulturno usodo na najsplošnejši in najvekovitejši idejni sistem, ki je kdaj eksisti-ral. To je tisto krščansko vseobčestvo, ki prav doumljcno ne sme poznati ne Grka, ne barbara, ampak zre vse človeštvo pred neskončnostjo božjo. V tem občestvu še vedno ostaja dovolj prostora za poln in harmoničen razvoj vseh onih energij, ki so posameznim narodom lastne, a čuva pred kulturno osamelostjo in slepimi zablodami. Oni, ki imajo pred očmi dobrobit našega naroda, morajo samo v tej smeri zidati dalje. Prelom s posvečeno tradicijo bi pretrgal har-mon. razvoj in iztiril narod v opolzko, neznano smer, ki je upropastila in požrla že vse močnejše narode, kot jc pa naš. Nosilci klenega krščanstva so zato naši najboljši kulturonosci. Naj nihče ne govori o inferiornosti katolikov na polju kulture Belgrad, 26. oktobra AA. Daues ob 11.30 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade generala Petra Ziv-koviča. Seji so prisostvovali vsi ministri, razen ministra vojske in mornarice generala Ste-vana Hadžiča in ministra prosvete Bože Mak-simoviča ki sta odšla v Štip na odkritje spomenika ter ministra brez portfelja dr. Kuma-nudija in ministra financ dr. Stanka Švrljuge, ki sta v Parizu, in ministra za javna dela inž. Savkoviča, ki je bolan. Ministrski svet je sprejel poročilo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkoviča, o stanovanjskem zakonu, ki poteče 31. oktobra t. 1. Ministrski svet je Belgrad, 26. okt. (AA.) Z ukazom Nj. Vel. kralja od '25. okt. t. 1. so imenovani naslednji okrožni inšpektorji: v vardarski banovini: za okrož. išpektorja v Prizrenu Filipovič M. Mihajlo, veliki župan kosovske oblasti, v štipu Cvijovič V. Svetomir, vel. župan sremske oblasti, v Bitolju Momčilo A. Miloje, vel. župan zetske oblasti; v vrbaski banovini: za okrožnega inšpektorja v Jajcu Srečkovič K. Mihajlo, vel. župan vranjske oblasti, v Bihaču Gjorgjevič T. Gjor-gje, vel. župan travniške oblasti; v dravski banovini: za okrož. inšpektorju v Mariboru v 3., I. dr. Schaubach Franc, vel. župan mariborske oblasti, iste kategorije in skupine; v drinski banovini: v Užicali Jeftič M. Vladimir, vel. župan užičke oblasti, v šabcu Lju-bisavljevič Nemanja, vel. župan valjevske obl., v Tuzli Jak.šič D. Milan, županijski svetnik somborske županije; v dunavski banovini: v Velikem Bečkere-ku Antula J. Dragomir, vel. župan podrinske Pariz, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Vladna kriza je danes še zelo oddaljena od rešitve. Da-ladier se je resno trudil za sestavo nove vlade. Vendar je ni pričakovati pred torkom ali sredo. Težkoče so ne samo radi še vedno negotovega stališča socialistov, temveč tudi vsled osebnih vprašanj. Daladier je danes popoldne po kratkem razgovoru s predsednikom republike začel pogajanja s socialisti in jim ponudil več portfeljev. Zborovanje socialističnih delegatov, ki je sklicano na ponedeljek v Pariz, bo odločilo, ali se morejo za današnji položaj porabiti prejšnji sklepi stranke, ki so bili sprejeti že preje pod bistveno drugačnimi okolnostmi. Daladier torej ne bo Razprave pred drž. sodiščem Belgrad, 26. okt. AA. Pred državnim sodiščem za zaščito države so napovedane te-Ie razprave: 28. oktobra proti Hakifu Huniču zaradi špijonaže, kaznjivi po § 85. kazenskega zakona, 29. oktobra proti Miloradu Petroviču in tovarišem zaradi komunistične propagande, 4. novembra zoper Pavla Kastrina in tovarišem zaradi komunistične propagande, 11. novembra proti Valimu Blabsi in tovarišem, obtoženim po zakonu o zaščiti države, .18. novembra zoper dr. Dragotina Jovanoviča, prof. belgrajske univerze, ki je obtožen po čl. 3. in 4. zakona o zaščiti države, a 25. novembra proti Milanu Marinkoviču in tovarišem zaradi širjenja komunistične propagande. Belgrad, 26. oktobra. AA. Z ukazom je vpokojen Vladislav Vezič, septemvir v Zagrebu. in civilizacije! Hvala Bogu, katoličan, ki je vreden tega imena, res da bolj skrbi za svojo dušo, kot telo. A ni sovražnik snovnih dobrin, ker jih smatra prav tako za delo božjih rok, kot svojo dušo. Zaveda pa se, da napredek ni isto, kot slepo se vdajati vsemu, kar je od koderkoli zašlo na naša tla. Napredek tudi ni lov za bežnimi hipotezami, ki jih takozvana dnevna kultura vrže na površje in jih že naslednji dan požira kot enodnevne pojave. Tudi še ne smatramo za najvišjo inkarnirano umetnost charleston in jazz-band. Da, rečemo še več: Ker smo kulturni, to podaljšal veljavo tega zakona za nadaljnih 6 mesecev in sicer samo za stanovanja ene do dveh sob, v katerih stanujejo uradniki in vpo-kojenci ali njihove vdove. Ta stanovanjska zaščita bo trajala do 30. aprila 1930. Minister pravde dr. Milan Srskič je poročal ministrskemu svetu o delovanju komisije za organizacijo banskih uprav. Ministrski svet je dal zadnja navodila glede vprašanj, o katerih je bila komisija razdvojena. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič bo zastopal kraljevsko vlado na proslavi 350 letnice mesta Karlovca, ki bo jutri 27. novembra. Sejo je zaključil predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič ob 13.15. oblasti, v Kragujevcu Nagulič Miljutin, vel. župan moravske oblasti, v Smederevu Tucakovič P. Peter, vel. župan šumadijske oblasti, v Som-boru Popovič J. Dušan, vel. župan dubrov-niške oblasti; v zetski banovini: v Belem Polju Popovič Lazar, polkovnik v pokoju iz Belgrada, v Dubrovniku Lukič Predrag, vel. župan timoške oblasti, v Kosovski Mitrovici Vasiljevič P. Ra-domir, županijski svetnik bitoljske županije. v inoravski banovini: v Znječnru Stevano-vič G. Borivoj, vel. župan podrinske oblasti, v Kruševcu dr. Petrovič M. Dušan, vel. župan kruševačke oblasti; v primorski banovini: v Mostarju Sekulič L. Branko, vel. župan bihaške oblasti; v savski banovini: v Osijcku Perkovie N. Anton, vel. župan osješke oblasti, v Ogulinu Bejauovič S. Mile, županijski svetnik osješke županije, v Varaždinu Dubenik J. Stjepan, županijski inšpektor mariborske županije s sedežem v Čakovcu. mogel zvedeti za odločitev socialistov pred ponedeljkom. Loucher za levičarski kabinet Pariz, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor piše »Petit Parisien«, se bo Daladier pogajal tudi še z drugimi levičarskimi strankami, preden se bo dogovoril s socialisti. Med tem se je Loucherjeva skupina s svojim sklepom izjavila za udeležbo pri vladi, ki naj bi se sestavila na podlagi levega demokratičnega programa. Če bi navzlic vsemu pričakovanju ne prišlo do Daladierjevega kabineta, bi radikalni socialisti slej ko prej blagohotno podpirali sestavo Paul Boncourjevega kabineta. Drummond pride 3. XI. v Belgrad Ženeva, 26. okt. AA. Jugoslovanski opol-nomočeni minister v Bernu dr. Šumenkovič se je danes sestal z glavnim tajnikom Društva narodov sirom Erickom Drummondom. V razgovoru sta določila program prihoda sira Drum-monda v Belgrad. Generalni tajnik Društva narodov prispe v Belgrad 3. novembra popoldne. V Belgradu ostane dva dni, nakar poseti Sarajevo, Dubrovnik in Split, da se seznani s temi kraji. Od tam se bo sir Drummond vrnil preko Trsta v London. Po tiskovnem zakonu Zagreb, 26. okt. (Tel. s-SIov.«) Pred zagrebškim sodiščem je danes padla razsodba proti uredniku »Riječi«, Kovaču in proti Pavlu Markovcu, ki je v omenjenem listu napadal Ilukavino, bivšega ravnatelja ljubljanskega gledališča. Oba sta bila obsojena na 15 dni zapora in 1.000 Din odškodnine. preziramo. Mi vemo, da so narodi stopili v šta-dij senilnosti in umiranja, kadar so se taki pojavi razbohotili med njimi brez odpora in reakcije. — Naloga narodne prosvete mora biti, da take in podobne pojave signalizira kot škodljive in jih zavrača od zdravega narodnega telesa. Zdrava ljudska prosveta črpa iz neusahljivih sokov naroda in mu dviga srce in plemeniti dušo v trajnem odnosu do neskončnega. De! te visoke na loge je med našim narodom poverjen Prosvetni zvezi in naša iskrena želja je, da jo čim uspeš nejše vrši. Spomini na 28. oktober Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Na prošnjo Vašega dopisnika je dala odlična češkoslovaška osebnost, soudeleženec dogodkov 28. oktobra 1918, naslednji markantni pregled takratnih dogodkov. Dne 28. okt. je bil meglen dan. Dr. Rašin je dajal zgodaj zjutraj povelja. Prejšnji dan je dr. Tusar obvestil dr. Schreinerja o situaciji. Na podlagi tega je izvršil razporedbo straž. Rašin in Soukup, vodja socialistov sta odšla na stanovanje Šveh-le. Sklenili so, da vzamejo v svoje roke vojaške centrale z aprovizacijo. V Pragi je bila močna garnizija madžarskega polka. Uprava se je pa nahajala še vedno v avstrijskih rokah. Okrog 9 sta odšla Švelila in Soukup v aprovizacijsko centralo, kjer je Švelila pozval ravnatelja Schvvarza naj odstopi in mu predstavi uradništvo. To je nato razrešil pokorščine do Dunaja in ga zaprisegel za češkoslovaško državo. Besedilo za prisego je napisal Švehla sam. Vodstvo aprovizacije je prevzela komisija vseh strank. Rašin je med tem afiširal Wilsonov odgovor na Andrašijevo noto, kar je priklicalo ogromno množico ljudi na Vaclavski trg. V trenutku so se pojavile po hišah belo-rdeče zastave, ki so bile do tedaj prepovedane. Po-lciijski stražniki so izmenjali znake na čepicah. V uradnih poslopjih so se odstranili avstrijski grbi, narod je metal simbole stare monarhije v Vltavo. , Ob pol 12 se je vršila seja narodnega odbora. Na predlog dr. Rašina je odšla depu-tacija v cesarsko namestništvo, da prevzame civilno upravo. Grof Coudenhove je bil ravno odpotoval na Dunaj po ins^rukcije. Njegovemu namestniku je narodni odbor javil, da je narod prevzpl sam svojo upravo v roke in da do nadaljnega ostanejo vsi zakoni v veljavi. Od tu je odšla komisija k deželnemu odboru, kjer se je grof Schonborn kot predsednik kratkomalo udal in se stavil na razpolago narodnemu odboru. Vse praške godbe so zasvi-rale po ulicah in manifestirale za svobodo. Istega dne popoldne se je vršila generalna seja narodnega odbora, na kateri je dr. Rašin predložil osnutek zakona o proklama-ciji samostojne države. Civilne oblasti so bile torej kmalu v narodnih rokah. Težje je šlo z vojaštvom. Prišlo je do spopadov. Situacija je postala zelo kritična, ko so avstrijski častniki postavili po ulicah strojne puške iu prepovedali vsake manifestacije. Izšlo je mnogo proglasov, da bi se obdržal red in mir. Po mnogih pogajanjih se je vojaška komanda z generalom Kastra-nekom na čelu odločila, da se uda. Ob 8 zvečer sta se pripeljala zapovedujoča generala v gosposki klub, kjer sta izročila narodnemu odboru oblast nad armado. 28. oktober je postal torej začetek nove države. Ta dau pomeni važen mejnik v zgodovini vseh slovanskih držav in tudi v zgodovini jugoslovanske. Mi Čehi in Slovaki opažamo med Vami vedno bolj, kako je ta praznik enako Vaš, kakor so tudi Vaši prazniki naši. Proslava 28. oktobra Belgrad, 27. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se v Belgradu pričele slavnosti ob priliki proslave 28. oktobra kot desetletnice češkoslovaške države. Daues se je vršila otroška predstava s petjem, deklainacijami in marijonet-nim gledališčem. Jutri zvečer se vrši slavnostna akademija, katere se udeleže člani opere in kraljeve garde. V ponedeljek zvečer se bo vršila v Narodnem gledališču slavnostna predstava >Jenufa« od Janačkega. Čsl. odlikovanja 21. polku Skoplje, 26. okt. (Tel. >Slov.«) Danes so bila na slavnostni način izročena odlikovanja češkoslovaškemu polku v Skoplju. Ob pol devetih so dospeli v Skoplje Dr. Vokač, Rudolf Vicilal, ataše češkoslovaškega poslanstva in češkoslovaški konzul Smajensky. Gospod Vokač je imel velik govor na vse oficirje in vojaštvo, v katerem je naglasil kako se posebno Češkoslovaška trudi, da ostane v zvezi z drugimi slovanskimi državami. Na koncu je podal odlikovanja in sicer red belega leva III. razreda Petru Iliču, komandantu 21'. pešpolkn. Tudi drugim oficirjem je izročii odlikovanja. Nato se je zahvalil Ilič in je pozval vse časnikarje in vojake, da zakličejo Masaryku in ee-I škoslovaški vojski in narodu bratski: »Živiok Okrožni inšpektorji imenovani V Mariboru je imenovan veliki župan Schaubach Francoska kriza še nerešena Socialisti sklepajo šele v ponedeljek KTD in občni zbor V sredo, 23. oktobra je bila glavna skupščina članov »Katoliškega Tiskovnega Društva« in obeh zadrug: »Jugoslovanska tiskarna«, r. z. z o. z. — in »Jugoslovanska knjigarna« r. z. s o. s. v Ljubljani. številna udeležba osvedoč.uje, da se Člani v polni meri zavedajo, kako važno je to skupno ognjišče za prospeh prosvete med našim narodom. Občne zbore je vodil prelat A. Kalan, ki se je ta dan po 30 letnem modrem in uspešnem delovanju kot odbornik in načelnik omenjenih ustanov poslovil ter prepustil težavno in odgovorno mesto mlajšim močem. Iz obširnih poročil tajništva omenjamo samo nekaj podatkov, ki bi mogli zanimati tudi širše kroge. Razveseljivo je dejstvo, da imajo časopisi »Slovenec«, »Bogoljub« in »Domoljub«, ki jih podpira društvo, čimdalje večje število naročnikov. Do 100 tisoč šteje že ta velika armada. »Slovenec« sam se je tako razširil in usovršil, da ima v uredništvu dovolj zaposlenja 20 urednikov in uradnikov ter cela vrsta marljivih sotrudnikov in dopisnikov. »Jugoslovanska tiskarna« je narastla skorajda v največje grafično podjetje v Jugoslaviji, saj je uslužbenih v vseh oddelkih 163 oseb; med njimi je 20 vodilnih moči z uradniškim činom. Ravnatelj K. čeč je mož, ki pazno zasleduje vsak napredek v tipografski stroki. Pod njegovim vodstvom se je povzpela tiskarna na višino glede tehnične zmožnosti kakor tudi glede popolnosti v izvrševanju naročil. 21 let je že, odkar je bila postavljena ogromna tiskarniška palača ob zmajevem mostu, pa je vendarle za vse obsežne obrate posbila pretesna in so se prav te dni izvršile precejšnje premembe v notranjščini poslopja. O razmahu v >Jugoslovanski knjigarni« smo imeli priliko že minulo nedeljo čilati obsežna poročila v »Slovencu«, ko je zavod praznoval polslolet-nico obstoja in razvoja, ravnatelj I. Mesar pa srebrni jubilej svojega načelovanja. Njegova zasluga je, da je »jugosl knjigarna« dosegla tak obseg ia delokrog. Če pomislimo, kolike težave imajo katoliška založništva, se moramo naravnost čuditi vidnemu napredovanju te ustanove tekom zadnjih 25 let. »Jugoslovanska knjigarna«, odnosno KTD se je prizadevalo vsa leta, da je vršilo svojo kulturno nalogo v kar največji meri. V »Katalogu«, ki je izšel ob desetletnici »Nove založbe«, je rečeno, da se je ustanovila ta založba kot »odpor proti kulturni stagnaciji«. V kolikor se nanašajo te besede na KTD, bi bilo odgovoriti sledeče: KTD se je vedno zavedalo kulturne naloge, ki jo ima po svojem namenu. Kakor se pa opaža v delovanju vsake tal.šne institucije valovanje, ki je odvisno od raznih razmer, tako je bilo tudi z delovanjem KTD. Proti koncu svetovne vojske pa so vprav težke splošne razmere In še posebej razno politične struje, ki so izkušale tudi KTD spravili pod svoj vpliv, zelo oteževale delovanje društva. Sicer si pa KTD ne prisvaja nobenega monopola za kulturno delo, temveč je bilo in hoče biti tudi zanaprej le neka trdna postojanka v vseh možnih prevratih in menah kulturnega življenja. Po voiitvi in proglasitvi novega odbora je spregovoril dr. P eč j a k prelatu K a 1 a n u nekako takole: Ne najdem primernega izraza, da bi se v imenu skupščine zadostno zahvalil dosedanjemu predstavniku za velike zasluge, ko je dolgih 30 let tako uspešno vodil KTD. Obhaia me tesnoba, če bi moral naštevati posameznosti njegovega dolgoletnega poslovanja in vodstva. Pa saj ne potrebujemo naštevanja; dela so očitna t Veličasten zavod je tu, ki je bil celo četrtletje napredovanja v veščih rokah. Naj bo samo breme, ki je odlaga; s skušnjami pa naj nam bo še v bodoče ob strani. Če predlagam, da imenujemo gospoda prelata za častnega predsednika, je to komaj primeren izraz naše zahvale, saj je nekaj običajnega; a naše Imenovanje vsebuje nekaj več: mi bomo bivšega predsednika res imeli za častnega predsednika in ga bomo radi vpraševali tudi za svet. Vsi zborovalci so vstali ter hkrati plosknili v odobravanje lepih poslovilnih pozdravov. Gospoda častnega predsednika je spontana ova-eija vidno prevzela. Poln ganotja se je zahvalil za znake spoštovanja in ljubezni, ki so bili res iskreni. Odgovoril je približno takole: Lahko odhajam, ker prepuščam zavod in ustanovo skrbnim gospodom, ki so se že doslej v soglasju s predsednikom trudili za prospeh KTD. — Spomini na 30 letno dobo skupnega dela premagajo tudi trdo naravo. —■ Bil sem vsekdar mnenja, da je treba posel, ki je komu poverjen, v polni meri izvrševati; če tega ni, je bolje, da se človek umakne. V teh letih je vodstvo Marijanišča zame dovolj težko breme. Prepričan sem, da boste gospodje tudi v bodoče složno delali. Iz srca vam želim božjega blagoslova, ki je potreben za tako važno delo. Ako boste kdaj potrebovali moje pomoči in sveta, bom vsekdar radevolje na razpolago. — Presrčne ovacije so se ponovile tudi ob teh toplih besedah. Novi odbor, ki se je po sklepu obč. zbora takoj konstituiral, ima dobro voljo, da bo z vso vnemo nadaljeval plemenilo delo in vzvišeno nalogo, ki je začrtana v pravilih. Belgrajske vesii Belgrad, 26. okt A A. Nj. Vel. kralj jo davi ob 11 odpotoval v Topolo. Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Splošno znani publicist Albert Kohler, ki jo mnogo pisal o Južnoameriških državah, se mudi v Belgradu. Misli izdati o Jugoslaviji podobne knjige. Belgrad, 26. okt. (Tel. >Slov.«) Herbert Taub, ravnatelj »AUgem. Ziirich. Ztg.« in pisatelj knjige »Fiihrer durch Jugoslavienc, je danes dospel v Belgrad in odpotuje v Južno Srbijo. Belgrad, 26. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. je imenovan za predsednika upravnega sodišča v Zagrebu dr. Milan Zoričič, veliki župan zagrebške oblasti. Belgrad, 26. okt A A. Ker jc Sava ponovno narasla, je bil vzpostavljen blagovni in tovorni promet na progi Belgrad—Sisak in narobe. Belgrad, 26. okt. (Tel. Slov.) Danes so odpotovali iz Belgrada člani Lige za mir, ki so sc mudili te dni v Belgradu. Njim na čast je bil danes prirejen v hotelu »Srb6ki kralj« slavnostni obed. Belgrad, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne ob 5 se je nad Belgradom in okolico utrgal oblak. Belgrajske ulice so bile nainah preplavljeno, Evropska federacija m utopija Pariz, 26. okt. (Tel. >Slov.<) Na shodu stranke v Reimsu je izjavil Herriot o ideji Panevrope: Po svojih vtisih, ki jih je dobil v Berlinu, Pragi in na Dunaju, je prepričan, da evrospku federacija ni nobena utopija več. Herriot st ne predstavlju evropske zveze niti v obliki švicarske kantonske organizacije niti v obliki ameriških Združenih držav. Še najprej se lahko primerja Panevropo s panameriško zvezo. Herriot bi bil ponosen, če bi doletela čast Francijo, da bi prva predlagala svetu izvedbo te, ideje. Anglež za Panevropo London, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Na neki konferenci o angleški brezposelnosti in sve-tvonem gospodarstvu v Oxfordu je ravnatelj finančnega odbora Društva narodov Sir Ar-thur Salter nastopil za Panevropo. Izvajal je, da so more brezposelnost odpraviti saino internacionalnim potom. Blagostanje Amerike je utemeljeno s tem, da ameriške države niti ne poslavljajo druga proti drugi velikih armad niti nimajo carinskih mej. imenoval av Dunaj, 26. oki. (Tel. »Slov.«) Salzburški knezoškof dr. Rieder je prejel lastnoročno pismo kardinala, državnega tajnika Gasparrija, ki mu po nalogu papeža in kot dokaz posebne papeževe naklonjenosti radi njegovih čednosti in zaslug sporoča, da mu papež še nadalje e dovoljuje stari salzburški privilegij, da sme salzburški nadškof še naprej imenovati avstrijske škofe, to je sekovskega in krškega. Ta pravica jo tem večji dokaz papeževe naklonjenosti, ker je papež sicer proti takim privilegijem. OdkriSa iredentistična organizacija Praga, 26. okt (Tel. »Slov.«) V Sovaru Prešovu je bil aretiran dekau Dobrunsky, namestnik predsednika madjarske socialne stranke. Hišna preiskava je dognala pri njem veliko iredentistično organizacijo pod njegovim vodstvom, katere člani organizacije so bili večinoma madjarski krščanski socialisti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Našli so pri ujem zemljepisno karto, na kateri so bile označene pokrajine, ki na^ se Jpčijo od Češkoslovaške, in dokumenti, ki dokazujejo zvezo z madjarskimi vohunskimi organizacijami. Koučno go našli še drug kompromitujoči se nočešo materijah Preiskava se vrši tudi proti več drugim osebam, ki bodo tudi aretiraue. Danes so se izvršile še razne druge hišne preiskave pri odbornikih organizacije krščanske socialne stranke ter je jasno, da pripravljajo oblasti veliko akcijo proti tej stranki. Tudi pri voditelju stranke dr. Gczi Szylloju je bila danes hišna preiskava, katero je vodil preiskovalni sodnik v Tukovem procesu dr. Linhart z osmimi policijskimi uradniki. Preiskali so vse listine, korespondenco, hišno opravo in vse kote ter zaplenili mnogo pismenega materijala, med drugim ludi poslancev potni list. pogajnit s Šanghaj, 26. okt. AA. Listi priobčujejo besedilo kitajske note vsem državam, ki so podpisale Kellogov pakt. Po tej noti je Kitajska sprejela nemški predlog glede pogajanj s sovjetsko Rusijo, ki pa ga je le-la odklonila. Sovjetska Rusija uoče, kakor pravi uota, slišali o izmenjavi ujetnikov ter je izjavila Nenj-čiji, da odklanja razgovore s kitajsko nacionalistično vlado. Rusija odbija nadalje tudi vsako posredovanje. Kitajska vlada demantira poročila o vpadih kitajskih čet na sovjetsko ozemlje, pač pa so sovjetske čete ponovno prestopile mejo. Zato smatra kitajska vlada sov-jetkef Rusijo za odgovorno za vse izgube in vso škodo kitajskih državljanov. To naglaša zlasti zato, da bo moči poklicati na odgovor sovjetsko Rusijo, ako bi zaradi njenih neprestanih izzivanj prišlo do vojne med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. .Železni volk" ^^cic^i« razpuscen Varšava, 26. okt. AA. Litovska vlada namerava razpustiti fašistično organizacijo »Železni volk«, kar je izzvalo, zlasti v fašističnih krogih veliko nezadovoljstvo in močan odpor proti vladi. Glede na te razmere na Litovskem niso izključena iznenadenja. (Odredba litovske vlade je naperjena proti Woldemarasu, ki se je v glavnem naslanjal na fašistično organizacijo »Železni volk«. Op. ured.) Kovno, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Voldeinaras je pisal državnemu predsedniku Smetoui pismo, v katerem se pritožuje, da policija prestrogo postopa proti njegovim pristašem. Voldeinaras se hoče vrniti na vseučilišče in tam predavati zgodovino, vendar je vseučiliški svet njegovo tozadevno vlogo odklonil. Obsojeni litovski politiki Kovno, 26. okt. (Tel. »Slov.«) V sodni razpravi proti predsedništvu litovske kmečke zveze radi goljufivih manipulacij pri državnih dobavah je vojaško sodišče obsodilo predsednika kmečke zveze Miksisa in dva podpredsednika na eno leto ječe. Tudi več drugih poslancev je bilo obsojenih v ječo. Sonchez Gaerra pred sodniki Madrid, 26. okt. AA. Pred vojaškim sodiščem v Valenciji se je pričela razprava proti bivšemu konservativnemu predsedniku ministrskega sveta Sanchezu G u e r r a in njegovim sokrivcem, ki so letos pomladi poskušali prevrat ter hoteli strmoglaviti španskega diktatorja Primo de Rivero. Obtožence branita dva bivša ministra. Sodni dvor jo sestavljen iz samih generalov, a predseduje guverner province Alicante, Berenguer. Madjarska opusti vizume? Budimpešta, 26. okt. AA. Na seji parlamentarnega odbora za zunanje posle je izjavil minister za zunanje posle Va'ko, da je viada pripravljena ukiniti obvezno vidiranje potnic proti reprociteti. Pariz, 26. okt. (Tel. »Slov.«) V arabskem narodnem gibanju se bo začela nova baza s kongresom, ki ga je sklical znani vodja družinske vstaje sultan paša E1 Atraš v Nabaku, v transjordanski puščavi. Zborovanja so se udeležili delegati iz Sirije, Egipta, Palestine in Transjordanije. Habsb Uiah aretiran London, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Po zadnjem neuspelem poskusu se je sedaj Habib ulah popolnoma udal Nadir kanu. Bil je aretiran in so ga prepeljali v Kabul. Nadir kan je izjavil, da hoče nadaljevati politiko velikega kralja Aman ulaha. London, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Novi afganski kralj Nadir kan je sklical v Kabul vse vodilelje plemen. V Alahabadu pa hoče skli-cait posebno zborovanje vzhodnoafganskih plemen. Ropar Uzunov obkoljen Safija, 26. okt. (AA.) Po najnovejših vesteh se je Uzunovljeva razbojniška tolpa razdelila v dve skupini. Ena je odšla v smeri proti Levčanskemu okraju, sam Uzunov pa se je pojavil v neposredni bližini Trnove. Uzunov-Ijevo tolpo so obkolili in bo nocoj, ako ne pro-dere obroča, ujeta. »Utro« navaja, da so Uzunova včeraj opazili v rojstnem kraju Nedeljka Atanasova. Po poročilu tega lista je mladenič llija Stojanov slišal, kako je Uzunov pripovedoval, da je hotel nedavno tega pognati v zrak vlak, s katerim so se vozili narodni poslanci. Ponesrečene komunistične demonstracije na Dunaht Dunaj, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Komunistična stranka je za nocoj napovedala demonstracije, katere pa je policija prepovedala. Navzlic temu je »Rote Fabne« pozvala svoje pristaše, da se zvečer zbero na Heldenplatzu List je bil konfisciran. V večernih urah se je zbralo na imenovanem trgu več sto komunistov ter sta govorila dva govornika. Policija je morala komuniste večkrat razgnati. Ker so se vedno na novo zbirali, je energično nastopila ojače-na policija, ki je aretirala 150 demonstrantov. Aachen se izprazni v novembru Koblenz, 26. okt. AA. Poveljstva okupacijskih čet so obvestila nemška oblastva, da bo Aachen izpraznjen med 10. in 30. novembrom. Nova horupcijsha afera v Nemčiji Berlin, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bil v vrhovnem poštnem ravnateljstvu aretiran radi sprejemanja podkupnine višji inšpektor Alfred Sticbitz, vodilni uradnik za brzojavni in telefonski promet. Priznal je, da je dobil mesečno 800 do 1000 mark podkupnine pri oddajanju naročil. Tudi več drugih uradnikov je zapletenih v to afero. Dunajska vremenska napoved. Slabo vreme, večinoma oblačno, od časa do časa dež. Novomeški proces Prvi dan razprave. Včeraj smo podrobno poročali o razpravi proti Josipu licu, bivšemu prokuristu (vrdke A. Kf.jfcž v Kočevju, ki je obtožen goljufije. Razprava so vrii pred novomeškim okrožnim sodiščem. Prvi dan razprave sta bili prečilani obtožnici, lic je obtožen, da je v času od 16. do 22. aprila 1929 ko je Mestna hranilnica v Kočevju že zahtevala za tvrdko A. Kajfež rubežen, ccdiral nekaj računov in prodal več premoženja tvrdke ter tako oškodoval upnike za znesek 571.000 Din. S tem je zagrešil hudodelstvo goljufije po § 205. kaz. zal:. Pri razpravi je prišlo na dan, da je tvrdka A, Kajfež že od 1. 1923. dalje delala z izgubo. Samo leta 1926. je imela izgube 2,449.041 Din. Skupno premoženje A. Kajfc.a je znašalo po inventarju 10,254.550 Din, dolgovi pa 29,012.519 Din, od teh dolgov je 20,227.240 Din nespornih. Josip lic je bil dalje obtožen krivega pričevanja, ker je v pravdi Zadružne gospodarske banke proti Josipu Rotlju po krivem pričal in s tem hotel banki škodovati. Trdil je namreč, da je imela Merkantilna banka v Kočevju pri Ljubljanski kreditni hanki kredit, kar ni bilo resnično. Ilc je pri razpravi priznal, da je bil obveščen o rubežni kočevske Mestne hranilnice, trdil pa je, da pri rubežni sami ni bil zraven. To pa je potrdila prič{ Perenič, ki je izpovedal, da je Ilc celo hotel zavlačevati rubežen. Drugi dan razprave. V začetku razprave je predsednik vprašal obtoženca ali mu je Milan Kajfež pred odhodom na Sušak kaj naročil. Obtoženec je to zanikal. Nato je bil zaslišan kot priča Anton Kajfei ml., ki je potrdil, da s svojim bratom Milanom nista vedela za rubežen. Delala sla v kompaniji, odkar so ju konkurzni upravniki odpustili. To se je zgodilo 1 mesec po konkurzu. Nato razjasni zadevo o skladišču v Brajdici. Priča odločno zanika, da bi bil prisoten na seji konzorcija koncem let« 1927. Po razgovoru z ravnateljem Schvvingerjem je govoril po telefonu s svojim očetom A. Kajfežem. Govoril je iz pisarne in dejal je, da ima tvrdka skoraj toliko aktiv ko pasiv. Svetoval mu je, naj ne podpiše kavcijske hipoteke, za kar ga je prisotni Klun grajal Nato se je razvil besedni boj radi vrednosti akcij Tekstilane. Za njim je bil zaslišan Jurij Kajlna, voznik pri tvrdki Kajfež. Ko ga je predsednik vprašal, kdaj je govoril z mlinarjem o rubežni, je pravil: »Potem, ko sem les že kupi].« Za njim je bil zaslišan kot priča uradnik Mestne hranilnice v Kočevju Truger. Z vso gotovostjo trdi, da je bil pri rubeinu lic navzoč ter zahteval, da se deske Izmerijo itd. Ker so si izjavi te priče in Antona Kajfeža mlajšega nasprotovali, sta bila oba konfroniirana, pri čemer sta oba vztrajala pri svojih trdiivali. Nato sla bili zaslišani priči Emil Stibic in ravnatelj mariborske Zadružne gospodarske banke Go gala, ki je z uradnikom Golmajerjem prevzel likvidacijo Merkautilne banke. Priča pravi, da ni bilo dogovora, naj se najprej vnovčijo delnic« in potem šele kavcijska hipoteka. Za njim je bil zaslišan ravnatelj ljubljanske kreditne banke Sehwinijer, ki je tudi izjavil, da ni bilo dogovora o vrstnem redu vnovčenja delnic in hipoleke. S tem se je dopoldanska razprava končala, in se je nadaljevala popoldne ob pol 3 zopet z zaslišanjem prič. Kol prvi je bil zaslišan bivši ravnatelj Merkan-tUne banke v Kcčevju Oulič. Izjavil je, da jc naročil licu, naj opozori oba zastopnika Zadr. gospo darske banke, zlasti na tri menice Ljubljanske kreditne banke. Nadaljni priči Klun in R&lhcl nista prinesli nobenih novih momentov. Prav tako ni prinesla nif novega obloženčeva soproga. Končno je bil zaslišan kot priča prokurist konzorcija Percicri. Senzacionalna je bila njegova izjava, da je morala tvrdka Anton Kajfež voditi dvojno knjigovodstvo, ker je na zahtevo konzorcija pokazal knjigo, po kateri je bila tvrdka aktivna lic je to izjavo priče potrdil in pravil, da se nahaja glavna knjiga pri Anionu Kajfežu ml., ki jo rabi, da iz nje študira. Razprava se je končala ob pol 7. uri. Nadaljevala se bo ob 8. uri zvečer in bo trajala najbrže še jutri in morda tudi v ponedeljek. Novi nemiri v Trans',ordamji Hajfa, 26. okt. AA. Iz Transjordanije poročajo o novih spopadih med Beduini in z oklopnimi avtomobili oboroženimi angleškimi četami. V Jeruzalemu je zavladalo splošno vznemirjenje. Angleški visoki komisar je naprosil angleško vlado, naj angleške cele še nadalje ostanejo v Palestini. Šiling se popravka Dunaj, 26. okt. (Tel. »Slov.«) V dunajskem klirinškem prometu je notirala danes deviza Curih za 9 točk, deviza Berlin pa za 11 točk nižje, kakor včeraj. Dolarske novčanice so se v polni meri izdajale za 5 točk nižje, kako; včeraj. Načrt premostitve Rokavskega preliva London, 26. okt. (Tel. »Slov.«) Svicarsld tnžener Jager je napravil poseben načrt za zvezo med Francijo in Angljio preko Rokav-skega proliva. Načrt predvideva dva paralelna nasipa z železniškimi tiri in avtomobilske eeslo. Med obema nasipoma bi lahko plavale ladje kot v kanalu, ki bi bil varen pred viharji, ter bi bila oba nasipa med seboj večkrat zvezana z visokimi mostovi, pod katerimi bi lahko plule največje oceanske ladje. Stroški bi znašali 80 milijonov funtov, dočim bi prvotno nameravani podvodni predor stal 30 milijonov funtov. Drobne vesti Washlngton, 26. okt. AA. Ameriški poslanik v Rimu je prejel nalog, naj ugotovi, če je res, da morajo ameriški državljani, rojeni v Italiji, služiti v italijanski vojski. Pariz, 26. oktobra. A A. Ko ho Poincare toliko okreval, da bo lahko potoval, odide za nekaj tednov na Cotcd' Azur. Washington, 26. oktobra. A A. Minister vojske je naročil 66 letal za bombardiranje. Letala bodo stala 1.6 mil. dolarje" Jugoslovanski misijon v Indiji Trije Slovenci — misijonarji odhajajo v Indijo Dne 22. novembra pošlje jugoslovanska provinca jezuitov tri Bvoje člane, gg. Poderžaja, teologa, UdovČa in Drobniča v Indijo, da bodo opravljali misijonsko delo v Bengaliji, važni provinciji 800 milijonske Indije. Iz Trsta bodo odpluli 22. novembra ter dospeli v Bombay prav pred božičem, odtod pa morajo potovati skozi celo severno Indijo v Kurseong na pobočju nebotičnih vrhov Himalaje. Za nas Jugoslovane je to zgodovinski dogodek, ker prvič v zgodovini pošljemo svoje misijonarje nekako na lastno roko, jie pod firmo Nemcev, Francozov ali Italijanov ven v prekmorske misijone, kakor je bilo to doslej običajno. Ure za ustanovitev lastno jugoslovanske misijonsko provinco sredi najvišje poganske kulture, v Bengaliji Že je nekaj Hrvatov in Slovencev tam, ki bodo v doglednem času z novodošlimi misijo-narzi sapočeli to veliko kulturno delo. Vsi narodi in države gledajo na svoje misijonarje in misijonske provinco z velikim ponosom in evropske vlade preurejajo domačo zakone, da omogočijo in olajšajo vzgojo misijonskega naraščaja. Misijonske organizacije (Unio Cleri, Društvo za širjenje vere) opozarjajo vse naše ljudstvo na ta velepomemben dogodek ter se pripravljajo na dostojno proslavo poslovilnega dneva. Naj bi naša domovina, naj bi ves narod nekoliko prispeval k potnim stroškom, ki znašajo okrog 50.000 Din in k opremi misijonarjev. Glede opreme opozarjamo, da potrebujejo misijonarji predvsem vse cerkvene potrebščine, kakor kelihe, mašno knjigo in plašče, cerkveno perilo, svete podobe itd. Tudi devocijonalije kakor križi, rožni venci, svetince bi dobro došle. Misijonarji ne morejo prevzeti misijonske pokrajine praznili rok; zaslužiti pa tam sami ne morejo ničesar 1 Saj bodo delovali med pogani, ki še ne morejo imeti smisla za vzdrževanje cerkva in misijonarjev. Prosimo torej cerkve in kongregaeije, posamne vernike in dobrotnike, da storijo o tej priliki svojo dolžnost in počastijo Kristusa Kralja s tem, da opremijo njegove poslance za pot v misijone. Vsa darila, bodisi v denarju bodisi v. blagu sprejema Misijonska pisarna, Seineniška ulica 2. V Ljubljani se bo praznoval odhod misijonarjev dne 17. novembra. Unio Cleri za misijone — Društvo za širjenje vere. Nastopno predavanje dr. A. Gosarja Ljubljana, 2<$. oktobra. Danes ob 11 dopoldne je imel novi vseučiliški profesor ljubljanske univerze, odlični slovenski sociološki znanstvenik dr. Andrej Gosar na tehniki svoje nastopno predavanje. Predavalnica na tehniki je bila nabito polna zastopnikov, odličnih znanstvenih delavcev ter dijaštva. Predavanju so prisostvo-vali med drugimi tudi: ban ing. Sernec, oblastni komisar dr. Natlačen, rektor univerze dr. Dolenc, dalje mnogi vseučiliški profesorji, glavni tajnik zbornice TOI dr. Windischer in zastopnik Zveze industrijcev ing. Šukljc. Za svoje nastopno predavanje si je dr. Gosar izbral temo: »Tehnika, gospodarjenje in družba«. Izvajal je (predavanje pri-občujemo v izvlečku): Današnjo dobo označujemo radi kot tehnično dobo. Pri tem mislimo v prvi vrsti na velike, svet preobražujoče iznajdbe, na najrazličnejše stroje, ki epravljajo mesto in za nas vsakovrstna dela, najtežja in najmehaničnejša, kakršnih bi človeška roka sama nikdar ne zmogla; pri tem stoje pred našimi očmi slike tovarn z mehaničnim ustrojem tako rekoč vsega, kar v njih vidiš; pri tem se spomnimo ogromnih električnih naprav z njihovimi generatorji, daljnovodi, transformatorji in motorji; pri tem mislimo na velikanske prekooceanske par-nike, na železnice in prekope, kilometrske predore, viadukte in mostove, na avtomobile in aeropla-ne, na brzojav in telefon, na kino in radio in še na tisoč drugih tehničnih čudes našega časa. Narodnim gospodarjem, sociologom in prav posebno še socialnim politikom pa gTedo misli še korak dalje. Zakaj vidijo, kako je tehnika do temelja preobrazila lice in način vsega gospodarskega in vobče družabnega življenja. Namesto naturalnega gospodarstva je nastopilo denarno gospodarstvo. Tehnična delitev dela v obrti in industriji je dovedla specializacijo ljudi do skrajnosti. Tudi industrija se je vedno bolj in bolj specializirala. Razvijal se je gospodarski kapitalizem. Profit je postal centralni pojin vsega gospodarskega ravnanja in vobče vsega gospodarskega življenja. Socialne posledice so bile ločitev ljudi na delodajalce, kapitaliste in delavce, proletarce. Vzporedno z gospodarskim kapitalizmom je nastal tudi socialni kapitalizem in moderno socialno vprašanje. Moderna sredstva naše življenje vsak dan bolj podružabljajo. Gospodarjenje obstoja v tem, da človek v vsakem pogledu in primeru vzporedi haselc in trošek pri vseh eventualno v poštev prihajajočih kombinacijah in da potem udejstvuje ono izmed njih, kjer se inu obeta v kvirju celokupnega njegovega gospodarstva največji celotni uspeh. Tehnika pomeni torej nek posebno smotren, ali če hočemo, posebno praktičen način ravnanja, ki je zanj potreben poseben preudarek, oziroma posebno znanje, ali pa posebna vaja, oziroma skušnja. Gospodarsko in socialno zlo današnjega kapitalističnega reda izvira v veliki, če morda ne celo v največji meri od tod, ker je podjetnik strokovnjak in tehnik v njem potisnjen v ozadje, ker nima tiste sodelujoče funkcije, tiste vodilne vloge, ki bi je moral po občem gospodarskem in družabnem značaju ter pomenu svojega poklica praviloma imeti. Treba je, da se strokovnemu znanju tehnikov pridruži še primerna gospodarska izobrazba, ki bi jim odpirala jasen pogled v ustroj, tek m zakone modernega gospodarskega mehanizma in ki bi jim v objektivni luči predočevala aktualne gospodarske in socialne politične probleme ter jim kazala pot do njihove rešitve. V tej pojmovanju smisla in pomena, ki ga prisojamo gospodarskemu in gospodarsko in social-no-političnemu študiju na tehniki, je hkrati izrazen tudi program predavateljevega dela. Tehtna izvajanja dr. Gosarja so vzbudila pri mnogoštevilnih poslušalcih buren aplavz. Zimske suknje ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in ceni samo pri Fran Lukič Stritarjeva ulica St DIgKlirflFRDCS člstilna-osvežuioča-štedljiva 80 letnica g. Fr. Šukljeta Novo mesto, 25. oktobra. Prav slovesno se obhajala Šukljetova 80 letnica. Na predvečer so napravili slavijencu lepo podoknico. Novomeška godba je svirala štiri komade, nato je pevsko društvo »Gorjanci« pod vodstvom svojega spretnega pevovodje g. P u š a prekrasno zapelo štiri komade. Med njimi večno lepi »Nazaj v planinski raj«. Jubilar se je zahvalil godbi in pevcem v priprostih besedah, v katerih je dal duška svoji ginjenosti ob prisrčni ovaciji. Dne 24. oktobra zjutraj ob 8 je bila sv. maša v kapelici usmiljenih bratov. Bral je mašo stari prijatelj in kolega iz deželnega zbora g. dekan in častni kanonik Ivan Lavrenčič iz Kamnika. Po maši je imel pomemben nagovor, v katerem je opisal slavljenčeve zasluge za narod in domovino. Slovesen tedeum je bil izvršetek cerkvene slavnosti. Takom predpoldneva so se oglasile razne deputacije »na K a m n u«. Dr. Ivo Č e s n i k , na čelu zastopnikov katoliških društev je imel lep nagovor, kateremu se je vidno ginjen odzval jubilar. V imenu grmske kmetijske šole je njen ravnatelj g. inž. Podgornik izrazil hvaležnost tega zavoda svojemu ustanovitelju češ, saj je po iniciativi gosp. Šukljeta ta zavod bil prenesen s Slapa na Vipavskem v središče vinorodne Dolenjske, kjer se je lepo razvijal. Prosil je gosp. šukljeta, naj i nadalje ohrani svojo naklonjenost Kmetijski šoli na Grmu. Poseben sijaj je zadobila slavnost, ki je bila s prva mišljena le kot skromno rodbinsko slavlje, s tem, da se je udeležil prevzv. gosp. knezoškof dr. Jeglič, ki se je pripeljal iz Ljubljane, da čestita jubilarju ob njegovi 80 letnici. Prevzvišeni se je mudil na Kamnu od pol 11 do 4 popoldne. Pri kosilu je bil poleg knezoškofa tudi g. kanonik Lavrenčič, sicer le otroci, sinahe, vnuki in vnukinje ter najožji sorodniki. Nič manj nego 12 vnukov in vnukinj je prisostvovalo obedu. Vse je bilo zelo animirnao i sam knezoškof je v globokočutnem prijateljskem pogovoru napil jubilarju. Lepo je bilo videti čestitljiva dva starca v popolni duševni in telesni čilosti. Saj je prevzvišeni naš vladika, kakor se je konstatiralo pri obedu, le za 7 mesecev mlajši od g. Šukljeta 1 Ob 4 popoldne sta se odpeljala prevzvišeni in g. kanonik z avtom, omizje je ostalo skupaj v veselem razgovoru skoraj do polnoči. Tekom večera je došlo še nekaj slavljenčevih osebnih prijateljev, med njimi generalni ravnatelj trboveljske premogokopne družbe g. Rili. Sku-b e c s soprogo, dalje predsednik velesejma g. Bo-n a č in ravnatelj njegov, gosp. belgijski konzul dr. Dular. Ni treba naglašati, da je slavljenec ob tej priliki prejel nebroj brzojavk in pisem z vseh strani. Med njimi navajamo, da sta v gorkih besedah mu čestitala zuani pisatelj in prijatelj Jugoslavije Herman W e n d e 1 iz Fran kf ur ta in prvak slavistov prof. Matija M u r k o iz Prage. Gosp. župan ljubljanski dr. Puc je čestital v imenu ljubljanskega mesta častnemu članu. Istotako so čestitali gosp. župan iz Novega mesta dr. R e ž e k , kranjski župan g. Pire, metliški župan Ivan G olj a, trži-ški župan Lončar i. dr. V posebno toplih izrazih sta čestitala imenom Glasbene Matice njenemu častnemu članu g. predsednik dr. Vladimir Ravnili a r in ravnatelj Matej H u b a d. Iz vseh teh prisrčnih gratulacij je naš slavljenec Franjo Šuklje mogel dobiti tolažilno prepričanje, da slovenski narod uvažuje in ocenjuje zasluge moža, ki se je, kar priznavajo tudi nasprotniki, vedno pošteno in nesebično trudil v blagor in pro-speli ljubljene domovine. Smrt starega veterana Poljane, v oktobru. Pred dnevi sino pokopali najstarejšega Po-Ijnnca Matijo Gramcrja. Umrl je v starosti 85 let. Bil je do zadnjega krepak in duševno čil. Matija Grainer sc je po' pravici ponašal, du je »soldat za dva«. Služil je vojake pred 70 leti v mornarici in dosegel šaižo podčastnika. »L. 1866. je bilo prav težko*, je prav rad pripovedoval vsakemu, »povsod so bile vojske in Avstrijcem jc šlo prav hudo. Takrat smo se udarili na suhem in nu vodi. Pri Visu smo se udarili z Italijani, infauteristi pa pri Kustoci. Pu smo Lahe nabili, da je bil zadovoljen oče Radecki. Jaz sem bli na ladji, pu smo z n jo predrli največji italijanski burki trebuh. Vse je šlo v vodo. To je bilo takrat zmešnjave! Pa smo jih le!« Dvanajst let jc bil možakar pri vojakih, marsikaj jc videl in pretrpel Bil je hrust iu ga naporna vojaška služba ni strlu. Nu /iidnji njegovi i>oti ga jc spremi ju Iu cela fura. STE — Lil ŽE SLIŠALI Radio - predvalanfa s Philips ovim prefemalcem ln Plrilips ovim zvočnikom Tehniška popolnost — Prikupna oblika — Največja čistoča tona in moč glasu — Umetniška izvršitev — Te lastnosti so vzrok, da so Philips-izdelki najbolj priljubljeni na vsem svetu, kajti dajo prijetno popolno naravno in zelo močno reprodukcijo godbe in govora Prepričajte se v lastnem interesu o resničnosti navedenih trditev pri vsakem Radlo-trgovcu Kranjska gora - letovišče Kranjska gora, 26. oktobra. Blagodat tujskega prometa za narodno gospodarstvo kakor tudi za posameznika jo že vobče znan. Ta izredno donosna panoga dobiva v državi, zlasti še v gorski Sloveniji vse večjo veljavo, vse več izraza. Za tujski promet se tudi državna samoupravna oblastva vedno bolj zanimajo in ga z vso močjo in avtoriteto podpirajo. Kranjska gora ima krasno lego, za razvoj tujskega prometa so dani vsi pogoji. Tujcev, ki prihajajo v letnih mesecih v Kranjsko goro na oddih in spremembo zraka, je iz leta v leto več. Zaradi sijajnega gorskega zraka prihajajo semkaj tudi taki, ki potrebujejo zdravja, ki bolehajo na tej ali oni plučni ali drugi bolezni, zlasti na tuberkulozi. Število takšnih bolnikov se stalno mno£i, bila je že resna nevarnost, da bo Kranjska gora postala zbirališče vseh na plučih bolnih. Da to odbija mnoge in mnoge zdrave ljudi je jasno. Letoviščarji se takšnih, z bolniki napolnjenih krajev izogibajo, Kranjska gora bi imela tedaj le zgubo. Spričo takšnega stanja je bila prejšno nedeljo v Kranjsko goro sklicana anketa, ki je imela ugotoviti in določiti sedanje in bodoče smernice, ki naj za razvoj tujskega prometa v Kranjski gori veljajo. Anketo je sklical župan Lavtižar, udeležili so se je poleg občinskega odbora še oblastni komisar dr. M. Natlačen, obl. zdravstveni šef dr. Brccclj, zastopnik velikega župana dr. Major, za higijenski zavod v Ljubljani dr. Pire, zastopnik Zveze za tujski promet dr. Tičar, okrajni glavar dr. Vavpotič in okrajni zdravstveni šef dr. Slivnik iz Radovljice. Navzoč je bil domači zdravnik dr. Volbank, dočim je poslal svoje mnenje o stvari tudi domačin dr. Čcrnc iz Zagreba. Predmet ankete so bili trije predlogi: ali naj se Kranjska gora smatra 1. za letovišče, 2. za zdravilišče in 3. za letovišče in klima-tično zdravilišče obenem. Soglasno je bil osvojen prvi predlog. Na podlagi tega mnenja ankete, pri kateri je sodelovalo 7 zdravnikov, je župan Lavtižar sklical prejšnji torek svečano sejo občinskega odbora v Kranjski gori, h kateri sta bila povabljena tudi soedna župana, g. Pindbah iz Rateč in g. Klančnik iz Dovjega. Na tej seji se je Kranjska gora svečano in soglasno proglasila za letovišče ter so se že napravile primerne vloge na oblastva. Posledice tega sklepa bodo precejšne. Domačini se jih v polni meri zavedajo ter so pripravljeni eno ali dve sezoni na manjši obisk gostov, toda pozneje bo šel razvoj stalno navzgor. Osnovana bo stalna zdraviliška komisija, ki bo dajala vse potrebne smernice za regulacijo restvracijo in kanalizacijo Kranjske gore. Sicer je pa Kranjska gora že zelo mnogo spremenila svoje lice. Velike zasluge ima pri tem župan Lavtižar, ogromnega pomena je domača hranilnica, ki daje za lepoto vasi in sploh za letoviške, potrebe letno visoke vsote. Znano je, da je posojilnica omogočila občini zgradbo kopališča »Jasna« ob Pišenci s tem, da je v to svrho dala 400.000 Din kapitala. Kopališče »Jasna« se je sploh izkazalo kot zelo potrebna in koristna naprava. Kabin je bilo vedno polovico premalo ter je že določeno, da se prihodnjo spomlad kopališče poveča. Razen tega se bo tam zgradilo še potrebno upravno poslopje. Tujcev v Kranjski gori je bilo letos okrog 2500, večinoma naših državljanov, največ Hrvatov. Zdaj je sezona že končana, trenutno se v Kranjski gori nahaja še kakšnih 15 gostov, ki bodo tu najbrž še čez zimo ostali. Zelo živahno je stavbno gibanje, ki je prav letos doseglo svoj višek. Trenutno te izgolavlja ob cesti proti Vršiču vila g. Praprotnika iz Ljubljane. Stavbo odlikuje lep, okusen moderen slog. Dober streljaj iz vasi proti Podkorenu zida Lastnica penzijona »Zlatorog«, ga. Milica Divjak veliko stavbo, kjer bo jiotem nameščen omenjeni penzijon. V njem bo okrog 10 sob za tujce. Pov-praševanje za parcelami je takšno, da sc jc cena dvignila do 10 Din za kvadratni meter stavbnega sveta. Velik kos zemljišča ob kolodvoru je bil kupljen celo po 65 Din meter. Na tej parceli se bo i najbrž že drugo leto sezidal Počitniški dom-. Pred | kolodvorom in ob cesti v vas je postavila hranilnica iz svojega lično betonsko ograjo, ki napravlja cesto vse bolj prijazno. Ob ograji se bo zdaj zasadil še drevored vse do vasi in tudi pred kolodvorom. Mnogo se je že govorilo o novem hotelu v Kranjski gori. Stvar je dozorela v toliko, da je nasproti kolodvora, severno Save, ob pobočju Karavank kupljeno 3—4 hektare sveta v ta namen. Novi hotel bo imel najlepšo lego, zlasti v zimi dovolj solnea, zadaj zatišje, gozd, spredaj voda ... Omeniti je še nov penzijonat, ki ga gradi ob Pišenci podjetna Zagrebčanka. Z deli so že pričeli. Okrog 8 hektarov sveta na obo strani ceste, kt vodi na Vršič (glej sliko) bo spremenjenega v park in lepe nasade. V bližini, kjer na 6liki 6toji pastirska bajta, bo sezidana lepa, prostorna zgradba, sredi božjega miru in v objemu mogočnih sten. Zemljišče se nahaja dobrih 2 in pol kilometra od Kranjske gore, onstran drugega mostu čez Pišenco. Kupljeno je bilo za 100.000. F. S. Cigani se boje zime Najeli so si stanovanje za zimo. Kočevje, koncem oktobra Zadnja zima je vrgla naše cigane čisto iz tira. Pobrala jim je poglavarja Janeza in sedanjemu »staremu« Tonetu lludoroviču zakonsko družico. Sklenili so, da topot prezimijo na gorkem in ne več v mrzlih željnskih jamah. Vse to je pravzaprav sklenil »stari« sam, ki je na svojem službenem mestu popoln absolutist in diktator. Proti njegovim odredbam ni nikakršnega priziva. Radoveden, kje si je izbral strico (po cigansko poglavar) svoje zimovališče, sem se namenil naravnost k njemu. Osrednja famliija »starega« je sedela pred ku-libo (šotor) s hrbti obrnjenimi proti solncu, ki je z vso jesensko toplino grelo. Kraj »starega« je sedela hči Fani, poleg nje brat Tone — sin starega — in poleg njega »mlada«. :Stark je bil dobro razpoložen iu upal sem, da bom kaj več izvlekel iz njega. »Bog daj, gospodi« »Zvedel sem, da si se ustrašil zime, da jo boš popihal pod streho za par mesecev.« »Gospod, dva tavžent kron me košta stanovanje. Dva tavžent kron! Vse, kar sem dobil za konja, ki sem ga prodal, sem dal, samo da bo gorko, gospod ...« -.•Videl sem, da bi rad še nekaj povedal, pa da si prav ne ujia. Nazadnje se je odločil: »Gospod, kaj bi mi posodili osem kovačev. Ravno toliko mi še manjka do dva tavžent kron. Za šoder nisem še dobil, gospod. Naj me zaprejo osem mesecev, če ne bom vrnil.« Viš, cigansko dušo: osem kovaček naj mu posodim do sv. Nikolija! Hvala lepa! »Veš, stari, proti prvemu gre in osem kovačev je še kar dosti za 24 tega v mesecu.« Ciganu pripovedovati o prvem in štiriindvajsetem v mesecu je hujše kot bi metal bob v 6teno. Nazadnje sva se pogodila, da dam za »pakelc« tobaka in ostali familiji cigarete. Pa smo bili vsi zadovoljni. „Gospod ravnatelj" zahteva kavcijo Ljubljana, 26. okt. Že se je zgodilo v Ljubljani, ne enkrat samo, du so prijeli in potisnili v sobico, z nezlomljivo ključavnico zaklenjeno, tega ali onega, ki se ie izdajal za »podjetnika«, radi prav čednih goljufij. V malih, brczjioselnih ljudeh, ter največjih revežih so taki tipi iskali svoje žrtve, jim izvabljali zadnje prihranke za »kuv-cije« ter jim obljubljali za to službe, ki jih ogoljufanci nikoli videli niso. Na ta način jc šlo na lim več ljudi že pred leti. V spominu je še neki prebrisani Ilrvnt, ki je pozimi izvabil iz ljudi mnogo denarja, no, 111 sedoj sedi v zajioru zopet tak slepar. Za službe 111 zaslužek gre dandanes trda. Kdor pa ima službo, zasluži malo. Gospodarji sami pa so večkrat v zadregi, kje bi dobili zanesljivega, predvsem poštenega človeka Zato so dandanes kavcije v modi. Zgodi pa sc, da izide včasih v listu mali oglas: »Iščem pisarniško moč. Službo dobi, kdor vloži 10.000 Din kavcije.« V mnogih slučajih tiči za tem sleparija. Takemu oglasu nasede prvič list, ki ga priobči, drugič nasedejo ljudje, ki iščejo službe. Še celo najpoštenejši in najprevidnejši list včusili priobči takle oglas. »Slovenec« je radi oglasov znan kot zelo rigorozen. Mnogo sumljivih »firm« in ljudi je že odšlo z dolgim nosom od okenca naše uprave, ki je odklonila njihove inseratc, pn čeprav so obljubljali šc taka plačila. Enemu sleparju pa sc je v nedeljo le jHisrcčilo vtihotapiti v »Slovenca« liodoben inserat: »Iščem gospodično za pisarniška dela. Potrebna kavcija 10.000 Din.« Na ta oglns se jc oglasila pri obinvitcliu inserata gospa L G. in izrekla željo, da bi dobila službo njena hči Mira. Pripravljena bi bila tudi položiti zahtevano kuvcijo, to se pravi, izposodila bi si potrebno vsoto, samo, da bi hči dobila službo. Slepar je seveda bil pripravljen ustreči tej želji, zugotavljal inatcr, naj sc nikar tie boji r.a kavcijo, on ima pri vseh ljubljanskih bankah kredit kolikor ga hoče, celo pri Zadružni ŠS Mtve ^vCe ,»v vei ✓V" Specialna trgovina za dame in gospode P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1 gospodarski banki, ali kavcija je potrebna že zato, ker bo imela gospodična opraviti z denarjem in če kaj zmanjka, saj veste gospa, kav-ciju je za to tu, da se nadomesti škoda. Na gol obraz pu on, »ravnatelj«, ne more nikomur zaupati. Poštenih ljudi potrebuje njegovo podjetje. Tako se je slinil in oblastno govoril slepar. še dvoje pisem je poslal »ravnatelj« gdč. Miri G., češ, da on ni tak. da hi prelomil besedo, kur zglasi naj se pri njem in kavcijo naj prinese. Mati pa, v skrbeh za svojo hčer, ni bila tako neumna, kakor jc mislil slepar. Šla ie okrog po mestu, se informirala, kaj je ta »ravnatelj« in kje je njegovo podjetje, Najtočnejše so ji povedali pri Zadružni gospodarski banki, na katero se je slepar najbolj skliceval in tam so presenečeni ženski povedali, da je ta »ravnatelj« navaden pustolovec. 13anku mu ne zaupa niti beliča. Mati je vedela vse. Tako je reč dobila v roke policiju in njeno prvo delo je bilo. da je »gospoda ravnatelja« vtaknila v kajbico. Tako je preprečila še vse njegove nadaljne načrte, katerih je imel najbrže še mnogo. »Slovencev« inserat ni k sreči povzročil nikomur škode, temveč je posredno še pomagal, da so sleparja o pravem čusu prijeli in mu tako onemogočili nadaljne delo. Ker se.je afera-pričela šele danes preiskovati in so sleparja prijeli tudi danes dopoldne, seveda še vsa stvur ni zaključena ter zato tudi ne smemo v interesu izdati sleparjevega imenu. Bomo pa to storili, takoj, ko bo zadeva zaključena in dognuna. Bivši poslanec — morilec? V Prištini jc bil dne 25. oktobra aretiran Ramadan Fejzula Ramblak, bivši narodni in oblastni poslanec, t ka/ za aretacijo je izdalo kasacjiska sodišče v Belgradu. Ramadan je osumljen, da je izvršil v času, ko je srbska vojska I. 1915. nastopila svojo krvavo mučeni; ško pot preko Albanije, grozen zločin Tedaj so prišli v vasi Blace na dom Ramadana neki srbski častnik, njegova mlada gospu iu trije železničarji. Prosili so za prenočišče. Ramadan jih je dobro pogostil. Ponoči pa jih je Ramadan v družbi s Hajrudinom Memetovičeiu oropal in umoril. Trupla pa je pometal v slamo, kjer jih je videl Ramadanov hlapec Al rit Zeka, ki je sedaj po štirinajstih letih odkril ta grozni /ločin, še sedaj, ko so trupla izkopali, so našli .v grobu človeško okostje brez glave in brez roke s srbskimi opankanii in znaki oficirske časti. Pri okostju mlade žene niso našli nika-kega sledu nasilja, grobov železničarjev pa niso mogli najti. Način, kako je ta petorica Srbov umrla, bo ostal za vedno skrivnosten. Obtoženi Ramadan taji vsako krivdo in trdi, da ga je hlapec izdal zato, ker ga je odpustil iz službe. Sklicuje se na to, da je kot narodni in oblastni poslanec-, užival zaupanje naroda, ki mu je poveril te časti, če bi bil pa zločinec, ne bi bi! nikdar izvoljen. pralne baržune barhente, krasne volnene in flanelaste odeje ter rjuhe, dalje nogavico in trikotaže nudi po najnižjih cenah Obl.ačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Koledar Nedelja, 27. oktobra (23. pobinkošt. nedelja): Kristus Kralj; Frumencij. škof. Jutri: ponedeljek, 28. oktobra: Simon in Juda, apostola. Osebne vesti — V odbor za razstavo jugoslovanskih domačih obrtov je imenovana soproga bana dravske banovine ga Ela S e r n e č e v a in ga dr. Fra-nja Tavčarjeva. ;= Duhovniške vesti iz lavantinskc- škofije. Za knezoškofijskega duhovnega svetovalca je imenovan g. Rozman Janez, župnik v Zavodnjem — Župnija Razbor pri Slovenjgradcu, ki jo je dosedaj so-upravljal župnik iz Zav II. kategorije, 1. skupine: Kert Jakob, pisarniški sluga, prometno komercijelno odeljenje v Maribor glav. kol.; Starec Franc, nakladnik, prometno komercijelno odeljenje v Maribor glav. kol.; Krajšek Henrik, pisarniški sluga, prometno komercijelno odeljenje v Maribor glav. kol.; Babašek Ivan, pisarniški sluga, prometno komercijelno odeljenje v Maribor glav. kol.; 2. skupine: Roškar Ivan, Rauš ,losip, pisarniški slugi, prometno komercijelno odeljenje v Maribor glav. kol.; sluiitelj, 2. skupine: NVindisch Rudolf, čuvaj prometno komercijelno odeljenje na Pragersko. Upokojeni so: uradnik II. kategorije, 2a skupine: Jacopig Evald, šef signalne sekcije Ljubljana; uradniki lil. kategorije, 1. skupine: Cernič Karel, nadsprevodnik, Maribor glav. kol.; Bricman Blaž, nadsprevodnik, Maribor glav. kol.; Jagodič Anton, nadsprevodnik. Maribor glav. kol.; Štros Anton, nadzornik proge, progovna sekcija Jesenice; Burkoljc Alojzij, administrativni uradnik, prometno komercijelno odeljenje; Nameščeni so: s« zvaničnike II. kategorije. 3 skupine: Jamnikar Feliks za kretnika v Kajhenburg; Žerak Ivan za sku-pinovodja k progovni sekciji Maribor kor. proga; Hrastelj Anton za progovnega čuvaja k progovni sekciji Zidani m^st; Zaletel Jernej, za kretnika v Trebnje; Lotrič Mihael, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Jesenice; feilar Alojzij, za progo.v-nega čuvaja k progovni sekciji Jesenice; Kovačič i Franc, za skupinovodjo k progovni sekciji Novo me-| sto; Tučič Matej za progovnega čuvaja k progovni | sekciji Maribor glav. proga; Novak Ivan za progovnega čuvaja k progovni sekciji Zidani most; Šker-i hec Franc, za skupinovodjo k progovni sekciji Zidani most: Habjan Mihael, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mssio; Mlakar Franc za progovnega čuvaja k progovni sekciji Celje; Ha-iaši Ludvik za kretnika v Dolnjo Lendavo; Lu-žar Janez, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mesto; Langus Franc, za progovnega Čuvaja k prog. sekc. Jesenice; Lukek Jožef, za tovoru, sprevodnika na Rakek; Omahenj Pavel, za progovn čuvaja k progovni sekciji Ljubljana glav. proga: Petek Alojzij, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; babnik Anton, za sku-pinovodja k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga; Satler Anton, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Novo mesto; Gregorič Frančišek, za kretnika na Rakek; Majerle Ivan, za progovnega čuvaja k prog. sekciji Novo mesto; Muš er Franc, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Maribor glav. proga; Babuder Peter, za nakladnika v Maribor glav. kol.; Stvarnik Franc, za progovnega čuvaja k progovni sekciji Celje. Za dnevničarje so sprejeti: Železnik Henrik v Marenberg, Zitterschla-ger Stanislav v kurilnico Maribor in Korošec Karel v Videm-Krško. Novi tfrobovi •fc Umrli so v Ljubljani v času od 19. do 26. t. m : Vaclav Hejnic, mestni vrtnarski ravnatelj, 64 let, Pod T umom 3; Terezija Janša, posestnica, 53 let. Florijanska 16; Dragotin Mandič, posestnik mlina, 34 let, Zaloška c. 11; Srečko Potnik, tovarnar, 55 let, Metelkova 13; Frančiška Bruner, vdova posestnika, 79 let, Celovška c. 96; Pavel Kristan, vlakovni preglednik, 53 let, Knezova 39; Julij Klemene, mesar, 50 let, Zaloška c. 11; Franc Dobrovoljc, železniški vlakovodja, 54 let, Knezova ulica 39; Drago Schvvab, trgovec, 36 let, Zaloška c. 11; Ana Čundrič, bivša kuharica, 77 let, Streliška ulica 2; Renee Djelebdžič, žena obmejnega komisaria, 48 let, Zaloška c. 11. — V bolnišnici so v istem času umrli: Janez Kuclcr, hlapec, 35 let, Horjul 10; Leopold Bajda, sin posestnika, 10 let, Golica pri Tuhinju; Albina Valenta, vdova blagajnika, 78 let, Poljanska cesta 13; Julij Trotovšek, železniški vozni mojster v p., 54 let, Bohoričeva 14; Bogomir Smerkolj, mizarski vajenec, 16 let, Tacen 37; Alojzija Podobnik, dninorica, 33 let, Trzin; Marija Av-senik, liči posestnika, 16 let, Gorica pri Radovljici; Jožefa Stular, hči delavca, 2 leti, Podlog 6; Milka Pavlic, hči posestnika, 7 let, Loke pri Kamniku; Karolina Brodar, žena žel, uradnika, 36 let, Resljeva 27; Alojzij Željko, sin delavca, 8 mes., Bučna vas 7; Alfonz Mencinger, posestnik, 47 let, Bohinjska Bistrica; Marija Čertežnik, trgovka, 381., Poljanska 5; Marija Fekonja, žena zidarja, 49 let, Zgor. Hrušica. dela je poveril generalni konzulat v Rotterdamu Drž. osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Zavod je svojo nalogo izvršil v polni meri. ir Sprejem in odpust mater in otrok iz Deč-jega doma kraljice Marije v Ljubljani. Predstojni-štvo zavoda naznanja, da se iz doma odpuščajo matere in otroci šele takrat, če jim je življen;ska eksistenca zagotovljena, drugače ostanejo toliko časa notri, dokler jim vodstvo ne najde streho in možnost življenja. Ker jc predstojništvo ugotovilo, da nekatere žene z otroci in brez otrok po hišah beračijo, češ, da so iz Dečjega doma odpuščene in nimajo strehe, se prosi občinstvo, da ne naseda tem neresničnim beračicam ter jih zavrne. — Predstojništvo zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. -k Izboljšanje gmotnega stanja poitnih nameščencev. Po novi ministrski naredbi bodo brzoiavni mojstri in kondukterji uvrščeni v tretjo uradniško kategorijo. Nočnine in dijelc kondukterjev se povišajo s 1. aprilom. V višje skupine bodo zvaničniki in služitelji pomaknjeni v najkrajšem času. Podeželskim slom, katerim je priznanih od 1. aprila 1927 237.000 Din za doklade poleg temeljne plače, gredo doklade, in sicer: možem po 300 Din, žeuani po 150 Din in otrokom po 90 Din na mesec. Imenovanje 16 zvaničnikov se izvrši v bližnjih dneh. Stalež poštnega, brzojavnega in telefonskega osobja se poviša v prihodajem budžetu. •fa Smrt čvetvorčkov. Izmed čvetvorčkov R. Gorcnjčeve iz Trzina, o katerih so pisali in slike prinašali listi, je pretekle dni umrl še zadnii. Mati je pa zdrava. — Prejeli smo od matere čvetvorčkov, ki je vse svoje štiri angeljčke medtem že izgubila, prisrčno' zahvalo g. P. Vogliču iz Selnice ob Dravi za njegov velikodušni dar, s katerim je družini priskočil na pomoč. •fr Sprememba v občinskem svetu v Murski Soboti. Veliki župan v Mariboru je razrešil dolžnosti občinske svetovalce: Cvetka, dr. Lomena, Horvata in Hckliča ter je na njihovo mesto imenoval Hartnerja, Dobrayja, Černjaviča in Ritoperja. S tem je kriza, ki je v občinskem svetu vladala več tednov, odpravljena, -jfe- Vlomilcem na sledu. Z Ježice: Aretiran je bil M G., ki je osumljen, da je v zadnjem času izvršil več tatvin, katere so se izvršile v tuka;šnjih vaseh. Imenovani je izgnan iz mestne občine. DVOR S»mo še danes iu jutri! Kavalir vseh kavalirjev! Adolph Moujou! y službi žene! Vse za ženo s Ob '/..11 predp., 3. >/,5, 6, i/28, 9. Dcimski plašči (francoščina in primerjalna književnost), Vogelnik Silva (francoščina in primerja na književnost). — Iz vojaške službe. IX. razred nižjega kurza rednega tečaja pehotne častniške šole so dovršili letos med drugimi naslednji častniki in sicer z odličnim uspehom: Josip Bučar, peh. major in Josip Prokeš, peh. kapetan II. razr,; s prav dobrim uspehom: Vladimir Sirnik, peh poročnik; Oton Egersdorfer, konj. poročnik; Krsto Engelman, peh. poročnik; Rudolf Jagič, peh. poročnik, Jaroslnv Zak, peh. poročnik, Vekoslav Bajec, peh. poročnik, Obleke barva.kemičnotiflg Franfo Potočnik, Krars\ Mata kronika •k Ustanove za ubone onemogle obrlnike in Irgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za TO I v Ljubljani razpisuje za 1. 1929 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove i>o 150 Din. Prošnje naj se p»šlje|o Zbornici za TO I v Ljubljani do 30. novembra 1929. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Slovenske činke v Haagu, Začetkom novembra se otvori v Haagu na Nizozemskem razstava jugoslovanskih ročnih del. Kolekcija izbranih čipk naših čipknric prekaša po lepoti in tehnični dovršenosti ono, ki je razstavljeno v Barceloni. Ob priliki r.izstavp poklonijo slovenske čipkarice Nj. Visočanstvu princesi Julijani Nizozemski lepo gar-BSSSjnituro naših čipk. Vso organizacijo slovenskega od najfinejšega luksusnega izdelka in blaga od preprostih so najugodneje v izberi pri tvrdki t ran Lukič Stritarjeva ulica •k Semeni v Studencu pri Krškem, županstvo Studenec pri Krškem naznanja, da se vrši v sredo 30. oktobra velik konjski, živinski, prašičji in kramarski sejem. Vabljeni so kupci in prodajalci. -k Čas, št. 1. letnika 1929-30 izide v torek, 29. t. m. O vsebini bomo poročali. •fc Režiser in igralec prideta večkrat v nepri-; jelen položaj, ker ne najdeta primerne igre za svoj oder. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala za podeželske odre dve zbirki iger, ki imajo to prednost, da so vse lahko uprizorljive. Prva zbirka -Ljudski oder« obsega razne priljubljene ljudske igre za mešane vloge, dalje »Zbirka ljudskih iger« jia šteje do sedaj že 20 zvezkov za samo moške ali samo ženske vloge. Dalje ima knjigarna v Zalogi razne veseloigre, brez katerih noben oder ne sme biti. Tako priporočamo: Kakšen gos ped — tak sluga. Burka iz vojaškega življenja 10 Din. —■ Burke in šaljivi prhori. 18 enedejank, mešane moške in ženske vloge Din 20.—. Veseloigre in šaljivi prizori. 5 enedejank za samo moške ali ženske vloge 16 Din. — Zahtevajte brezplačno najnovejši katalog Jugoslovanske knjigarne. Lastne hiše požigal. 2e precej starega sleparskega trika se ie posluževal kovač Gabrijel To-mijek v vasi Ivancih pri Križevcih Požigal je namreč lastne hiše, da Bi dobil zavarovalnino. Dne 11. t. ni. mu jc zopet zgorela hiša s kovačnico, hlevom in dvema novima mlalilnicama. Nekaj dni |x>zneje je prišel Tomijek prijavit jx>žar orožniški postaji v Križevce. Ker je bi! to že četrti jx>žar v zadnjih štirih letih so ga oblasti osumile, da ie ogenj sam podtaknil. Orožni.ška postaja je uvedla preiskavo, da ugotovi vzrok požara. Na jx>gorišču so našli nekaj starih klešč in l;'adiv. Pri Tomijekovem očetu na so v skednju našli šest vreč žita, tri vreče kovaškega orodja, kuhinjske jx>sode, stensko uro in jermene od mlatilnic- Vse to je Tomijek skril, da bi potem od za' arovalnice zahteval tudi za to odškodnino. Leta 1926 je bil Tomijek zavarovan pri zavarovalnici -Triglav«. Ko mu je pogorelo, zavarovalnine ni dobil, ker je zavarovalnica sutnila. da je ogenj podtaknil sam. L. 1927 je bil zavarovan pri »Previdnosti«. Ko mu je zoj^et jx>gorelo, je dobil 12.(100 Din. Lani je bil zavarovan pri »Slaviji« za 25 000 Din. Ko ie zopet nastal |X)žar v njegovi hiši, je dobil samo 2000 Din odškodnine. Letos je bil zavarovan pri »Savi« za 200.000 Din Novi mlatilnici, vredn; 110.000 Din, tudi še ni plačal ter je dal zanju samo 1000 Din. Tomijek se je zmotil. Mesto, da bi spravil v žep veliko zavarovalnino, je bil aretiran in izročen sodišču. * -k Otroke, ki obiskujejo 5olo, najzanesljiveje obvarujejo influence okusne Anacot-pastilie. -k Za g!?d"Mško sezono podeželskih odrov ima kniigama Nove založbe v Ljubljani v zalogi vse igre bodisi ljudskega značaja, slovenske umetne igre in prevode iz svetovne književnosti. Posebej priporoča kot času primerno igro Bevkovo tridejansko dramo: Kajn. •k Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz - Josef«-gren-čice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Opozarjamo na oglas Špodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani dnnnšnjega »Slovenca«. Nesreča ne počiva — V 0|ieklinah ... Včeraj dopoldne so prijie-liali v mariborsko bolnico 25-letno Alojzijo Kladni-kovo, delavko v ruški tovarni vžigalic." Vsa je bila v ojieklinah. Ko je bila namreč ravno zajx>s'ena pri takozvanem polnilnem stroju, so se vžigalice iz doslej nepojasnjenega vzroka vnele. Sledila je eksplozija. ki jc zagnala nevarno gorečo snov v množinah na ubogo delavko, ki je zadobila težke opekline na obeh rok k h do komolca, vratu in obrazu. Stanje uboge revice je sicer ležko, toda brez nevarnosti, da bi izgubila vid ali pa da bi podlegla poškodbam. — Ponesrečila sc ie Marija Cunder, posest-nica iz Stožic št I Zadel jo je avtobus Dobila je lahke telesne poškodbe. Nahaja se v domači oskrbi. Ljubljana Kai bo danes? Opera: Mam/.elle Nitouche. Kino Ljubljanski dvor: Vse za ženo. Kino »Društveni dom« na Glinenlt: »Mlada jdavolaska«. Ob 11 otvoritev razstave gg. A. Kosa in Do-linarja v Jakopičevem paviljonu. Prvenstvene tekme za Gosposvetski pokal ob 14 na igrišču »Ilirije«. Prvenstvene nogometne tekme na igrišču »Ilirije« ob 15.15. Kaj bo jutri? Drama: Grob neznanega vojaka. Opera: Zaprto. Kino Ljubljanski dvor: Vse /.a ženo. Večer francoske pesmi in glasbe ob 8 zvečer v filharmonični dvorani. Lekarne: Nočno službo iinajo: Mr. Bnho-vec. Kongresni trg; Mr. Listu r, Sv. Petru cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. Kanalizacijska dela Ljubljana. 26. okt. V razdobju med zadnjima dvema občinskima sejama je bilo v Ljubljani mnogo kanalizacijskih del. Kunaliziralu se je predvsem M11-sarykovu cesta med Šinartinsko in Okrožno resto. Ta kanal je 230 metrov dolg. Dalje je bila kanalizirnna Praprotnikovu ulica med i cesto na Prulah in Karlovško cesto. Kanalizi-ran je bil grad Tivoli, in izkopana kunala za stranišče nu Valvasorjevem trgu ter v Soteski. Urejena je bila kanalizacija na Resljevi cesti, na Vidovdanski cesii, v Kolodvorski ulici. na Lončarski steii. v Kotuikovi, ČojKivi in Vegovi ulici ter na Jurčičevem trgu in Pod Trančo. Ponikovalnice so bile napravljene v Ple-teršnikovi, Ribji, Gasilski, Lepodvorski. Černe-tovi iii Aiešovčevi ulici. Na Barju je bilo napravljenih več mostičkov. Na Barju je bilo izkopanih nekaj jarkov, tako ob l.ahovem grabnu (2230m), ua Cesti v Mestni log (2020111) in ob Zeleni poti (650 m). Pri glavnem kanalizacijskem delu, to je regulaciji Ljubljanice (glej včerajšnjega »Slovenca«) so bili izvršeni, dopolnjeni in koinple-tirani načrti za regulacijo Ljubljanice. Načrti so bili predloženi ministrstvu za javne zgradbe. Mestna obema ima namen, da bi eventualno zgradila na Kamniški Bistrici hidrocentralo. Mestni gradbeni urad je za to vodno napravo že izvršil nove načrte. Na 0|)eknrski cesti namerava mestna občina odstraniti sedanji trhli leseni most preko Malega grabna 111 ga nadomestiti z žclezobetou-skiin. Načrti za to so že gotovi. Sedaj so še v delu: 450 metrov dolg kanal v Kolezijski ulici; 240 metrov dolg kanal na Masarykovi cesti med Okrožno in Resljevo ccsto; v parku Tivoli se ob gradu in otroškem igrišču urejajo požiralniki. Mestni gradbeni urad sedaj izdeluje načrte za hidrocentralo na Ljubljanici pri Št. Peterskein mostu. V kratkem prično s kanalizacijskimi deli na Masarvkovi cesti med Metelkovo in Resljevo cesto, nadaljeval se bo kitial v Kolezijski ulici, podaljšal se bo kanal v Hrndeekegn vasi, dalje bodo izkopali kuna) v Glinški ulici in na Mivki ter končno bo morala biti v kratkem urejena kanalizacija Poljanskega nasipa. © V Jakopičevem paviljonu bo danes ob 11 dopoldne otvoritev umetnostne razstave kiparja Lojzeta Dolniarja in slikarjev Antona Gojmirja Kosu in Franca Pavlovca. Priredite-ljica razstave. Narodna galerija, vabi vse, da se udeleže otvoritve. O G. dr. Gjurn Popovič član informativne sekcije Društva narodov se mudi v Ljubljani iu je snoči obiskal naše uredništvo. G. Popovič je dopotoval v Jugoslavijo, da pripravi vse potrebno za obisk glavnega tajniku Društva narodov Sir E r i c D r u m m o 11 d , ki prispe v Belgrad 3. novembra. G. Popovic- potuje jutri v Zagreb, kjer bo istotnko ostal dva diii. © Promenadui koncert godbe Dravske div. oblasti, v nedeljo, dne 27. okt. 1929, v »Zvezdi« ob II uri- I. Čerin: »Rasti rožmarin«, marš; 2. Flotovv: »Stradella«, uvertura; 3. Gounod: Kdor dober gramofon kupili zeli, Naj ne- vzame vsega, kar kdo mu veli Le pazljivo naj posluša in upomn■ si glas, Kateri se širi od mesta pa doli na oas. Te so privlačni grnmofoni in piošče, katere tudi na obroke dobite edinole od priznane tvrdke €€ t* Josip Banja! tlubliana Prnžnltova ulici 19 (L ubljanski dvor) fKoluffibia Vse one, hi dobivajo „Slovenca" na ogled, vljudno prosimo, naj ga naroče s tem, da pošljejo naročnino vsai za november Fantasija iz op.: »Faust«; 4. Wagner: Žalna glasba iz inuzikalne drame »Božji somrak«; 5. Hruby: Potpuri iz »Leharjevih« del; 6. Pokom)': »Iz Belgrada in okolice«; 7. Allier: »Francoska kri«, marš. Dirigent: višji kapelnik dr. Jos. Čerin. © Stolna Vincencijeva konferenca počasti na praznik Vseli svetnikov spomin blagopokoj-nega prvega predsednika Vincencijeve družbe škofa Ivana Gogala na pokopališču pri Sv. Krištofu. Zbirajo se člani točno ob 2 popoldne na notranjem prostoru pred cerkvijo. Vljudno vabimo tudi gg. člane drugih ljubljanskih konferenc. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj zopet oblačno in deževno. Temperatura: jutranja 12.2° C, dnevna 15.4° C. Barometer je zelo padel in je kazal 747.3. — V Mariboru in Skoplju so imeli 18° C toplote, v Zagrebu, Belgradu in Splitu pa 19° C. Povsod oblačno in deževno. © Esperantski tečaj za srednješolce se otvori v pondeljek 28. okt. ob 17 na 3. drž. real. gimn. v Beethovnovi ulici. Dijaki, zglasite se navedenega dne v 4. razredu. 0 Iz policijske torbe. Aretirani so bili trije moški: en berač, en pijanec in neki že dolgo zasledovan tat. — Kovaču Luki Dermoti je bila 1 v kovačnici na Vrtači ukradena ura, vredna 400 Din. — Elizabeti Žnrgi, delavki iz Rašice pri Št. Vidu je nekdo s Krekovega trga odpeljal ročni voziček, vreden 500 Din. © Za zimske suknje, plašče, obleke i. t. d. najbolje kupite pri Novak-u Kongresni trg 15. O Posredovalnica za službe in slaščičarna Novotny ima telefonsko številko 3285. © Kemično snaženje oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Conrn« v itride * »loicm najnovejšem i Mirni - ! Dežela brez žensk! io 3 Din; kislo zelje 4; paradižnik 1—2; gobe 2.50. Sliv ni bilo na spregled; pač pa so cene ostalim vrstam sadja ostale skoraj iste: jabolka 3 do 6 Din, hruške 7—10, breskve 10—14, grozdje 10—14 Din. N*a perutninarskem trgu je bilo manj prigona kakor zadnjo soboto. Pojavili so se pa včeraj na trgu tudi divji zaje, po ceni 40—60 Din; mariborske gospodinje se niso ravno preveč pulile za te sicer •edke tržne pojave in blagodati. — Seveda so se pod zaščito ter v zavetju marel uveljavili tudi nedogn.ini »sunitelji«, ki so neki ubogi kmetici v v trenutku, ko se je podala k neki sosedi v bližini, odnesli vse, kar je bila revica prinesla na trg — dvoje piščančkov. Revica je odhitela k tržnemu nadzorniku prosit pomoči in pretakat solze — nesramnih dvigunov ni bilo od nikoder in tudi piščančkov ne. O Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic Maribor, Gosposka ulica 46, zopet redno ordinira od po! 10 do pol 12 ter od 15-16. □ Propagandni polet nad Mariborom. Srečni posestniki ob tej priliki vlovljenih letakov naj se poslužijo ugodnosti ki jim jih nudi tvrdka L. Or-nik, Maribor, Koroška cesta 9 pri nakupu vsega blaga, kakor je to v letakih navedeno. □ Kolesarji pozor! Tatvine koles se dnevno množijo! Zato zavarujte Vaša kolesa pri »Prvi jugoslovanski kolesarski zaščiti« v Mariboru, Gosposka 20, katera Vam v slučaju tatvine Vašega kolesa vrne novo kolo. Zahtevajte prospekte. Radijska oddajna postaja Llubliana Vsem bivšim d Mariboru, Gosposka S tem dajemo možnost radijskega aparata kakor same, ki ima največji interes na tem da ste z aparatom, kakor tudi z radijem sploh, zadovoljni. Ker smatramo dober in zanesljiv aparat za najboljši način pridobivanja novih prijateljev radija, zato jelahko vsakdo prepričan, da bo pri nas najvestneje postrežen. Zaloga naše centrale in podružnice, ki sta Vam stalno na razpolago, obsega ca. 40 najbolj prijateljem vljudno naznanjamo, da smo otvorili nI. 3? podružnico soojega prodajnega oddelka vsem radionaročnikom cele Slovenije, da bodo pri nakupu tudi vseh potrebščin postreženi naravnost od oddajne postaje priljubljenih tipov radijskih aparatov, ki so v ca. 300 komadih stalno v zalogi. tMIIHIMI* Naša izbira sega od malega detektorskega aparata do največjega super-pozicijskega velikana, ki sprejema z malo okvirno anteno prekomor-ske postaje v zvočniku. Vsled te velike izbire moremo vsakomur po-streči po njegovi želji. RADIO LJUBL1A1VA Maribor, Gosposka ulica 37 Ljubljana, Miklošičeva cesta ^ Vse čila Kari Mayeve spise. tiskarni Maribor dosedaj 3 zvezki po Din >3'- Celie Novi mestni avtobusi V četrtek, popoldne sla prispela dva nova mestna avtobusa, težko pričakovana voza znamke Austro-Fiat. Vozili sta vzbujali občo pozornost, ker skoro nič ne nalikujeta obče poznanem tipu Austro-Fiat. Mestno avtobusno podjetje je na izdelujočo tvrdko stavilo več zahtev, ki so izboljšale običajno znamko in zlasti dale vozilu elegantnejši zunanji obraz. Vozili sta v isti barvi kot dosedanji mestni avtobusi, razpolagati s 17 sedeži in jih bodo vporabili na novih progah, ki jih podjetje namerava otvoriti takoj po prazniku Vseh svetili. Sta to progi Celje— Braslovče—Mozirje in Celje—Babno—Medlog—So-cka—Šentjaž—Velenje—Šoštanj. Na prvi progi se je vršila že 19. t. m. poskusna vožnja, ki je vseskozi zadovoljivo izpadla. Prebivalstvo je inicijativo mestnega podjetja toplo pozdravilo. V petek 25. t. m. se je vršila poskusna vožnja z novim Austro-Fiat na progi Celje—Podsreda—Kozje—Celje. Novo vozilo se je v hribovitem terenu dobro izkazalo. Včeraj pa se je vršila poskusna vožnja z Austro-Fiat na progi Celje—Šoštanj, ki je istotako uspela. S priho- | dom dveh novih vozil razpolaga mestni avtobus s j 5 prvovrstnimi vozili. Kolikor moremo izvedeti, ka- i žejo dosedanje vožnje visoko rentabilnost. Prebi- : valstvo se elegantnih vozil in cenene vožnje rado poslužuje. Uspeh sam je tako najbolje pobil številne pomisleke, ki so jih svoj čas črnogledi imeli proti uvedbi avtobusa. Nesklepčna občinska seja. Za petek dne 25. t. m. sklicana seja mestnega občinskega sveta se ni vršila, ker je prišlo na sejo premalo občinskih očetov. Nekaj se jih je bilo opravičilo že prej, nekaj pa jih je bUo zadržanih po poskusni vožnji z novim avtobusom Austro-Fiat. Seja se bo sedaj vršila v sredo dne 30. t. m. ob 6. zvečer. & Električno svetiljko z motornega kolesa je nekdo ukradel trgovcu Wernerju Stigerjn. 24. t. m. ponoči ob 1 je pustil motocikelj brez nadzorstva pred kavarno »Evropo«:. Ko se je vrnil iz kavarne, ni več našel svetilke. & Sama ne ve, če so jo res okradli. Znana snažilka čevljev na Krekovem trgu, 70 letna Tončka Kugler, je prijavila policiji, da ji je najbrž I kdo ukrade! Din 250 iz njenega stanovanja v Raz-j lagovi ulici št. 1. V petek 25. t. m. popoldne ob 1 j je zapustila stanovanje, ki je prav za prav drvarni-! ca, ga zaklenila in po neprevidnosti pustila ključ viseti ob ključavnici. Ko se je vrnila okoli 5 popol-i dne, je našla na vratih vse, kakor je pustila, a v stanovanju ni bilo Din 250. Sama ne more z gotovostjo reči, če jih ni morda kam založila. Revica je in dvakrat grdo bi bilo, če se jc kak nesramnež spravil na njeno borno premoženje. <3 Sprememba v celjskem občinskem svelu. Iz občinskega sveta celjskega je izstopil železniški uradnik g. Aleksander Potrato, ker so je preselil v Kranj. Na njegovo mesto pride sodar-ski mojster Jernej Golčer iz Klavne ulice. Ne pozabite na II. prosvetni večer, ki se vrši julri 28. oktobra ob 8 zvečer v telovadni dvorani Narodnega doma. S pomočjo zelo lepih ski-optičnih slik nas povedo zgodovinar g. profesor dr. Fran Kovačič v kraljevsko zgodovino knezov celjskih. Poleg predavanja so na sporedu večera še nekatere druge točke. & Francoski koncert. Francoski krožek priredi danes 27. oktobra ob 1) dopoldne v dvorani mestnega kina klavirski in pevski Koncert, Pariški umetnici pevka Blanche Dufour, solistinja udru-ženja Concerts symphoniriues de France, in vir-tuozinja na klavirju Marcelle Heuclin, solistinja istega udruženja, bosta prednašali izbrane točke iz zaklada francoskih skladb in pesmi. Vsi prijatelji umetnosti iskreno vabljeni. Vstopnice po 7, 5 in 3 Din pri blagajni. & Ob priliki praznika Vseh Svetih bo Gledališka družina Katoliškega prosvetnega društva v nedeljo dne 3. novembra popoldne uprizorila v Narodnem domu staroznano in vedno priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice se bodo preko tedna dobile v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti. Zanimivosti iz Loške dotine Stari trg, 25. okt. Dve uri dolga, uro široka je Loška dolina. Pravijo, da je ta kraj eden najlepših v Sloveniji, tretji po vrstnem redu. Ima pa Lošku dolina veliko napako: slabe ceste. Ni čudno. Dan za dnem, uro za uro vozijo vozniki skozi dolino vozove lesa, hlodov, desk, različnega drugega blaga. Posebno nerodno je v Loški dolini to, da ob jesenskem času ali drugače ob velikem deževju sploh ni mogoče z vozovi skozi dolino. Voda zalije glavno cesto, ki vodi iz Prezida in Babnega polja skozi dolino v Lož in proti Rakeku. Le s čolni je ob takem času mogoče priti iz enega konca doline v drugi. Zdaj bo ta zadeva drugačna. Podjetni domačini so jo iztuhtali. Segli so v žep, nabrali nekaj podpor, zgrabili kramp in lopato, poklicali inženirje, najeli delavce — in so začeli graditi novo cesto. Dočiin gre glavna cesta sedaj po dolini skozi Piulob, obide nova cesta to vas ter pelje skozi Viševek. Prednost nove zveze je v tem, da bo po tej cesti dolina tudi ob največjih povodnjih lahko z vozmi dostopna. Nova cesta skozi Viševek je tedaj za Loško dolino velika pridobitev ter so prebivalci zelo hvaležni oblastnemu odboru, da jim jc omogočil gradbo te ceste. Cesta je dovolj široka, gre večinoma v ravni smeri, je na mnogih mestih znižana, drugod gre po solidno zgrajenih nasipih. Zgrajena sta tudi dva večja mostova iz železobetona, tudi vas Viševek je dobila z novo cesto drugačno lice. S cesto je regulirana namreč tudi vas, nekatere hiše so umaknjene s ceste, nekatere so podrli. Znaki napredka so vidni tudi v Starem trgu. Pred kratkim so farani popravili in pozidali spodnji del zvonika, okrog šole se je napravila lepa ograja, cesta preti šolo se je razširila, napravil se je hodnik, zravnal se je klanec, izvršila regulacija potoka, poprava vodnjaka ob njem. Pot proti cerkvi se razširja, postavljajo se na obeh straneh nove ograje. Ves ta del vasi je sploh preurejen, v načrtu so še mnoge druge reči. V Starem trgu se trenotno vrši gospodinjski tečaj. Vodi ga gdč. Odlesek. ki s ponosom poudarja, tla je ta tečaj že enoinštiri-deseti, kar jih votli. Dvajset deklet pridno prihaja vsak dan v župnišče, kjer se tečaj vrši. Veliko deklet bi še rado prišlo, zato pravijo, da bo temu sledil kar še drugi gospodinjski tečaj. Loška dolina je tudi drugače zanimiva. Po svojih prirodnih pojavili je znana tudi v znanstvenih krogih. Letošnje poletje je v dolini bilo več vsetičiliških profesorjev in drugih učenjakov iz Ljubljane, ki so proučevali podtalne pojave. Trdijo, da so bili ugotovili gospodje mnoge zelo važne stvari. O tem pa bodo poročali gospodje sami. F. S. Orel šentpeterski Oret-Ljubljana. Danes sc vrši na Stadionu nogometna tekma med odsekoma Sv. Petelin Šiška. Začetek ob 2 popoldne. Vsi Orli-prijatelji lepega športa vabljeni. Lfudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od I. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Ljubljansko gledališče Dranta: Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 27. okt.: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Izven. Ponedeljek. 28. okt.: GROB NEZNANEGA VOJA ! K A. Red \ | Torek, 29. okt.: Zaprlo. Sreda, 30. okt.: ŽIVLJENJE JE LEPO. Premijera Izven. Četrtek, 31. okt.: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Nedelja, 27. okt. ob 15: MAMZELLE NITOHCHE, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: GORENJSKI SLAVČEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 28. okt.: Zaprto. Torek, 29. okt.: EVGENI.T ONJEGIN. Red C. Sreda, 30. okt.: Zaprto. Četrtek, 31. okt.: CAR IN TESAR. Red B. Mariborsko gledališče Nedelja, 27. okt.: Ob 20 MORALA GOSPE DULSKE Kuponi. Ponedeljek, 28. okt: Zaprto. Torek, 29. okt. ob 20: PISKROVEZ. Premijera. Ljudski oder v Ljubljani Na praznik, 1. nov. ob pol 8: »MLINAR IN NIE- GOVA HČI«. V nedeljo, 3. nov. ob pol 4 ix>p.:»DAMA-ŠKRAT« ali »ZALJUBLJENI VITEZI«. Opozarjamo p. I. občinstvo na uprizoritev ža-loigre »Mlinar in njegova hči«, ki jo uprizori kot običajno vsakoletno predstavo na praznik Vseh svetih, 1. nov. ob pol 8. Posebej pa še pripominjamo, da se ta igra ne bo ponovila. V nedeljo, 3. nov. ob pol 4 popoldne pa se ponovi izvrstna veseloigra »Dama-škrat ali »Zaljubljeni vitezi«, ki je dosegla pri prvi uprizoritvi velik uspeli in bo brez dvoma tudi sedaj nudila vsakomur dovolj užitka in zabave. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za organiste bodo v Domu od 18. do 22. novembra. Vodstvo notranje koitgregacijc gospodičen pri uršulinkah javlja, da v nedeljo 27. oktobra ni običajnega shoda. Iz društvenega življenja Članicam »Krščanskega ženskega društva«. Podpisana Ženska zveza tem potom vljudno vabi na svoj občni zbor članice Kršč. žen. društva, s prošnjo, da se ga v čim večjem številu udeleže. Občni zbor se vrši v ponedeljek, dne 28. t. ni. ob treh popoldne v beli dvorani hotela »Uniona«, I. nadstr. ob veliki dvorani. — Slovenska krščanska ženska zveza. »Ljubljana« mešani zbor ima skupno vajo v ponedeljek ob 20. Pevovodja. Šiška. V ponedeljek ob pol 8 zvečer bo predaval dr. Ahčin v šišenski prosveti v župnišču o »Delu za svetovni mir«. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Prosvetno društvo v Borovnici priredi 3. nov. ob 3 popoldne igro »Mlinar in njegova hči«. Vljudno vabljeni. Pripravljalni odbor centrale organizacije Jugoslovanskih emigrantov (ORJEM) v Ljubljani, opozarja vse krajevne organizacije, pripravljalne odbore, zaupništva in ostalo članstvo, da bo imel dne 3. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za delegate in zaupnike je prisotnost strogo obvezna. Akcijski odbor za ustanovitev ljubljanske podružnice Hrvatskega trg. društva »Merkur« v Zagrebu, sklicuje sestanek privatnih nameščencev za ponedeljek ob 8 zvečer v prostorih hotela Štrukelj z dnevnim redom: 1. Socijalno zavarovanje in privatni nameščenci. 2. Eventualije. Šahovski klub Triglav-Ljubljana naznanja svojim članom, da sc vrši 27. oktobra ob 10 v Narodni kavarni V. redni letni občni zbor. Solistinji pariških simtoničnih koncertov gdč. Blanche Dtilour in Marcelle Heuclin sodelujeta v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani pri predavanju o francoski pesmi, katero priredi ljubljanski Francoski institut. Predava lektor francoskega jezika na tukajšnji univerzi prof. Marc Vey. Gospodični umetnici, ena pevka, druga pianistka potujeta po nalogu francoske družbe za razširjanje francoske glasbe po celi srednji Evropi in prirejata tu svoje koncerte. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži od 10 Din navzdol. Gospodarstvo Izr^ttčilo upn.kav Stav. banke Kakor smo svoječasno poročali, je bilo proti sklenilni poravnavi upnikov Slovenske banke vloženih C rekurzov, od katerih so bili 8 že zavrnjeni. Seveda zato ni prišlo do izplačila 22% ne kvote upnikom in upravičeno je javnost zahtevala razjas-nitev vseh teh vprašanj. Sedaj pa doznavamo, vrh temu bo pa prišlo Se zelo natančno kvalificiranje kože. Edino pri svinjskih sirovih kožah je težko ugotoviti, kako se bo kupčija razvila. Nakupovalci so zelo rezervirani in se ne ve za razloge. Eni trdijo, da bodo cene kakor lansko leto, drugi pa zopet obratno. Večina na je mišljenja, da se bo cena gibala okoli 16 do iS L>in kot so to že nakupovalci po deželi začeli plačevati. Usnje. Promet v usnju ne kaže veliko živahnosti. Cene so popustile vsled stalnega padauja cen surovih kož. Izdelava se jx>vsod zmanjšava, Ker se ne ve, da li bo trg mogel zaloge konsumirati Cene krupouom so 55 do 00 Din, okraj ine 25 do 28 Din, vratovi 28 do 32 Din. Boks je edini, kateremu se j« cena zvišala za 4 Din, vendar se proti koncu tedna ni mogel več držati in se prodaja po 19 do 21 Din za kvadr. čevelj. Kravine se ne iščejo mnogo iu si prodajajo p« 60 do 75 Din za kg. Čevlji. Prodaja v čevljih je bila nekaj živahnejša, vendar je bilo več blaga na ponudbi, kakot je bilo povpraševanja. Lepo vreme |»goduje še stari robi, ki se še v takem vremenu dobro nosi. Čevljarjem, ki popravljajo, ?astaja obrt iu se na vrenu zelo pritožujejo, "lovarne delajo zadovoljivo in ua-ročil je dovolj. Vsled jiopusta cen usnja so cene čevljem navadnih vrst tudi nekaj [»pustile. Inkasso j« zadovoljiv, vendar se promet vrši do 80% z menicami in sicer le z 4 do 5 mesečnim terminom. Me niče se še precej dobro eskomptirajo, ker je denarji na slovenskem tigu dovolj in banke rade sprejemajo trgovske menice (čeprav s prekoračenjem termina) Eskompt menic je padel od 11 na 10 in nekje š< celo na 9%. V vrednostnih papirjih imamo ta teden beležiti stabilizacijo vojne škode. Tudi drugi državni papirji beležijo stalno tendenco. Med bančnimi papirji se je učvrstila Praštediona nadalje od 8S2 na 895. V Belgradu pa je v teku tedna oslabela. Izvozna banka od 800 na 700, pa se je v j>etek zopet učvrstila na 780—810. Ta padec je bil v zvezi z odstopom predsednika Ace Popovičn in gl. ravn. dr. VI. Mr.rkoviča. Novi predsednik ie M. Jovano-vič, gl. ravn. Svet Jel ie. Med industrijskimi papirji so v Zagrebu slabejše tendirale delnice vžigalnične industrije Dravo in osješke sladkorne tovarne. DFNAR Curih BelsTa-1 9.125. Berlin 123.-10. Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.0S125, Dunaj 72.50 London 25.1725, Madrid 73.80, Ne\vyork 516.05, Pariz 20.3175, Praga 15.2975, Sofija 3.735, Trst 27.0375, Varšava 58. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5775, (valuta) 12.59, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VUFDNOSTNI PAPIRn Dunaj. Podon.-savska-jndran. 85.20, Wiener ! Bankverein 21.70. Creditanrtall 53, Escompteges. i 171.50. Alpine 36.75, Trboveljska 58, Leykam 5.90, j Rima Murany 114.30. Hmelj Nfirnbertr. 26. okt. (Tel. >Slov.c) Danes je bilo pripeljanih z železnico 250 bal hmelja, z dežele pa 80 bal. Prodanih jebilo 120 bal. Cene so bile zn hallertauski hmelj 45—85. gorski 42—50 in za vviirtemberški 50—65. Za tranzitni hmelj ni bilo i kupčije. Razpoloženje še nadalje mirno, pa nekoliko prijazneje. Žito Dels:vo, da je v Ameriki jjoložaj za pšenico stalno sinb in vkljub sporadirnim učvrstitvam ten-dira vedno navzdol, je povzročilo nn našem domačem žitnem trgu delitev mnenja glede bodočega razvoja cene za ta predmet. Se vedno prevladuje mnenje, da je naša cena nižja kot nocjnalno možno ter da se bo naš dosti jaki izvoz spomladi maiče-, val s tem, :a bomo morali importirnti drago pše-! nico. Na thugi strani pa se povdarja, da mnogi producenti svojega blaga ne ponujajo ter čakajo boljših cen spomladi, kar bi se z gornjim krilo, vendar so inozemske termlnske notacije kakor naše za poznejše termine prav tako ?labe kakor za promplno blago. Ni dvoma, da se bodo preverili tisti, ki pričakujejo, da bo spomladi veljala pšenica 300 dinarjev v Bački, vendar je gotovo, da se bodo morale cene izboljšati, ker je. zlasti mlinska Industrija radi obilnega proizvoda krmil in izredno nizkih cen pšenice silno ogrožena v svojem obstoju, če se položaj kmalu ne izpremeni. Dočim se . pšenična moka «0» še dokaj ugodno prodaja, temnejše moke sploh nimajo nobenega odjema. — j Koruza nova se polagoma že začenja trgovati za i promptno dobavo, vendar blago na splošno še ne ! prenese transporta. Umetno sušena je zdaj manj i iskana za izvoz, z;,to so precejšnje količine za domačo porabo na razpolago in so tudi cene nekoliko popustile. — Pšenira bačka velja 192.50 do . 197.50, umetno sušena koruza 145—147.50 bačka : nakladalna postaja. — Oves notira 145—147 50, rž I 155, krmilili ječmen 125—130 bačka naklad, po-I staja. — Pšenična moka srednje bafike znamke ve- Nedeljske športne prireditve Jugoslavija : Češka Jutri se vrši v Pragi običajna vsakoletna re- j prezentančna tekma Jugoslavija : Češka. Ta tekma , se vrši trinajstič, upamo, čeprav številka 13 ne pri- ! naša sreče, da bodo naši reprezentanti skušali do- : seči ugoden rezultat. Do sedaj ni nobenih odpovedi od strani igralcev, ki so [»stavljeni. Odpovedali so samo rezervisti, mesto njih so imenovani Culič in Mik.nčič. oba iz Splita. Naša reprezentanca nastopi v sledeči postavi: Mihelčič—Ivkovič, Beleslin—Ar-senijevič, Premrl, Kunst—Marjanovič, Hitrec, Lei-nert, Botiačič, Hmjiček. Pričakovati je, da bodo vsi ti igralci, ki taktično predstavljajo našo najmočnejšo garnituro, tudi odpotovali. Čehi svoje postave še niso javili. Kot izgleda bo za Češko nastopila kompletna Šparta. Tekmo bo sodil Dunajčan Gtibel. Ta tekma je za naš šport oziroma prestiž v inozemstvu velike važnosti. Po doseženih rezultatih bo ocenjena kvaliteta našega sj»rt?. Zato tudi od naših reprezentantov upravičeno pričakujemo, da se bedo v polni men zavedali važnosti te tekme. Bilanca dosedanjih srečanj s Cehi i je nepovoljna. Beležimo od 12 iger 7 porazov, 2 zmagi in 3 neodločne igre. Celokupni seore je 55:18 v korist Čehov. Najtežji porazi so bili rezultati 7:0 in nič več kot »samo« trikrat. In to prvo srečanje na Olimpijadi leta 1920 v Pragi 28. X. 1925 in 28. X. 1928. Zanimivo, da smo doživeli ravno v dnevih z drdumom 2S najtežje jx>raze. Kako bo iz-padla trinajsta tekma zopet na 28. je odvisno od postave s kakšno bodo Čehi nastopili. Tekme za gosposvetski Danes ob 14; igrišče SK Ilirije; ob vsakem vremenu. Danes popoldne se odigra na športnem pro- ' štoru SK Ilirije letošnji nogometni turnir za pre- j hodni Gosposvetski pokal. Turnir je razpisal SK j Ilirija leta 1926. ob svoji petnajstletnici, zmagovalca v sedanjih tekmovanjih sta bila Ilirija 1926 in 1927, in Maribor 1928. Pokal j)ostane trajno last kluba, ki zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat v presledkih. Vsakoletno tekmovanje za Gosposvetski pokal posvečajo nase športne organizacije spominu na neosvobojene dele našega naroda. Čisti dobiček je namenjen Jugoslovanski Matici. Razvrstitev tekem današnjega turnirja je naslednja: oh 14 Maribor:Slovan (sodnik g. Be-tetto), ob 14.50 I lirija .-Jadran (g. Deržaj), ob 15.40 finale (g Vodišek). Turnir se odigra oh vsakem vremenu. Izrec- i no pripominjamo, da je nastop Maribora siguren; \ začasna zabrana igranja, ki mu jo je izrekel LNP, za današnji turnir ne velja. Prehodni pokal bo tz- i ročen zmagovitemu moštvu takoj po finalu nn igrišču. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega časa. Ob neodločenem izidu se tekma podaljša za dvakrat 10 minut, nato se ob potrebi žreba. PHmofše — Hermes Zaključek jesenske prv, tekme I. razreda. Danes se zaključi s prv. tekmo med ASK Pri-morjem in ŽSK Herinesom jesensko nogometno prvenstvo ljubljanskega I. razreda. Po končani da- našnji tekmi dobimo jasno tabelo plasementa na ših prvorazrednih klubov. V moštvu Bermesa j« znan posebno napadalni trio, ki je v zadnjem časi dokazal, da zna uveljaviti tudi moč v streljanju. Primorjaši nastopijo najbrž v isti sestavi ko proti Svobodi. V predtekmi, iti prične ob 13.30, nastopita rezervni moštvi. Glavna tekma se odign ob 15.15 in sicer obe na igrišču ASK Primorja. SK GrafIka:SK Natakar. SK Slavija:SK Reka. V drugem razredu se tekmovanje nadaljuj! danes predpoldne In sicer na igrišču ASK Pri-morje. Ob 8.80 nastojiita Grafika-.Natakar, ob 10.18 Slavija:Reka. Bolj zanimiva bo najbrž prva tekma Rohoborba o Ljubljani Tekme za prvenstvo Jugoslavije v rokoborbi se vrše v Ljubljani 9. in 10. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union«. Izvedbo vseh predpriprav je poveril Jugoslovanski težkoatletski sa-vez SK Iliriji. Tekmovalci so razdeljeni po teži v šest kategorij: Bantam teža do 58 kg, peresna teža do 62 kg, lahka do 67.50, srednja A do 75 kg, srednja B do 82.50 in težka preko 82.50 kg. Tekmovanja v tej rokoborbi grškorimskega sloga s« udeleže najboljši težkoatletski klubi Jugoslavija Namen te prireditve v Ljubljani pa je, da se okrepi in razvije ta panoga športa tudi pri nas Slovencih * Mariborski nogomet. Ob 15.30 na igrišču SK Železničar: Prijateljska nogometna tekma SK Ra-pid mladina-SK Železničar mladina (sodnik g. Ve«, nauer. — Ob 15 na igrišču SK Železničar: medna-rodna nogometna tekma Grazer Sportklub-SK Železničar (sodnik g. Bizjak). Ptujski nogomet. Ob 13 na igrišču SK Ptuji prijateljska nogometna tekma SK Rapid (Mariborji SK Ptuj (sodnik g, Samuda). — Ob 15 na igrUčti SK Ptuj-medarodni old boys nogometna tekma! Grazei Atletik Sportklub-SK Ptuj (sodnik gospod Nemec). Nogomet v Novem mestu. Danes gostuj« Gradjanski športni klub iz Karlovca z moštvom, ki jc prošlo nedeljo porazilo Gradjanskega iz Zagreba z rezultatom 3 : 1. Elanovo moštvo je v prav dobri formi, zato bo tekma zanimiva. Olimpijski petoboj za 1929. Na igrišču Ilirij« bo danes ob 10 tekmovanje v petoboju za prvenstvo Ljubljane. Poleg domačih atletov se je prijavil tudi znani tekač Maratona Kumer Hazcusko prvenstvo v Sloveniji. LHP je t. svoji zadnji seji odredil, da se prvenstvene tekme brezpogojno morajo odigrati, in sicer SK Ilirija-SK Mura dne 27. oktobra v Murski Soboti in SK Mu-ra-PSSK Maribor dne 3. novembra v Mariboru. SK Ilirija (iz tajništva). Prihodnja seja načel-stva se vrši v torek ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Gg. načelniki sekcij se naprošajo, da pripravijo točna poročila o pobiranju naraščaj-ske članarine. — Tajnik I. — (Hazcnska sekcija.) Danes ob 10.30 trening za vse igralke na igrišču. Prihodnji treningi v telovadnici se vrše odslej redno vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure. Današnji trening se vrši samo v slučaju ugodnega vremena. — Načelnik sekcije. — (Nogometna sekcija.) Danes ob 18. uri, po tekmah za gosposvetski pokal, bo važen sestanek igralcev v vrtnem salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Udeležba je nujna in strogo obvezna za igralce I. in II. skupine. — Načelstvo. Tomazin, Cerklje: Kmetij, poučno potovanje (Dalje.) Lenarčičeva kmetija! Veeposestvo je to. Pa smemo reči, da je skrbno obdelano in vzorno vodeno ter kot tako naravnost šola za malega kmeta. Velepoaestva nmogokrat niso aktivna, a to ponajveč radi tega, ker ni mogoče delati samo z domačo družino kot je to skoro j»vsod na malih in srednjih kmetijah. — Na Lenarčičevem veleposestvu je zanimivost predvsem to, da to veleposestvo vodi gospa, — skrbna, razumna in postrežljiva dama. — Človek le premišljuje, kako je mogoče, da se — tako gospod, kakor gospa — hočeta ukvarjati s tolikim delom, ko je sigurno, da bi lahko drža a roke križem in počivala. — To je ljubezen do dela in te lepe lastnosti želimo slehernemu Slovencu. — Verni bretonjski kmet pravi: »Moli in delaj, delaj in moli!« — Ko bi tako bilo povsod, bi ne bilo gorja na svetu! Pričnimo z ogledovanjem! Stopimo z gos|X> in gospodom Lenarčičem v hleve. Kak red in snaga vladata tu! Kako prijetno se je vsem to zdelo, a vendar jc še dokaj ljudi, ki menijo, da živali red in snaga nič ne hasneta. Kako žalostno je gledati človeka vsega zamazanega, ko vemo, da bi se lahko umil in osnažil, a isto je pri živini. — Ker sem že omenil snago, naj dodam zatrjevanje mož, kjer sem bil svoje dni za pastirja, ki je ponovno govoril: »Ni boljše krme kot sta krtača in štrigelj!« — Mnogi se izgovarjajo, da nimajo dobre nastelje, a to še ne opravičuje, da bi živina morala nositi na sebi cel cent blata. — Pa kako krotka je vsa živnlg v Lenar-čičevih hlevih. Prašali smo, kako to dosežejo. Odgovor: »Lepo j »stopamo z živino in je vse v redu.« — Živina je v tem oziru precej jx>dobna človeku, ki nidi dobro ve kdo mu je sovražen, kdo prijazen. — Ne bom omenjal, da pišejo natančno rodovnike o vseh živalih in da kontrolirajo tudi težo ter pazijo na križanje. To so vse stvari, ki so našemu kmetu še zelo nepoznane, dasi bi mu morale biti že prav dobro znane. Brez tega ni napredka v živinorejil Sadovnjak in vrt za zelenjavo še poglejmo, predno stopimo po krasnem nasadU-parku, da odi-demo. — V sadovnjaku zopet isia snaga in red, kot smo ju občudovali preje v hlevih. — Pa se taka stvar obnese! — Nehote se tu spomnim naših krajev in drevja. Kako je to prepuščeno samemu sebi. Kako so redki še oni gospodarji, ki bi drevesom kaj j»-stregli!! Z mahom obraščen, nepognojen, neobrezan itd. stoji drevešček kakor zapuščen beraček. V Le-načičevih vrlih kaj take«?, ni! So pa tudi uspehi potem lepi! Drevo je — tako trdijo strokovnjaki, kar pa jaz nisem — najboij skromna in najbolj hvaležna živa stvar na svetu. — V naših dolenjskih krajih je teren za sadno drevje, a tega se še ne zavedamo. Mi tu doli imamo pred svojimi vrati Zagreb, ki rabi vagone in vagone sadja. Imeti pa hočejo lepo, okusno in trpežno sadje. Slovenija bi morala zalagati s sadjem tudi severne kraje. Morali pa bi se organizirati v sadjarskih društvih ali zadrugah. Ko pa nismo organizirani, se nam pa godi, kot sc dogaja prav te dni: Prekupci nakupujejo jx> vaseh n. pr, češplje i en dinar za kg. Ko pa ljudje pripeljejo blago na kolodvor, pa blaga prekupec ne mara prevzeti, češ da ga ima že dosti. Kaj tedaj? Domov voziti ne kaže. — Pristopi nekdo in se ponudi kot nekak dobrotnik, češ da on prevzame, toda samo po polovični ceni. Kmet dS, ker mu drugače ne kaze ako noče peljati blaga domov, ko ga im? doma itak še preveč. — Organizacij nam manjka in ravno kmeta je najtežje organizirati! Potrebno pa je! V vrtu za zelenjad smo videli vse, kar si dobra gospodinja more žeieti na vrtu. — Da je bila gospa Lenarčičeva odlikovana prav radi le panoge, je um-ljivo, kdor ve, kako razumno tudi tu gosjTodari. Nobena kmečka gospodinja naj ne reče, da bi na njenem vrtu to nc biio mogoče! Bi bilo mogoče, seveda vse v ntanjši meril In ko bi gospodinie imele vse pri rokah na domačem vrtu, kar lu mogle imeti, kolikokrat bi bili prihranjeni denarji, ki jih sicer znosijo v trgovino za razno kolonijalno in specerijsko blago. — Dogodi se mnogokdaj, da doma pri hiši leži vrt zapuščen in obraščen z vselil mogočim S»v-jem (plevelom), a ko pride v hišo goet, pa ni jx-resčka solate, da bi postavila predenj. — O razni zelcnjadi, ki se da za zimo shraniti v steklenice, ne maram niti govoriti, dasi bi tudi to bilo za vsako kmečko hišo dobra in lečna ter cenena hrana — pridelana doma. Še rože naj omenim! Dovolj in najraznovrst-nejših ima na svojem vrtu gospa Lenarčičeva. — Pa ob tej priliki naenkrat z gospodom dekanom, ki je nas spremljal, »zglihala« za nekaj komadov za žup-no cerkev. Cerkve v današnjih časih niso baš bogate, a gospa je rekla: »dam za cerkev zastonj« in »glihanja« je bilo konec. — Pravijo, da so dolenjske hiše dolgočasne. Zakaj neki? Premalo imamo menda rož, kar res uapravlja hišo prikupljivo in prijetno, četudi je drugače slaba in stara. — Ce je iu kaka obsodba, je to na račun dolenjskih deklet. Ne bo pa veljalo to za vse, ker je — hvala Bozdravili Gosjioda v tabernaklju, potem pa smo si j»vsod ogiedali tudi cerkveno stavbo. — V Naklem, kjer smo prišli v cerkev zvečer ob osmih, nam je g. župnik cerkev in oltarje razsvetlil z vsemi električnimi žarnicami, kar je bilo za naše ljudi nekaj novega. Je pa res krasna električna razsvetljava in zato je naša velika želja, da bi oblastna odbora, ki se trudita elektrificirati Slovenijo, ne odložila naših krajev za nazadnje! Industrije v naših krajih ni in je ne bo dokler ne bo na razpolago elektrike. Tega smo ee dobro zavedali pred leti, ko je Zagreb hote! tu graditi električno centralo. Naša zahteva je tedaj bila. da nam Zagreb zasigura toliko elektrike, — seveda proti plačilu — kolikor bi jo naši kraji rabili. — Pa je tedaj odgovori! Zagreb: »Mi bomo deiah centralo za se, ne za S.ovenijol« Tovorni avto s priklopnim vozom nas je odpeljal z Vrhnike proti Ljubljani. Gledali smo lo jx> tje, ki se z našim ne dc primerjati. Primerjati se ne da, ker je tam bolj močvirno, kar pri nas ni in pa ker jc tam prav skrbno obdelano, kar pa pri nas — na žalost — tudi ni! Da so bomo razumeli, moram povedati,'da naši ljudje še vedno vso skrb in pozornost posvečajo vinogradom. Polje je mnogim samo neka postranska stvar in živinoreja samo brezpomembna panoga. — Pa to ni prav! Bodočnost slovenskega kmeta na Dolenjskem ni v vinogradništvu, ampak v živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu in mlekarstvu. Krma je sladka, ker imamo dovolj solnca in primerna tla. Polje rodi, če je le količkaj ugodno, kar pač najlepše vidimo letos, ko je vseh poljskih pridelkov v veliki meri. In zopet tu povdarjam: prožnosti manjka! S časom treba živeti iniz razmerami računati I - Gozdov nimamo, kot jih imajo Gorenjci, imamo pa polja več kot ga ima pol Gorenjske. - Naša krška dolina bi mogla biti kranjski Banat. Ustavili srno se na Viču, kjer smo si ogledali o rosko dnevno zavetišče. Kako potrpežljivo se ukvarjalo usmiljenke s tujo deco! Kako lepo jih komandirajo in učijo! — lam, kjer starši ne hodijo na delo v tovarne, tak zaved ni tako nujna potreba kol v delavskih krajih. — Na kmetih bi bil potreben pa nekdo, ki bi nadziral pastirje na paši. Skupne pase, kjer se snide do 20 pastirjev vseh mogočih vrst in starosti, so jiravcata pohujševa niča. — Pogledati smo hoteli'na Viču tudi hiralnico, toda, ker je bilo baš po kosilu, nismo smeli motiti starih re-vežev med počitkom. — Hiralnica pa postaja tudi za naše kraje vsak dan bolj pereče in nujno vprašanje. Okrajna blagajna se bo morala z najodloč-nejšo voljo oprijeti tega vprašanja in ga čimprej rešiti. — Ljudem, ki so trpeli skozi celo življenje, treba saj na stare dni privoščiti človeka vredno žitje. i (Dalje prihodnjo nedeljo.) V Citateljem »Slovenca" za nedeljo Georg Wolker: Mati dimnikar Dimnikar ne nosi samo lestve, temveč prinaša tudi srečo. To vedo vsi ljudje, posebno oni, ki imajo gumbe ua suknji. Če srečajo dimnikarja, primejo hitro gumb in si mislijo to, kar najbolj žele. In resnično — njih želja se potem izpolni. Od nekdaj delajo ljudje tako in bodo delali, dokler bodo hodili po cestah dimnikarji. Tako lahko postanejo vsi ljudje po svojih željah srečni. Ne potrebujejo v ta namen nič drugega ko gumb in dimnikarja. Sirota mali Janezek je to dobro vedel. Ker je bil majhen otrok ki se je noč in dan potepal po predmestnem tlaku, je imel najlepše želje. Enkrat si je želel lepo pečeno žemljico, drugič vstopnico za vrtiljak, potem je spet hrepenel po umrli mamici ali pa po lepih jabolkih, ki so jih prodajale debele branjevke. Ker ni nič imel, je imel tem večji kup želj po sreči. Smola pa je bila za Janezka v tem, ker ni imel niti na svojem strganem plašču niti na svojih razcefranih hlačah nobenega gumba. Oboje je dobil od dobrih ljudi, toda tudi dobri ljudje ne dajo svojih še dobrih stvari. Zato so bile oblekce že čisto ponošene in brez vsakega gumba. V začetku Janezek ni pogrešal teh gumbov, šele potem, ko je zvedel veliko tajnost o sreči, ki jo prinašajo dimnikarji, je pričel ves žalosten premišljati: »Ne morem postati srečen, Ker nimam nobenega gumba!« Silno ga je potrlo to spoznanje in mislil je samo še na to, kako bi prišel do gumba. Za drugega otroka ni nobena težava priti do gumba, za Janezka pa to ni bilo majhno delo. Z gumbom sta vedno v zvezi oče in mati, oče, ki ga kupi, mati, ki ga prišije. Ali Janezek je bil brez očeta in matere. Janezek si je hotel zaslužiti denar, da si kupi gumb. Hodil je za eno gospo po vodo, drugi je prinašal premog. V sosedno vas je hodil po mleko, skratka, delal je vse, kar je mogel storiti deček v njegovi starosti. Vseeno pa ni mogel zaslužiti denarja za gumb. Ljudje so si dejali: »Zakaj bi dajali tako majhnemu otroku denar? Saj bi ga le zapravil! Damo inu rajši kaj jesti.« In dali so mu kruha ali sira, ali krožnik juhe, ali pa ostanke kosila. Janezek se je do sitega najedel in bil je srečen, da je pozabil na gumb. Toda zvečer, ko se je spet oglasila lakota, je zopet zaplesal pred njegovimi očmi gumb in zopet je mislil na vse one čudovite stvari, ki bi jih lahko dobil, če bi imel gumb. Zlasti pa so bile žive njegove želje, kadar je šel mimo trgovine z gumbi in videl cele kopice najraznovrstnejših gumbov. Bili so tu vojaški gumbi, potem zopet civilni, nekateri pozlačeni z urezanimi črkami, drugi zopet so imeli sinji sijaj morja. Na nekaterih sO> bile vidne majhne luknjice, a najbolj so bile uprte njegove oči na vrsto gumbov iz biserovine. »Ti prinašajo gotovo največjo srečo,« si je mislil. »Ampak teh ne bom nikdar mogel kupiti, ker so gotovo predragi.« Kakor začaran je strmel v gumbe, dokler ni lastnica trgovine pridirjala ven in ga zapodila: »Zgini od tu, ti umazani poba! Iz tvojih oči ne sije nič dobrega.« Mislila je namreč, da hoče Janezek ukrasti gumbe. Osramočen se je Janezek odplazil stran. Nekoč pa se je zgodilo, da je srečal Janezek na ulici deklico, ki je imela na plašču gumb, kakršnega je videl v izložbi. Opazil pa je tudi, da visi lepi gumb le še na eni nitki in da se bo vsak čas utrgal. Srce mu je pričelo silno biti ob misli, da bi mogla deklica izgubiti gumb, on bi ga pa našel. Vseh njegovih težav bi bilo konec. Že jutri bi mogel imeti vse, kar bi si želel. Pričel je deklici neopazljivo slediti. In kar je hrepenel, se je zgodilo. Ravno ko je deklica stopila v vežo nizke hiše, se je utrgal gumb in obležal na pločniku. Deklica je pač bila zelo nepazljiva, ker bil je to edini gumb na plašču in sedaj je bila ona oropana sreče, ki je bila združena z gumbom. Janezek pa je bil ves v veselju. Previdno je vzdignil gumb, ki se je v solncu lesketal ko dragulj. Potem je izginil z njim za prvim vogalom. Hitel je domov, slekel plašč in si izprosil iglo. Nit pa je potegnil iz umazane cunje, s katero se je ponoči pokrival. Nato si je pričel prišivati gumb. Med delom pa je naenkrat znčel misliti na deklico, ki se morda sedaj joče, ker je izgubila lepi gumb. Morda ne dobi nobenega novega, saj je tako težko priti do gumba. Ali ji naj ga da nazaj? Ne, tega ne more storiti, ko pa je tako dolgo po njem hrepenel. Ko mu pa gumb prinese srečo, potem ga pač lahko vrne deklici in vrhu tega ji bo podaril še kaj lepega. Tako si je mislil. Pa jo bo potem našel? Njegove roke so se tresle, a šival je tako dolgo, dokler ni bil gumb zelo dobro prišit, kakor se mu je rdelo. . ,r Drugi dan je šel iskat dimnikarja. Vso pot je premišljeval, kaj si naj želi. Na vse zadnje se je vendar odločil za zlat grad na kristalnem gradu. A vrhu lega si je želel še eno pomarančo. , ,, ., . Okoli poldne je zagledal dimnikarja. Bil je črn ko zamorec, samo oči so bile modre ko vijolice. Hitro se mu je približal in z mrzlično roko zgrabi za gumb. Srce mu ie tolklo viharno. Sedaj mu je bil čisto blizu. Janezek je bil bled in roke, ki so držale eumb. so bil > ledene, Sedaj je bil dimnikar pri njem. Tiho je pričel: »Zla-t grad — e-no po-ina-ran-« Rrrsk! Z gnilo nitjo prišit gumb se je utrgal in obvisel na koncu uiti ko uvela roža. Vse Janezkove nade so bile pokopane. Solze so mu stopile v oči, ker videl je vzrok vse nesreče v tem, ker si je prilastil tujo stvar. Tako obupno je jokal, da je stopil dimnikar k njemu. »Kaj se je zgodilo, mali?« je vprašal z blagim glasom. Janezek ni odgovoril, temveč le še bolj jokal. >Ali ti je kdo kaj storil, ali si kaj izgubil?« Dimnikar je božajoče pogladil malčka po glavi. > Vzel sem gumb,« je zajecljal Janezek. »Grad in pomarančo sem hotel imeti in zato sem včeraj pobral gumb.« »Čigav pa si?« Janezek ni vedel. Ni pač bil od nikogar in vendar je bilo tako sladko, da bi tudi on bil od nekoga. Dimnikar je prijel Janezka za roko in ga peljal proč. Dimnikarjeva roka je bila črna in polna saj, ali kako lepo je znala voditi! Dimnikar je pripeljal Janezka v majhno hišo — v isto, v kateri je izginila včeraj deklica. »Matil Tu sem vam pripeljal malega dečka, ki se joče, ker bi rad imel zlat grad in pomarančo. « »Ne jočem se zato,« je dejal Janezek. »Jočem se, ker sem vzel gumb!« >Ne moremo ti dati ne gradu in ne pomaranče,« je dejala dimnikarica, »ampak samo kosilo.« In tako se je zgodilo. Posadili so ga k mizi iu mu dali poln krožnik juhe. Desno od njega je sedel dimnikar, lepo čist in umit, na levo pa gospa dimnikarica, nasproti pa deklica, ki je včeraj izgubila gumb. Ljubeče so ga spraševali, Janezek pa je odgovarjal. Nikoli še ni toliko pripovedoval, ko takrat. Govoril jim je, kako je osamljen, kako je iskal gumb in kako se mu je vse ponesrečilo. Dimnikar in dimnikarica sta se smehljala, deklica pa ga je gledala z začudenimi očmi. »Všeč si mi, dečko,« je dejal dimnikar. »Če hočeš, lahko ostaneš pri nas in jaz te iz-| učim v dimnikarski obrti. Itak je za mojo de-, klico žalostno, ker je vedno sama.« Njegova žena je prikimala, oči deklice so se zasvetile in tudi Janezek je bil vesel. Tako je postal dimnikarski vajenec. Biti dimnikar, pomeni osrečevati ljudi. Ne more pa dimnikar priti do sreče s pomočjo gumba. Ker prinaša srečo, ne sme nič od nje vzeti. Vseeno pa je bil srečen in nič zato, če se ni mogel prijeti za gumb, kadar je srečal drugega dimnikarja. Plezal je po visokih strehah in ljudje so ga imeli radi, ker jim je lepo čistil dimnike, da so mogli kuhati. Čas je hitro potekal in Janezek je postal Janez. Dimnikar je bil z njim zadovoljen, njegova žena tudi in deklica mu je že davno oprostila, da ji je vzel gumb, saj mu je morala pozneje oprostiti celo to, da je vzel njo. Če sedaj kdaj srečate Janeza, ga boste hitro spoznali. Izgleda sicer ko vsi drugi dimnikarji, toda vsi njegovi žepi so polni gumbov. In komur manjka gumb, ta ga dobi od njega, ker noče, da bi prinesel srečo samo enemu, drugemu pa ne. In ko bodo enkrat vsi ljudje imeli gumbe, potem bodo vsi tudi srečni. Ob zatonu carske Rusije Senca Rasputina Mogočno in močno je bilo nekoč rusko car-stvo in moglo bi postati tudi prvo carstvo sveta, da ga niso razjedale težke notranje bolezni. Ni bilo velesile na svetu, ki bi imela več domačega prebivalstva ko Rusija, ni pa bilo tudi dežele, ki bi imela več zakladov v zemlji ko Rusija. Skoro 200 milijonov prebivalcev bi štela danes carska Rusija, skoraj dvakrat toliko ko Združene države Severne Amerike. Tako ogromna in velika je bila Rusija, da so vsi slovanski narodi upali, da bo ona privedla slovanstvo do zmage. A vse te lepe nade so propadle, ker je notranja bolezen zavrla ves razvoj Rusije, da je vedno bolj pojemala moč Rusije in da se je celo velika svetovna vojna zaključila brez Rusije. In vendar je v prvih letih vojne rešila Rusija več kot enkrat zaveznike. Njene brezštevilne čete so se valile v Avstrijo nepremagljivo in že so pričeli Avstrijci utrjevati Dunaj. Ni pa mogla več Rusija izkoristiti teh velikih zmag, ker so jo že prijemali krči njene bolezni. Vendo močnejši so bili ti krči, dokler ni bolezenska vročica zagrabila vso Rusijo. Takrat je padla carska Rusija in padla je tudi meščanska Rusija in začela se je doba komunistične Rusije, ki je najbrže zadnja faza ruske bolezni. Morda ni več daleč čas, ko se prikaže že prvi svit ruskega preporoda ... Z nesrečno japonsko vojno se je pričel zaton carske Rusije. Sijajno postojanko si je zgradila carska Rusija ob Tihem oceanu in že je izgledalo, ko da postane vsa Mandžurija njena posest. Pa že takrat je glodala notranja bolezen Rusijo in ko je izbruhnila velika revolucija leta 1905., je bilo jasno, da se je pričel zaton ruskega carstva. Še enkrat je poskusil veliki Stolipin zadržati razpad in se upreti toku zgodovine, toda zaman je bil njegov trud, ker krogla atentatorja Je predčasno končala njegovo življenje. Za njim pa ni bilo nikogar, ki bi bil kos skoraj nerešljivi nalogi. In tako se je notranja bolezen razvijala naprej, moč Rusije je pojemala vidno in ko je prišla svetovna vojna, so se pričeli že zadnji dnevi zatona carske Rusije. V tem pa se je naenkrat pojavil mož, čegar senca je dala vsemu zatonu ruskega carstva svojo karakteristiko. To je bil Rasputin. Iz pri-proste vasi daljne Sibirije doma si je pridobil na carskem dvoru tako mogočen upliv, da so padli tudi ministri, če so mu bili na poti. Cele hajke, romani in povesti so se pripovedovale o Rasputinu in na eni strani so ga slikali kot najbolj podlega človeka, na drugi strani pa kot svetnika. Ko pa je padlo carstvo, tedaj je veljal Rasputin kot glavni krivec vse nesreče. Ni bilo zločina, ki ga ne bi njemu pripisovali in boljšc-viki so šli celo tako daleč, da so spravljali nesrečno carico v najgršo zvezo z Rasputinom. Počasi je prišla resnica na dan in na podlagi uradnih aktov, policijskih poročil in izpovedb prič je prodrla tudi o Rasputinu resnica na dan. Kdo in kakšen je bil resnični Rasputin, kakšni so bili zadnji dnevi carstva, 6 tem bodo govorile naslednje vrste. V vasi Pohrovskoje se ie rodil Griža knt sin bogatega sibirskega kmeta Jefima Andrejc-viča. Med vaškimi otroci si je že zgodaj priboril vodilno mesto. Če je bil kje kak pretep, če so uganjali otroci neumnosti, vedno je bil Griša kolovodja. Kakor hitro pa je stopil v hlev, se je njegov obraz čisto spremenil. Njegove otročje oči so dobile potem čisto nenavaden sijaj, njegova majhna postava je kar narastla in postal je resen, kakor da bi bil že mož. S trdnimi in odmerjenimi koraki je stopil v hlev in pri tem je imel čustvo, kakor da bi stopil v svet prostor, kjer je treba molčati. Nad vse je namreč ljubil konje. Kadar je mogel božati konje, je bil ves iz sebe od samega veselja. Griša je bil dvanajst let star, ko se je igral s svojim bratom na bregu reke Ture. Nakrat je padel njegov brat Miša v reko. Griša je skočil za njim in oba dečka bi žalostno utonila, če ju ne bi v zadnjem hipu rešil neki kmet. Oba sta se prehladila in Miša je kmalu nato umrl od pljučnice. Vse to je Grišo tako pretreslo, da je dobil močno vročico. Kmalu nato je ozdravil, ali nekaj se je v njem spremenilo. Na očetov dom so zvečer večkrat prihajali kmetje. Ko je bil Griša zopet enkrat bolan, so se kmetje razgovarjali le potihoma. Vsi so bili vidno razburjeni. Prejšnjo noč se je zgodil namreč grozen zločin. Najbolj revnemu vozniku v vasi je bil ukraden njegov edini konj. Ni pa zločina, ki bi ga sibirski kmet tako obsojal ko tatvino konja. Ne ubijalec ne morilec ni bil tako zaničevan ko »konjokrad«. Običajno so kmetje vedno sami sodili konjokrada, če so ga dobili. Sklicali so »samosud« in vedno obsodili konjokrada na smrt. Običajno so ga vedno živega pokopali. Razumljivo je bilo, da so bili kmetje že zlasti razburjeni, ker je bil okraden najbolj reven kmet. Sibirski kmet ima navadno po več konj, Rasputinov oče jih je imel nad dvajset, in zato je kmet s samo enim konjem že itak revež med reveži. Ves dan so kmetje po vasi stikali, da bi našli ukradenega konja in zalotili konjokrada. Pa vse iskanje je bilo zaman in zato so bili slabe volje. Nekateri so bili tako besni, da so se tresli po vsem telesu. Ana Jegorovna, Ras-putinova mati, je že večkrat prosila kmete, naj bodo z ozirom na Grišino bolezen malo bolj tiho. Ko so kmetje tako govorili, vstane nakrat bolni Griša s postelje in gre s svojimi čudno svetlikajočimi se očmi h kmetom. Predno so se kmetje zavedli, je bil Griša že sredi njih in nakrat je skočil na orjaškega kmeta, ga zajahal in pričel kričati na ves glas: »Ha, ha, Pjoto Alek-sandrovič! Ti si ukradel konja! Ti si tat! Ti si konjokrad!« Nato se je začel smejati in se je naravnost tresel od veselja, bil kmeta z nogami po prsih in pri tem venomer kričal, da je on ukradel ko-naj. Njegov tenak glas je bil tako rezek, njegove oči so se svetile tako čudno, da je postalo vsem kmetom tesno. Niso znali, kaj naj sodijo o očitkih otroka, ker Pjota Aleksandrovič je bil zelo spoštovan in premožen kmet. Vrhu tega se je pa zlasti on trudil, da bi izsledili tatu. V prav posebni zadregi pa sta bila Raspu-tinova oče in mati. Če ne bi bil Griša tako bolan, potem bi mu oče prav gotovo naložil dobro število udarcev, ker jc bi! strog gospodar. Mati sc je trudila, da bi se stvar čim prej pozabila in začela sc jc opravičevati pri Pjotu Aleksand-roviču in ga prosila, da vendar ne zameri bol- filnejše hof pogubonosni z o b n i kamen mora biti protisredstvo, da se ohrani lepo zobovje Dokaze za te blagodejne lastnosti že nad 40 let doprinaša SARGQv KAIDDONT Zdravi zobje nemu otroku. Tudi drugi kmetje so prosili Pjota v tem smislu in nazadnje se je Pjota udal in tudi sam sprejel vso stvar od neresne stvari. • Ali nekaj kmetov ni moglo pozabiti na Gri-šine besede in ni jim dalo miru, da sc sami ne prepričajo, kaj je resnice na stvari. Premišljevali so in ugibali in niso mogli spati. In zgodilo se je, da je vstal v tej in v drugi hiši kmet in se počasi ter previdno splazil k hiši Pjotra Alek-sandroviča. Tam pred hišo so naleteli eden na drugega in se pričeli tiho pogovarjati o besedah otroka. Kmalu je bila cela gruča kmetov. Po trebuhu so se splazili do dvorišča Pjotra Alek-sandroviča in takrat so nakrat zagledali, da tudi Pjotr Aleksandrovič ne spi. Tiho, v največji tajnosti je tudi on stopil iz hiše in gledal naokoli, če ga kdo ne opazuje. Kmetje so bili nepremični in Pjotr ni nič zapazil. Ko je Pjotr mislil, da jc sam, je šel tiho k zemljanki (na pol v zemljo zakopani bajti) v zadnjem koncu dvorišča. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.1* Židovski dovtipi Žalostno sporočilo. Štirje židi igrajo karte. Nakrat zadene enega kap, da pade mrtev s stola. Ko so si opomogli od strahu, je bila njih prva misel: kdo naj sporoči ženi žalostno vest. Nihče ni hotel narediti te mučne poti. Nazadnje pa pravi Kiteles: »Jaz grem. Seveda pa ne bom pred ženo kar butnil z žalostno vestjo, temveč jo bom lepo pripravil.« Kiteles pride k ženi umrlega in reče: »Sara, ali že veste? Vaš mož je pri kartah izgubil 500 rubljev!« Sara si prične puliti lase in psujc ko za stavo: »Vrag naj ga vzame, postopača!« »Ga je že!« vzklikne Kiteles in je opravil svojo žalostno nalogo. Ugankarja. Dva žida sta se peljala iz Moskve na Dunaj. Vse dovtipe sta si že povedala na potu in postalo jima je dolgčas. Pa sta si začela dajati uganke. In reče prvi žid: »Kaj je to: Prične se z E in vsak človek ima to?« »Ne vem.« »To je: En — par čevljev.« »?« »Kaj pa je to: Začenja se z D, pa nima vsak človek.« »Ne vem.« »To sta: D-va para čevljev.« »?!« »Kaj pa je to? Plavo je in leži pod češpljo.« »O, sedaj me pa več ne ujameš. To so trije pari čevljev.« Kruh in voda. Revno dekle reče svojemu zaročencu: »Moj dragi Jankel! Tako te imam rada, da bi bila zadovoljna s teboj tudi pri sami vodi in kruhu, samo da bi živela s teboj. Če si tudi ti zado voljen, bi se lahko takoj poročila.« Nato J"ankei: »Se sprašuješ? Seveda bi bil zadovoljen. Zaradi mene je lahko poroka tudi žc jutri, magari že danes. Samo eno si izgovorim. Za kruh skrbi ti, za vodo bom pa ja2.« Arkadi j Averčenko: Človek smole V majhni, mračni in samotni specerijski trgovini se je vršilo. Prodajalec, dolg in suh možakar, se je sklonil čez pult in dejal: »Kaj želite, prosim V Dajte nti prosim cukrčke proti kašlju!« Vzel je z omare kozarec, potem drugi in po eni minuti še tretji. »Iz katerega kozarca naj vam dam?« »No, pa tvegajmo i/, drugega.« Ko sem bil pri blagajni ia plačal cukrčke, je vstopil v trgo\ ino debel gospod z zavojčkom v roki. »Tu imate, je zaklical besen in vrgel zavojček na pult. »Tu imate!« Prodajalec je prestrašen gledal gospoda in odprl zavojček. V zavojčku je bila mrtva miš. Mrtva miš!« je mračno dejal prodajalec. »Kako to, da je poginila?« »To morate vi bolje vedeti!« je vzkliknil debeluliar. »Včeraj sem kupil tu milo. Položim milo na umivalnik in ko se danes prebudim, vidim, da ležita na umivalniku dve crknjeni miši, ki sta pričeli glodati milo. Eno teh miši sem prinesel kar s seboj.« »Kaj pa se tako razburjale?« seiu vprašal jaz. »Zato pa imate sedaj dve miši manj v hiši.« »Dve miši manj... In če bi se prej sam umil z milom, potem bi mogoče tako poginil, ko obe miši.« Vrata so se odprla in v prodajalno je vstopil tretji kupec. »Recite, prosim,« je rjul v najljubezni-vejšem tonu, »ali je v tej ulici še kaka druga specerijska trgovina? Torej nobene druge ni?« »Ne,« je odvrnil prodajalec. »Ta je edina!« »Potem sem torej pri vas kupil ono dobro sredstvo za lase?« »Seveda,« je dejal smehljaje prodajalec. »Za to vaše sredstvo bi vas morali obesiti!« je divje zakričal gospod in vrgel prodajalcu tubo v obraz. »Kaj pa se je zgodilo?-: je vprašal ponižen glas prodajalca, ki se je skril pod pult. »Kaj morda lasje ne "rastejo?« »Rastejo, rastejo... Želim vam, da bi na grobu vašega očeta rasli taki lasje!« »Kaj se je vendar zgodilo?« sem vprašal radoveden. »Kaj. Čislo zelen sem postal. Moja glava je zelena ko travnik. Samo poglejte!« Odkril se je in res so bili njegovi lasje čisto zeleni. »Lopov!« je kričal gospod. »Prodal si mi sredstvo za lase, pa sem postal čisto zelen ... Dal si mi škatljo strupa proti podganam, podgane so željno žrle sirup in se lepo odebelile.. Jaz ti že pokažem!« Zagrabil je prodajalca in ga pričel mika-stiti. Kupec mila se je zadovoljno muzal in se pridružil gospodu. Ko sta ga oba pošteno pretepla, sta se spogledala ... »Gospoda,« sem dejal, »sedaj se morata odpočili.« Izpustila sta • nesrečneža, sedla na disan in si prižgala cigareti. »Pretepel sem ga, ker mi je dal sredstvo, da so postali moji lasje zeleni. In zakaj ste ga vi?« »Dal mi je tako milo, da sem danes našel na umivalniku crknjene miši.« »Veste kaj,« je dejal zeleni gospod, »dajte mi ntilo; doma imam polno miši, jaz vam pa dam sredstvo za lase.« »Ali morem z njim barvati sukno?« »Čudovito! Hotel sem z brisačo zbrisati sredstvo z glave in dobil sem lepo zeleno brisačo. Barva je bila tako močna, da je nisem mogel spraviti proč niti s klorom.« »Sijajna misel! Mojo domačo suknjo bom zeleno barval.« Oba gospoda sta izmenjala stvari in odšla. »Na obrazu imate moder podplutek. Dajte vendar na obraz obkladek!« »Si ne upam,« je dejal boječe. »Zakaj?« »Ker sem človek smole... Tam v kotu je steklenica z ocetno kislo glinico. Pa si ne upam... Napravil si bom obkladek iz ocetne kisle glinice, ga dal na boleče mesto in naenkrat mi bodo tu pričeli rasti lasje ali pa celo zobje .. .« Prišla sva v pogovor. »Sem človek smole... Nimam nobene sreče. Nekoč sem se poskusil ko! umetnik v stradanju... Nastavilo me je podjetje, ki je imelo panoptikum. Obvezal sem se, da bom štirideset dni sedel v stekleni omari n stradal. Ponoči me je prijela lakota. Razbil sem omaro, zdirjal v sobo podjetnika, pojedel celo gnjat. pečeno gos in dvajset jajc naenkrat. Drugi dan me je moje podjetje proglasilo za umetnika v žrtju ... Podjetje je šlo zelo dobro, toda jedel sem toliko, da je propadel moj podjetnik. In tako je vedno pri meni. Vedno pride drugače. Naredil sem milo, v resnici je bilo sredstvo proti podganam ... Iznašel sem sredstvo za lase, dejansko je bila najboljša barva na svetu ... In sedaj sem spoznal brhko dekle, prav pošteno dekle, pa se le ne nuam ...« »Pa kaj se bojite?« »Bojim se, da bi se kaj zgodilo.« »Kaj pa naj se zgodi?« »Morebiti se izkaže, da je moški, ali Bog ena kaj.« . »Neumnosti! Žena vas lahko spravi na pravo pot... Poročite se z brhkim dekletom, ker drugače vam jo kdo pred nosom pobere.« * Doma sem se spomnil na cukrčke proti kašlju. Pokusil sem enega. Bil je lepljiv in zelo neprijetnega okusa. Izpljunil sem cukrček. Potem sem šel po sobi, gori in doli, in premišljeval o usodi trgovca. Nakrat sem obstal ko priraščen: ena noga se ni premaknila z mesta. Vsedel sem se na tla, odvezal čevelj in potegnil nogo iz njega. Potem sem pregledal čeveij in ugotovii, da se je prilepil na izplju-vani cukrček. Nevaren lov Čudne stvari so se dogodile na Šifanskem otoku, kjer je vladal general Žarov kot ue-kronani vladar. »Tam na desni — tam nekod — je velik otok,« je dejal Whitney. Ololc ima svojo skrivnost.« »Kateri otok je to?« je vprašal Rainsford. »Na starih mornariških zemljevidih je bil označen kot Šifanski otok. je odvrnil \Vhit-ney. ::>Čudno ime, ali ne? Mornarji so imeli vedno čuden strah pred tem krajem. Ne vem, zakaj. Morda iz praznoverja ...« >Ne morem je videli,« je dejal Rainsford, ki se je trudil, da prodre vlažno in toplo tro-pično noč, ki je ležala v svoji zadušljivi so^ pari na jahti. »Imaš dobre oči,« je pripomnil smeje Whitney. »Bil sem nekoč poleg, ko si v sivem jesenskem gozdu ustrelil jelena na 400 metrov razdalje, toda v brezmesečni karilični noči ne moreš niti ti videti štiri metre daleč c »Niti štiri metre daleč,« je pritrdil Rainsford. »Uf! Je kakor vlažen, črn žamet.« »V Rio bo bolj jasno. V par dneh bomo tam. Upam, da so puške za lov na jaguarje prišle. Ob Amaconki bi mora! biti lov uspešen. Krasen šport je lov, ali ne?« »Najlepši na svetu.« je pritrdil Rainsford. »Za lovca, ne za jaguarja,« je dejal Whit- ney. »Pusti te neumnosti! Si lovec, ne filozof. Kaj te briga, kar čuti jaguar! če sploh čuti, ko veudar nima pameti.« »Ali eno razume vseeno — s^rah. Strah pred bolečinami, strah pred smrtjo.« »Nezmisel!« Rainsford se je smejal. Toplo vreme te je napravilo mehkega, VVithney. Bodi realist. Svet obstoji iz dveh skupin: lovcev in divjačine. K sreči sva midva lovca. Ali misliš, da sva že mimo tega otoka?« »V temi ne morem spoznati. Ali upam.« »Zakaj?« je vprašal Rainsford. »Kraj ima slab sloves.« »Ali so lu ljudožrci?« »To pač ne. Niti ljudožrci ne bi hoteli živeti na tako zapuščenem kraju. Celo mornarji se boje tega kraja. Ali nisi opazil, da je bilo moštvo nekoliko vznemirjeno?« »Da, v resnici. Celo kapitan Nielsen.« »Res! Tudi ta neustrašen Šved, ki bi tudi hudiča poprosil za ogenj. Njegove, po navadi skoraj brezizrazne oči, so imele čuden blesk, k: ga nisem še nikdar prej opazil. Vse, kar sem mogel izvleči iz njega, je bilo: Ta kraj ima slab sloves, gospod. — Polem mi je dejal zelo resno: Ali nič ne čutite? — kakor da bi bil zrak zastrupljen. Me, ne smeš se smejati, če ti to rečem. Ampak, čutim v resnici ko nenadno grozo.« Nobenega vetra ni bilo. Morje je bilo gladko ko zrcalo. Nismo bili daleč od otoka, ko sem neindoma občutil nekako notranjo grozo. Kar nenadoma sem prebledel. »Sama domišljija,« je dejal Rainsford. i Preplašen mornar more s svojim strahom okužiti vse moštvo.« »Mogoče. Včasih pa mislim, da imajo mornarji še en poseben čut, ki se oglasi, če so v nevarnosti. Včasih mislim, da je nesreča nekaj prijemljivega — da se širi po valovih ko zvok in luč. Grozen kraj more pošiljati nekake grozotne valove. Na vsak način sem vesel, da smo iz te cone. Sicer pa je sedaj čas, da grem spat.« »Nisem še zaspan,« je dejal Rainsford. »Pokadil bom še pipo na krovu.« »Poleni lahko noč, Rainsford! Vidiva se pri zajutrku.« »Dobro. Lahko noč, Whitney!« Brezslišno tiha noč je bila, ko je kadil Rainsford svojo priljubljeno pipo. Čutil je, kako ga noč uspava. »Tako temno je, da bi mogel zaspati z odprtimi očmi. Noč bi zakrila moje oči,« si je mislil. Odtrgan krik ga je predramil. Prišel je z desne, njegovo uho, ki je bilo izkušeno v takih stvareh, ga ni moglo varati. Še enkrat je slišal krik in še enkrat. Nekje, daleč tam v temi, je nekdo puško trikrat sprožil. Rainsford je skočil pokonci in skočil k ograji na palubi. Napeto je zrl v smer, v kateri so padli streli, toda nemogoče je bilo kaj opaziti v silni temi. Stopil je na ograjo, da bi bolje videl. Pri tem je s pipo zadel v vrv, da mu je ta izpadla. Hotel jo je ujeti; nenadoma je kraiko in hripavo zakričal. Predaleč se je 1 nagnil in izgubil ravnotežje. Krk se je ostro pretrgal, ko so se zganili krvavo topli valovi Kariliškega morja nad njegovo glavo. S težavo je priplaval na površje in skušal je zaklicati na pomoč. Toda vodni razor dalje hiteče ladje mu je udaril v obraz, da se mu je vlila slana voda v usta in mu vzela sapo. Obupan je plaval v dolgih sunkih za od- i hajajočimi lučmi ladje, toda ustavil se je, še preden je preplaval petdeset čevljev. Hladno- > krvnost je prišla vanj. Ni bilo prvič,-da je za- | šel v tako kritično situacijo. Možno je bilo, | da je njegove krike vendarle kdo slišal. Ta možnost pa je bila majhna, dočim je hitela jahla vedno dalje. Oprostil se je svoje obleke in kričal je z vso silo. Luči jahte so postajale vedno bolj blede, potem so ugasle čisto. Rainsford se je spomnil na strele. Prišli so od desne. Zato je plava! v počasnih sunkih proti desni. Skoraj brez konca dolgo se je boril z valovi. Pričel je šteti svoje sunke; morda jin je mogel narediti še sto, dve sto... in potem ... Rainsford je zaslišal neki glas. Prišel je iz teme. Visok in rezek glas, krik živali v skrajni sili in strahu. Ni poznal živali, ki je zakričala, niti ni skušal spoznati glasu; vendar je z novo silo plaval v smer, iz katere je padel glas. Še enkrat je slišal ta glas, še enkrat; polem je sli-šb" drug glas, kratko odrezan in krepak zvok. »Strel iz pištole,« je zamrmral Rainsford. Po desetih minutah največjega napora je zaslišal drug ton — najlepši, ki ga je sploh kdaj slišal — bučanje valov, ki se lomijo ob skalnatem ozemlju. Bil je tik ob pečini, ko jo je zagledal. V manj mirni noči bi se ob skalovju ubil. Z zadnjimi silami se je izvlekel iz 1,1 valov in plezal po skali navzgor. Težko sope?, z ranjenimi rokami je splezal na vrh. Gosta džungla je segala do pečine. Kak-ši f- nevarnosti preže še nanj iz džungle, za to se ni menil. Vedel je samo to, da je sedaj ubežal svojemu glavnemu sovražniku, morju in da je truden, na smrt truden. Vrgel se je ob robu džungle na tla in že je tudi zaspal. Ko je spet odprl oči, je bilo solnce že visoko. Spanje mu je vrnilo njegove moči, oglasil pa se je glad. »Kjer padajo streli iz pištole, tam so tudi ljudje. Kjer so ljudje, tam je hrana,« si je Ko sem šel zadnjič mimo trgovine našega prijatelja, sem se spomnil nanj in vstopil. »Dober dan!« sem pozdravil. »Prišel sem, da vas opozorim, da so vaši cukrčki proti kašlju naravnost izvrstno lepilo. Prodnjajte cukrčke kot lepilo in v kratkem boste milijonar.« »To sem si mislil,« je dejal. »Pri meni se zgodi vedno drugače. Sem človek smole. Poročil sem se z brhkim dekletom.« »Čestitam! Vse v redu. Ali se je izkazala kot moški, kakor ste se bali.. .< Zasmejal se je krčevito. »Še hujše!« »Nemogoče!« Tetovirana je ... Vse telo je polno zmajev in slik ...« »Čujle, potem pa bi jo mogli kazati za denar!« »Tako je! — A jaz sem jo vendar vzel za ženo.Ne, pri meni je vedno tako. Delam, kar ni potrebno in zgodi se vedno drugače, kakor hočem ... Je že tako, če je kdo človek smole.. .< JCajmcderneiši damski plašči Zimski, zelo trpežni in topli . od 350 Din naprej Modni velour in kasha s kožuh od 480 Din naprej Fini rips, svil. podlaga, z vatel, od 780 Din naprej Otroški 2 let dalje, v vseh vel. od 120 Din naprej Preden se odločite za nakup, si oglejte blago in cene v izložbah pri: F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29. Lastna izdelava po dunajskih modelih! I m Prosim p. n. orežniške postaje, da takoj aretirajo Ferdo Poželka radi sleparij, ki jih uganja s poverfanimi slikami. Ovadba na državno tožitetj-stvo vložena. K. STAUT, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Kdaj je človek resnično srečen? Pod tem naslovom razpisujemo anketo, na katero vabimo vse čitatelje našega lista. Tudi topot sme odgovor obse-gati samo e n stavek. Vsak lahko pošlje tudi več odgovorov. Odgovori naj se vpo-šiljajo do všlevši 9. novembra (sobotaj; pozneje došli odgovori se ne bodo več vpoštevali. V času od 10. do 16. novembra pa bodo cenjeni čitatelji zopet povabljeni, da glasujejo, kateri odgovor smatrajo za najboljši. Odgovor, ki dobi največ glasov, se bo smatral za najboljši. Zn najboljše odgovore razpisujemo pet nagrad, in sicer sledeče lepe knjige: I. nagrada: J. Jurčič: Zbrani spisi, vseh 10 zvezkov. V platno vezano 300 Din. II. nagrada: Iran Pregelj: Zbrani spisi, 3 zvezki, Vezano 180 Din. III. nagrada: Al. Vilhar: Srbohrvatsko slovenski slovar in slovensko - srbo-hrvatski. Skupaj 140 Din. IV. nagrada: S. Godina: Štiri leta v ruskem ujetništvu. Vezano 100 Din. V. nagrada: 1 zvezek Ljudske knjižnice, ki si ga izžrebani poljubno izbere. Nagrade dobe tudi GLASOVALCI, in sicer trije, ki bodo izžrebani. Ti bodo dobili kot I. nagrado: Prešeren: Zhrano delo. Vezano v platno 55 Din. II. nagrado: Debevec: Vzori in boji. III. nagrado: 1 zvezek Ljudske knjižnice in sicer tistega, ki si ga sami izberejo. Knjige Ljudske knjižnice so: Doyle A. Conan: Znamenje štirih. 32 Din. — Dostal Alojzij: Darovana, 32 Din. — Sicnkiewicz Henrik: Jernač Zmngovač in Acliloitner- Med plazovi, 32 Din. — Šenoa: Zadnja kmečku vojska, 42 dinarjev. — Finžgai Fr. S.- Gozdarjev sin, 32 Din. — Detela dr Fr.: Prihnjač. 20 Din. — Alešovcc Jakob: Kako sem se jaz likal, I. zvezek, 16 Din. — Kako sem se jaz likal, III. del, 16 Din. — Alešovec Jakob: Ljubljanske slike, 24 Din. — Coloma: Junn Miseria, 20 Din. — Curwcod J. O.: Kazan, volčji pes, 30 Din. — About Edniund; Krnlj gora, 30 Din. — Hagard H. R.: Jutranja zvezda, 40 Din. — Verne Jules: Otroka kapitana Grunta, 58 Din. — Sheehan Patrik A . Modlng, 32 Din. — Hnnkn in Atnla. čudež v Bolzeni, 30 Din. — Hagard H. R.: Hči cesnrjn Montezume, 42 Din. — Lorenzini C. -.loža Lovrenčič: Storžek in njegovo burkasto življenje, 22 Din. — Pregelj Ivan: Otroci soln-ca, 32 Din. — Hagard II. R.: Klcopatra, egiptovska kraljica, 40 Din. — Savinlek Slavko: Izpod Golice, 42 Din. — Sienkiewicz Henrik: Na polju slave, 40 Din. — Sir Artliur Conan Doyle: Izgubljeni svet, 32 Din — Reimmirhl: Zagorski zvonovi, in Dr. M. Slavič: Na Sinaj, 42 Din. mislil. Ampak kakšni ljudje prebivajo na tem kraju? Šel je ob robu džungle. Nakrat zapazi, da je neka ranjena žival, očividno zelo velika, obvisela med drevjem. Veje so bile zlomljene, trava pa je bila pohojena in kmalu je zasledil tudi sledove krvi. Nakrat je opazil v travi svetlo patrono. »Šest milimetrski kaliber! To je čudno! S tako majhnim orožjem je mogel samo pogumen lovec napasti veliko žival. Jasno je, da se je žival branila. S prvim strelom, ki sem ga slišal, je bila žival ranjena, zadnji strel jo je ubil.« Natančno je pregledal tla in našel, kar je iskal: odtise lovskih čevljev. Sled ie vodila ob obrežju v smer, iz katere je prišel. Hitro ji je sledil. Včasih se je spodtaknil in noč se je vlegala počasi na zemljo. Gosta tema je že izbrisala mejo med morjem in zendjo. Nakrat se pojavijo pred Rtinsfordom luči. Najprej je mislil, da je pred njim vas, ker videl je veliko luči. Ko pa je prišel bliže, je spoznal, da izhajajo vse luči iz enega samega, ogromno velikega poslopja z visokimi v zrak štrlečimi stolpi. »Eata morgana,« si je mislil. Toda kmalu je spoznal — ko je odprl velika železna vrata — da ni to nobena fata morgana. Kamnite stopnice in težka masivna vrata s sijajno živalsko glavo niso bila nobena izmišljotina. In vendar je bil nad vsem tem duh neresničnosti. Privzdignil je vratno (cikalo, ki je zaškripalo, ko da ne bi bilo nikdar upravljano. Spustil je tolkalo in se ustrašil nad njegovim grmečim zvokom. Mislil je, da sliši korake. Zopet je prijel za tolkalo in ga spustil. Vrata so se sedaj naenkrat odprla in močua luč je zasijala nad Rainfordom. Ko se je Rainford nekoliko privadil luči, je zagledal pred seboj orjaškega moža, kakor ga še ni videl. V roki je ime! orjak dvoceven revolver, ki je bil naperjen naravnost na Rainfordovo srce. (Nadaljevanje v nedeljo.) Mamute m jesen v najnovejših barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice Vam nudi bogato založena specitnlnn frgovlna hlobctiutiv I. J*OW nos!, n. BOGATAJ LJUBLJANA — STARI TRG ŠTEV. 14 Sprejemajo so klobuki v popruvilol fabrikacija aparatov komaj formalizirana. Tudi je potrebno za sprejem televizije amaterju nekoliko več znanja, kot radio-amaterju. V par mesecih pa bo fabrikacija televizijskih aparatov že tako razvita, da bodo prispeli na trg ročni, ceneni aparati Bairdovega, Mihalyjevega in event. tudi Karolus-Telefunken zistema Za sedaj pa je iznajdbo televizije vsekakor še smatrati v povojih. Tudi naša radio-postaja bo v doglednem času oddajala televizijski program, ker zato ni nobene tehnične zapreke.« »Ali bi imeli, gospod univ. profesor, ob radijev! obletnici še kaj pripomniti?« »Ničesar, kar bi javnost utegnilo zanimati. Želel bi le, da bi Slovenci čimprej spoznali, da ie radio neposredni faktor v širjenju prosvete, najboljši vzgojitelj in učitelj, ki govori za dobro in lepo sprejemljivemu človeku naravnost v dušo in ni le sredstvo ali pripomoček, kot n. pr. dobra knjiga Neprecenljiva vrednost in pomen radia pa je tudi v tem, da navezuje kulturne stike med posameznimi narodi in je radi tega odličen propaga-tor miru in idealnega sožitja narodov.« Gospod profesor me je nato povabil v svoj radijski laboratorij, kjer se najrajši mudi. To je njegovo »kraljestvo«, kot se je v šali izrazil. Pravcati konglomerat aparatov, aparatkov, tuljav, križem razpeljanih žic, vijakov, ročajev, strojev itd. Ogromna znanost, marljivost in nemirno iskanje v pravkar prekinjenih poskusih, o vsem tem je ta pestra »navlaka« zgovorno pripovedovala meni laiku nerazumljive stvari. Mojster pa je to slutil, zato se je samo smehljal in dovolil, da se zgolj čudim. Pojezil se je še nekoliko čez »komarje«, k' delajo prav nesramno zdraho v radiu, nato pa s»~ se poslovila in razšla. Modern človek ste, izrabite vse tehniške iznajdbe sedanjosti, zaostali ste v radio-f o n i j i, ako Vaš sprejemalec še ni opremljen s Tungsram - Barium - cevmi. Programi Hadio-Lfubtjana: Nedelja, 27. okt.: 9.30 Prenos cerkv. glasbe. 10 Versko predav. dr. Rant. 10.20 Domovina naših domačih živali; prof. Jarc. 10.50 Reproducirana glasba. 11 Koncert radio orkestra. 15 O vinogradništvu; predava vinolog g. Kuret. 15.30 Reproduc. glasba. 16 »Kdor drugim jamo koplje«, veseloigra. 16.30 Koncert radio-orkestra. 17 Bohuslavovi življenjski in gled. spomini, recitira g. Oregorin. 17.30 Koncert radio orkestra 20 Večer opernih arij, poje ga. Sax-Pristovšek. 21 Valčkov večer radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio orkestra. 23 Naix>ved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 28 oktobra: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba, 13.30 lz današnjih dnevnikov. 16 Rezervirano za prenos nogometne tekme Češkoslavaška : Jugoslavija v Pragi. 17 Koncert radio-orkestra. 18 Socialno predavanje: Naš največji neprijatelj, III. del, predava g. Puhar. 18.30 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj. 19 Proslava obletnice naše Radio-postaje: I. Radio-koračnica, igra Radio-orkester. II. Kulturno delo Radio-postaje v prvem letu, predava g. Vinko Zor. III. Wcber: Jubilejna uvertura, igra Radio-orkester. IV. Pevski solistični koncert: Slovenske nar. pesmi v priredbi Jos. Pavčiča, poje tenorist ljublj. opere g. Gostič. 20 Prenos koncerta sopranistke gdč. Blanche Dufour in pianistke gdč. Marcelle Hencin iz Filharmonije, nato nadaljevanje proslave: V, Koncert slovenske glasbe, izvaja Radio-orkester. 22 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Drugi programi t Ponedeljek, 28. oktobra. Belgrad: 12,40 Radio-kvartet. 17.30 Reproducirana glasba. 20 Koncert italijanske operne glasbe s petjem. 21.30 Br. Nušič zabava z drobižem. 21.55 Čas in dnevne vesti. 22.10 Pevski večer g. Br. Pomorišac. — Zagreb: 20 Prenos slavnostnega koncerta češke filharmonije. — Varšava: 17.45 Zabavna glasba, 19.25 Reproducirana glasba. 20.30 Internacionalni koncert. 23 Plesna glasba. — Bu-dapest: 12.05 Koncert radio-kvarteta. 17,45 Ogrske narodne pesmi. 20.30 Prenos iz Berlina. 22.15 Koncert terceta. — Dunaj: 15.30 Glasbena ura za mladino. 16 Popoldanski koncert. 18.30 »Kako kurimo v sobah?«, pred, — 20 Pol ure arij in pesmi. 20.30 Pester večer. 22 Večerni koncert. — Milan: 12.30 Radio-orkester. 16.30 Mladinska ura. 17 Radio-orkester. 20.30 Prenos operete. 23.30 Radio-orkester. — Praga: 20 Koncert češke filharmonije. 22.55 Vojaški koncert. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 19.40 Ura za starše. 20 Večerna lasba. 21 Heine-jeve večer. — Rim: 13.15 Radio-vintet. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Simfonični koncert. — Berlin: 20.30 Glasba o planinah. 21.05 Beethovnov kvartet. — Katovice: 16.15 Mladinska ura. 16.45 Reproducirana glasba. 17.45 Ljudski koncert. 20.30 Prenos internacionalnega koncerta. — Stuttgart: 19 »Pot po Dalmaciji«, pred. 19.30 Večerni koncert s petjem. 21.30 Hans-Rei-mannov večer. 22.45 Godba za ples. — Bratislavo: 12 Opoldanski koncert. 16 Popoldanski koncert. — Torino: 19.15 Radio-orkester. 21 Simfonični koncert. 23 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12 Opold. koncert. 16 Popoldanski koncert. 19 Prenos drame iz Prag«. 22.15 Vojaška godb«. Kulturna obletnica Z nekakim zadoščenjem sebi in človeštvu, je po petih letih svoje mrtve produkcije odložila tehnika vojni značaj in v triumfalnem razmahu osrečila svet z iznajdbo radia. V eter jo planila živa beseda miru in bratskega razpoloženja med narodi. Napočila je nova doba, doba radia, doba kulturnega zbližanja narodov. Jutri proslavimo Slovenci prvo obletnico obstanka naše radio-postaje. Eno leto radijeve kulture je torej za nami. Ne da se v kratkih besedah povedati, koliko je v tem letu radio prispeval k narodni prosveti. Če reasumiramo radijeve programe 12 mesecev, se nam odpre pogled preko ogromnega kulturnega dela. Vzemimo samo poučna predavanja. Koliko za našega človeka važnih vprašanj se je tekom leta obravnavalo v radiu! Zabavni del radijevih progrtunov so tvorila umetniška izvajanja naših priznanih godbenikov, pevcev in igralcev. »Prosvetna zveza« more biti opravičeno ponosna, da je s sredstvi, ki. so ji bila dana na razpolago, naše radio-programo obeležila z evropskim pomo- Kaj pravi oče slovenske radiofonije ob prvi obletnici našega radia ? (Razgovor z vseučiliškim profesorjem g, ing. Osano.) Ko obhaja »Radio Ljubljana« prvo obletnico svojega oficielnega obstoja, bo brez dvoma zanimalo vse sklevenske radio-naročnike, kaj misli in pravi pri tej priliki prvi iniciator in ustanovitelj slovenske radiofonije, g. vseuč. profesor ing Osana o postanku, razvoju in bodočnosti radia med kulturnimi ' Slovenci. Zato je prav, da se ob prvi obletnici s hvaležnostjo spomnimo moža, ki si je s svojo pr'dnostjo, vztrajnostjo, odlično sposobnostjo in ljubeznijo do kulturnega napredka našega naroda pridobil nevenljivih zaslug baš s tem, da jc uvedel med nas možnost izkoriščanja tako važne iznajdbe, kot je radio. Obiskal sem »očeta slovenske radiofonije« v tehničnem institutu ljubljanske univerze. 'Sprejel me je v svojem kabinetu in bil z znano prijaznostjo kljub pičlo odmerjenem času takoj pripravljen, odgovoriti na moja vprašanja. »Kdaj ste, gospod vseuč. profesor, začeli razmišljati o ustanovitvi slovenske radio-postaje?« »Že leta 1923., ko so se javljali iz Pariza prvi radio-oddajni poskusi. Vendar tedaj še nisem imel nobenega konkretnega načrta, dasi sem vedel, da slej ko prej tudi Slovenci kot kulturen narod ne bomo smeli iti mimo tako važne iznajdbe. Šlo je le za to, kako bi jo čimprej uvedli k nam. Z nepričakovano naglico je medtem napredovala radio-tehnika v svetu in ko je pričela dunajska postaja oddajati program s 100 W, sem si mislil, da bi stroške za toliko množino električne energije zmogli tudi mi. Računal sem namreč z rastočim zani- nom. To dejstvo so opetovano potrdili glasovi iz inozemstva. Prelepa slovenska narodna pesem je doma in na tujem našla v radiu najboljšega tolmača. Po radiu je bil evropski javnosti odkrit še marsikateri naš narodni zaklad in smo radi tega pritegnili mnogo pozornosti velikih kulturnih narodov. Eno leto slovenske radiofonije je za nami. Ob tej obletnici sklicuje »Prosvelna zveza« svoj občni zbor, na katerem bo med najvažnejšimi točkami dnevnega reda vprašanje razvoja in bodočnosti slovenskega radia. Iskreno hi bilo želeti, da bi vsa slovenska javnost v bodoče intenzivno podprla delo »Prosvetne zveze«, ki si je baš s prirejanjem radio-programov priborila prvo mesto med vsemi našimi kulturnimi organizacijami. Brez sodelovanja javnosti nima seveda kulturno delo organizacije pomena. Zato istočasno, ko ob radijevi obletnici »Prosvetni zvezi« iskreno čestitamo in ji izrekamo polno priznanje za plodovito delo enega leta, tudi želimo, da bi leto osorej bilo med Slovenci vsaj dvakrat toliko radio-naročnikov, kot jih jo bilo prvo leto. manjem za radio, ki je odmevalo iz javnosti. Ustanovili smo »Radio-klub«, ki se je pričel resno baviti z mislijo na zgraditev slovenske radio-po-staje. Pripomniti moram, da je bila prvotno nameravana ustanovitev posebne delniške družbe, ki naj bi z zasebnim kapitalom zgradila radio-postajo. Že se je govorilo o tem, da bo bodoča slovenska radio-postaja stala na ljubljanskem Mirju, ali na ve-lescjmskem prostoru. Mimo tega prizadevanja pa je bilo odločeno, da se zgradi v območju ljubljanskega poštnega ravnateljstva radio-telegrafska postaja in sicer v Domžalah. Za zadevo jc postala zainteresiran;} država in tako je docela zasebna iniciativa za postavitev radio-postaje prešla nekako v oblastne roke. Poslej je šla stvar hitreje od rok. Še isto leto je bil izvršen nakup zemljišča, a gradnja postaje določena na račun reparacij. Ker ni bilo mogoče upati, da bi nameravana radio-telegrafska postaja na dolge valove mogla posredovati tudi radiofon-ski sprejem in oddajo, in ker si ie mogla država vsekakor obetati več dobička od radiofonske postaje (ki je tudi v kulturnem oziru pomembnejša) kot od radiotelegrafske, je bilo 1. 1926. odločeno, da dobimo v Domžalah radiofonsko postajo. Sledilo je uresničevanje tozadevnega načrta. Najprej so zgradili cesto, ki naj vodi k postaji. Cesta se danes imenuje »Radio cesta«. Nato adaptacija stavbnega prostora, zatem hiša za montažo postaje. Za to delo ie bila angažirana lužiško-srbska tvrdka Krištof & Unmack iz Nienskyja. Gradbena dela postaje je podpiralo in pospeševalo ministrstvo za pošto in brzojav ter l|ubljanska poštne, direkcija. Omenil sem že, da je celokupna oprema postaje reparacijsko blago in da je bilo dirigirano baš v Slovenijo, -e v odlični meri zasluga takratnega ministra za javna dela in sedanjega bana dravskega, g ing. Semeca. Postaja je bila dograjena v avgustu 1. 1928. in je stala 320.000 zlatih nemških mark brez montaže. Z oddajanjem rednega programa se je pričelo 1. septembra, a oficielna otvoritev je bila 28, oktobra lani. S prvimi poskusi radiosprejema sem se interno pečal že 1. 1923., z )avno oddajo v omejenem obsegu pa smo pričeli dne 8, marca 1925. Tri leta pozneje smo torej dobili veliko, moderno radio-postajo, ki nam je lahko v poos.« »Kako ste zadovoljni z razvojem radiofonije pri nas?« »Nerad povem, toda priznati moram, da je v tem oziru moje pričakovanje dokaj razočarano. Statistika radio-naročnikov dokazuje, da je napredek relativno slab, Po drugih kulturnih državah odpade na vsakih 100 prebivalcev po nekoliko radio-aparatov, pri nas, ki nas je nekaj nad en milijon, je vsega skupaj jedva okoli 6000 aparatov. Z ozirom na visoko kulturno stopnjo Slovencev, bi bilo opravičeno pričakovati več zanimanja za radio. Lastno radio-postajo imamo, naše radio-pro-grame in njih tehnično izvedbo laskavo ocenjujejo celo v inozemstvu. Če javnost želi, da bi bili ti programi še boljši, popolnejši in pestrejši, je treba zato podrobnega odziva v javnosti sami. Postaja je v svoji funkciji odvisna samo od naročnikov in ne prejema nobene subvencije,« »A o bodočnosti našega radia?« »Z ozirom na dejstvo, da v ostalem kulturnem svetu vztrajno raste zanimanje za radio in pravilno pojmovanje te velevažne iznajdbe, ki igra v kulturnem razvoju človeštva vedno pomembnejšo vlogo, sem prepričan, da se bo tudi naše ljudstvo «l"i ali prej intenzivnejše oprijelo tega važnega kulturnega sredstva in da bo pomenil radio za Slovence isto, kar pomeni za druge prosvitljene narode.« »Čuje se, da dobi Maribor lastno radio-postajo. Koliko je resnice na tem?« »V načrtu je podružnica ljubljanske radio-postaje, ki naj bi jo postavili v Mariboru. Potrebo tc podružnice povzročajo geografične formacije med Ljubljano in Mariborom (hribi, gozdovi itd.), ki ovirajo oddajo in motijo sprejem. Vsaka radio-postaja ima namreč svojo mrtvo cono. Mariborska postaja bi oddajala ljubljanski program, eventuelno tudi lastni, če bi dopuščala sredstva. Vendar bo treba z realizacijo tega načrta tako dolgo počakati, da se »Radio Ljubljana« postavi na trdnejšo finančno podlago, V mariborsko podružnico bi bilo treba investirati okoli en milijon 100 tisoč dinarjev. Odkod vzeti ta denar?« »Mnogo inozemskih postaj uvaja oddajo potom kratkih valov. Kakšen pomen ima to in, aH naša postaja namerava tudi oddajati program po kratkih valovih?« »Kratki valovi so važnega pomena za oddajo v velike oddaljenosti. Pri tej oddaji je treba manj električne energije, a preciznejših nalašč za to skonslruiranih aparatov. V svojem laboratoriju sem že pričel in nadaljujem s tozadevnimi poskusi. Postaja sama zaenkrat ne more oddajati po kratkih valovih, ker zopet ni sredstev za to.« »V radio-svetu se mnogo govori o televiziji (gledanju v daljavo). Kako daleč je žc razvita ta najnovejša iznajdba?« »Poskusi so se zelo dobro obnesli. Treba pa je v televiziji razločevati prenos navadnih slik in takih, ki se premikajo, n. pr. prenos filma, ali pa prenos po naravi. V Londonu n. pr. se vrše že redno dvakrat na teden radiovizijski, oziroma televizijski prenosi po Bairdovem zistemu. Drugod televizijski prenosi še niso posebno razširjeni, ker je Umevne so odličnosti ZEPHIR PECI greje eno sobo 24 kg. drva ur Večje v ste peči grejejo tudi 3-4 sobe enako. Na zahtevo brezplačen popis. ZEPHIR TVORNICA PEČI D. D. Suboilea Stimoprodaja za Ljubljano: Breznik 8 Frituch Samappodaja za Celje: D. Hahusch Samoprodaja za Maribor: Pinter i Lenari! r okus 1 dokažete, če podarite za božično darilo radio apara* ki povzroča vsled lepe zunanjosti, enostavnega ravnanja z njim in neprekosljive učinkovitosti trajno veselje Jirektna priključitev na omrežje — Cena znaša s cevmi Din 11.360 Kdo je Stalin? Od roparskega poglavarja do sovjetskega diktatorja Mož, ki strahuje tačas sovjetsko Rusijo, Stalin, je Človek posebnega kova. Moderni ruski pisatelj M. A. Aldanov, ki vsekakor živi v Parizu, ne v domovini, piše o njem: Stalin je najpomembnejši, nesporno daleč najpomembnejši cele Ljeninove garde. Stalinova vest je obtežena s takimi hekatom-bami krvi, kakor nobenega drugega sodobnega človeka, izvzemši samo Trockega in Zi-novjeva. Za Stalina ni samo Ulje življenje nevredno enega samega vinarja, marveč ne ceni više niti svojega lastnega življenja — v lem se ostro razlikuje od mnogo drugih bolj-ševikov. Kakor večina današnjih diktatorjev, je Stalin revnega pokolenja. V svoji mladosti je prestal težko šolo revščine in pomanjkanja. Odrastel je med tifliško sodrgo in se liavzel njene surovosti in cinične ostroumnosti. Svojo politično pot je začel Stalin v tifli-fikem semenišču, kamor ga je bil dal oče, da bi se pripravil na duhovski poklic. 19 letnega so Izključili iz semenišča kot nezanesljivega. Kot komunist je bil šestlfrat izgnan v Sibirijo, a je vselej po kratkem času zopet ušel. Značilno je, zaradi kakšnih zločinov;; je policija izganjala Stalina. Enkrat so mu očitali, da je sodeloval pri majski proslavi, drugič se je udeležil kakih pouličnih demonstracij, 'tretjič je izdajal prepovedane knjige, četrtič je vprizoril štrajk v Rotschildovih tovarnah v Batu mu in podobno. V tem pa je imel Stalin vse druge stvari na vesti, o katerih se policiji niti sanjalo ni. Bil ni nič manj in nič več nego vrhovni po- Kitajske rikše. Pekinški kuliji, ki se preživlja zorili velike demonstracije nmti cpjstnir,. žel glavar kavkaških političnih roparjev. Največje njegovo podjetje je bilo naslednje: Dne 13. junija 1907 ob pol 11 dopoldne sta prejela blagajnik tifliške podružnice Ruske državne banke, Kurdjunov in prvi knjigovodja Golovjev iz Moskve četrt milijona rubljev. Denar sta osebno prevzela na pošti in sedla z njim v kočijo. Njunemu vozu je sledil drug voz z oboroženimi stražami. Oba voza je spremljala četa vojakov na konjih. Ko je prvi voz dospel v notranje mesto in so prvi kozaki zavili z Erivanskega trga na Sololaško cesto, je s strehe Snmbatove palače padla bomba in se razletela, da so na kilometer daleč popokale vse šipe v oknih. Istočasno je bilo proti kozakom vrženih več bomb z obojestranskih hodnikov. Nastala je strašni panika in zmeda; Kurdjunova in Golovjeva je vrglo z voza, nad petdeset drugih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Kaj se je v tej zmedi zgodilo z denarjem, nihče ni vedel in policija ni v tej stvari nikogar aretirala. Danes pa je znano, da je ta drzni roparski napad organiziral Stalin ter da je denar uropal njegov pomočnik Kamo. Denar so za prvi hip skrili v stanovanju — ravnatelja kavkaškega observatorija. Stalin ni nikak »sijajen« govornik niti pisatelj in si tega po vsej priliki tudi ne domišlja. Toda diktatorskega rokodelstva je nad vse vešč. Tista smer, ki se je od začetka drži, da bi se polastil gospodstva nad stranko, je bila očividno prava. Seveda pa tudi mesto vrhovnega poglavarja komunistične stranke ne utegne biti vselej dosmrtno. A če ima človek srečo, tudi uloga opozicijskega poglavarja ni preslaba. »Samo mrtvi se ne vračajo... Vendar je v današnji Rusiji vreme le preveč nezanesljivo in izpremenljivo in Sta- Kdor kupi — kupi dobro in po nizki cenil Novosti I Velika šxbira! Priporoča se manufakturna tvrdka J os. Snoj Ljubljana v palači »Mestne hranilnice/ lin se nedvomno zaveda, da bi njegovi pristaši ob prvi priliki z razvitimi zastavami prešli v Trockijev tabor; straliovaleč Rusije si svojega lastnega konca ni svest. Ob sklepu še opis, ki ga o Stalinu podaja Besedovski, dosedanji svetnik na sovjetskem poslaništvu v Parizu: »Osebni vpliv Stalina je danes večji, nego ga je kdaj imel Ljenin. Stalin je absoluten vladar. Svojo okolico brzda s svojo načelno poštenostjo in svojo orga-nizatorično sposobnostjo; pri tem ga podpirata splošno razširjena bajka, da bi njegov odhod povzročil katastrofo, iu pa — strah. Ta strah je umeven. Politični urad III. interna-cionale, ki se ga poslužuje Stalin, je natrpan z osebnimi akti o odličnih strankinih članih. Dokler osebnost miruje, dremljejo tudi akti. Čim se pa osebnost le zgane k uporu, stopijo akti na plan in ta poročila zadostujejo, da spravijo človeka v nemilost, izgnanstvo in včasih v smrl.« Denar še starce zmeša Šestdesetletni gozdar grofa lIoyosa v Lo-denbargu, Jožef Peschan, je prejel nedavno obvestilo, da je po nekem sorodniku v Ameriki podedoval 150.000 šilingov (1,200.000 Din). To je moža, ki je živel doslej v urejenih, toda skromnih razmerah, tako prevzelo, da je začel svoje težko prislužene prihranke nezmi-selno razsipati, češ, da je dolarski milijonar. Kmalu se je pokazalo, da je mož zblaznel ter so ga morali oddati v blaznico v Tullnu. s prevažanjem oseb v rikšali, so tu dni vp".-licam, ki jim odiemljejo vedno več zaslužka. Drugi milijardi se bližamo Statistični urad Društva narodov v Ženevi je sestavil prve zanesljive številke o celokupnem prebivalstvu na zemlji. Po teh podatkih je sedaj na vsem svetu 1950 milijonov ljudi; morebitna pomota navzgor ali navzdol bi utegnila znašati največ deset milijonov duš. Primerjava s starejšimi statistikami kaže, da človeštvo narašča povprečno za 12 milijonov na leto. Potemtakem prekorači število prebivalstva, na zemlji že v prvi polovici prihodnjega desetletja drugo milijardo. Toda po računih sociologa Knibbsa se naraščanje vrši mnogo hitreje in se »levilo prebivalstva na zemlji vsakih 61 let podvoji. Potemtakem bi bilo leta 2130 na zemlji približno 20 milijard ljudi. Kam se bodo deli, kaj bodo jedli? Tako se vprašujejo sociologi. Doslej so svetovne naravne katastrofe preprečevale pre-obljudenje. Uradni angleški »Indijski letopis« posveča konjskim dirkam dvajset strani, socialni politiki pa pol strani. Pozabljeni strupeni plini V kleteh neke angleške kemične tovarne so našli pred kratkim štiri velike kovinske zaboje, v katerih se je nahajal v steklenicah iz betona najstrašnejši strupeni plin lewifit. Oblast je nemudoma odredila, da so zaboje odpeljali na globoko morje in jih potopili; proti osebam, ki so odgovorne za »pozabljivost«, so uvedli preiskavo. Plin bi bil zadoščal, da bi uničil dva milijona oseb. Lewifit je leta 1917 iznašel ameriški vseučiliški profesor Lewis, ki je svojo iznajdbo prodal ameriškemu vojnemu poveljstvu. Izdelali so ogromne množine lewifita, toda Wil-son je najstrožje prepovedal njegovo uporabo; po vojni so zaloge uničili. Toda ne vse, kakor sc je kmalu pokazalo. O priliki vloma v neko chicaško velebanko so našli v oklopni blagajni mrtve tri vlomilce. Tudi dva detektiva, ki sta prva stopila v blagajniške prostore, sta na mestu umrla. Kaj je bilo? Banka je imela v blagajni majhno steklenico le-\vifita, ki je bila zvezana z električno napeljavo tako, da se je steklenica ob vlomu sama odprla. Približno 4 miligrame plina je zadostovalo, da je umrlo pet oseb. Oblasrti so nato uvedle najstrožjo preiskavo in zaplenile ter uničile še več manjših količin lewifita, ki se je nahajal v zasebnih rokah. — Tudi gori omenjeni zaboji z lewifitom so bili ameriškega izvora; dospeli so v Evropo najbrž leta 1918 v vojne namene. Na srečo ni prišlo več do njihove uporabe. Usoda belgijskih princezinj Belgijce je atentat na italijanskega prestolonaslednika kot zaročenca njihove prince-zinje Marije Jose tembolj razburil, ker ta zakonska zveza nikakor ni po njihovem srcu. Boje se usode, ki se zdi, da preganja belgijske princezinje in ne dopušča, da bi katera izmed njih vladala. Priljubljeni Mariji Jose bi radi prihranili razočaranja, ki so jih doživele doslej že kar po vrsti vse belgijske princezinje. Vrsto otvarja nesrečna Charlotta, mehiška cesarica, ki je iz žalosti nad usodo svojega moža zblaznela in umrla pred par leti, ne da bi se ji bil um povrnil. Leopold II. je imel tri hčere: princezinja Štefanija je bila žena avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki je umrl nesrečne smrti, preden je zasedel prestol. Princezinja Lujiza se je poročila s saškim prestolonaslednikom, a se je ločila od njega, živela s poročnikom Matačičem in slednjič zblaznela. Najmlajša, princezinja Klementina, je bila žena Viktorja Napoleona, pretendenta na francoski prestol, ki je tri leta po poroki umrl, ne da bi bil seveda videl prestol. Svojevrstna pravda Viktor v. Horvath, ki je tačas brezposeln in uživa podporo za brezposelne, je vložil tožbo proti bivšemu saškemu kralju in njegovi rodovini. Pravda naj ugotovi, da se je rodil Horvathov oče meseca septembra 1854. kot zakonski sin takratne saške prestolona-slednice Karole. Smešnice »Zakaj pa ste dali garderoberki celih deset dinarjev napitnine; dva dinarja bi zadostovala.« »Toda poglejte vendar, kako krasen plašč mi je dala!« * Novoporočena žena: »Kaj pa daste svojemu možu, gospa, ako mu kosilo ali večerja ne ugaja?« »Klobuk in palico.« • * ' »Pri nas iinamo železnico, ki je najbolj varna na svetu. Popolnoma izključeno je, da bi trčila skupaj dva vlaka.« »Bežite, bežite!« »I, čista resnica. Vozi namreč samo en vlak.« »v Kitajec tujcu ne zaupa. Angležu je tujec brezpomemben, Nemec pa tujca precenjuje. Dlajsijajnejši čudež filmske tehnike Dolgo obljubovani, i ogromnimi stroški pro-ducirani novi velefilm berlinske Ufe je končno nastopil svojo zmagoslavno pot po svetu Dne 15. t. m. je bila v Ufini kinopalači v Berlinu otvorjena predstava najnovejšega Fritz Langovega filma »Žena na mesecu«. Uspeh je baje presegel vse pričakovanje. V nepregledni vrsti so stali avti ob slavnostno razsvetljeni fasadi kinopalače. Fasada sama je bila pretvorjena v kozmični čudež. Tisoče zvezd je sijalo iz temnega neba in miniaturna zračna raketa je skrivnostno in veličastno plavala od zemlje na mesec in spet nazaj. Iz vozov so se usipali ugledni inteligenti iz vseh družabnih krogov, političnih, gospodarskih in prosvetnih. Ves Berlin je bil pod vtisom tega večera Pred mikrofonom je stal reporter radiooddaj-ne postaje. Prvič v zgodovini filma se je filmska premijera prenašala po radiju. V ogromni kinodvorani pa je nestrpno čakala mnogobrojna množica, da v filmu poleti v vsemirje. Aplavz ob koncu premijere ni hotel ponehati. Vedno znova in znova je klicala navdušena publika režiserja, njegovo soprogo Theo von Harbou, ki je spisala filmski manuskript in glavne igralce na oder Zastor se je dvignil nič manj ko 28krat. Je pa ta novi Fritz Langov film v resnici nekaj edinstvenega, kot piše nemško filmsko časopisje. To jc prvi poskus sanje najbujnejše človeške fantazije z brezprimernimi tehničnimi sredstvi spraviti v filmski trak. Fantastičen problem daljnje bodočnosti je oživotvoril s pomočjo ženialne tehnike. Fritz Lang je res mož, ki more utopičen sen prenapete domišljije realizirati z imponujočimi tehničnimi sredstvi. Celo manuskript je baje dosti dober. Kajti znana je iz prejšnjih njegovih filmov Fritz Langova gorka ljubezen do realiziranja težkih, navadnemu zemljanu manj znanih problemov v filmu (Metro-polis). Znano pa je tudi, da je to svojo gorko ljubezen združeval z nesrečno ljubeznijo do slabih manuskriptov, ki niso bili drugega kot navaden kič. V tem najnovejšem filmu je baje slavni režiser tudi tozadevno svet razočaral, oziroma njegova žena Thea v. Harkou. Sicer bomo pa kmalu imeli priliko film ogledati si tudi v Sloveniji. Mariborska Prosvetna zveza ga igra že okrog 10. novembra v Mariboru, prvikrat na naših tleh. Naša želja je, naj bi se film sploh v svetovni produkcjji v tej smeri razvijal, da bi nam nudil prvovrstne umetniške užitke. Nemci v tem oziru mnogo store. * »Vse za ženo« v »Ljubljanskem dvoru« je film prav ljubko zabavne vsebine, kljub banalnemu naslovu. Adolf Menjou prav duhovito igra do ušes zaljubljenega natakarja, ki v svoji srčni poštenosti noče razodeti svoji izvoljenki iz visokih družabnih krogv svojega nizkega stanu in sc kljub krvavečemu srcu raje umakne nazaj k svojemu poklicu. Po amerikanskem Lappy end seveda mora priti kljub vsem tudi najtežjim zaprekam do ženitve. Dom in Svet št, 8 Leposlovni del osme »Dom in svetove« številke prinaša poleg nadaljevanja Pregljevega romana »Usdhlo vrelo« nekaj pesmi Jože Pogačnika, ki vidno dozoreva, dasi najdemo še vedno v njegovih liesmih kak banalen stavek, kako neizčiščeno podobo in tudi... balasta. Francč Seljak priobčuje novelo »Na prelomu«. Tu opazimo, da je avtor dokaj spreten konturalen risar, ki pa nima prirodne notranje uravnovešenosti, a izbrušeno gledali še ne zna. Delo je vkljub nespornim vrlinam še mlado in očituje značilno svojstvo debutanta: nekako kaotič-nost, ki v nji naletiš na izvrstne odlomke, a žal le na odlomke, kar priča, da avtor še ni v popolni oblasti izraznih sredstev. Novela, kakršna je, je pa dovolj resnobno izpričevalo za avtorjevo darovitost. — V prosvetnem delu posveča Rajko Ložar kiparju Francetu Goršetu daljšo študijo, iz katere spoznamo posebnosti mladega talenta, o katerem smo doslej še malo vedeli. — Ilustrativno gradivo pričujočega zvezka tvorijo poleg fotografije Plečnikovega spomenika padlim češkim legijonarjem, izključno reprodukcije Goršetovih del. Ložarjeva študija vsebuje kot uvod vrlo zanimiv prerez slovenske plastike v kratkih potezah, v katerih je pa z izredno pro-dirnim ix>znavanjem iznešen njen značaj ter ocenjena njena vrednost. Stanko Vurnik obdeluje kritično z njemu lastno natančnostjo v drugem delu svoje razprave »Nova slovenska opera« Slav!«} Osierčevo enodejanko »Iz komične opere«, ki jo je lani izvajala ljubljanska opera. — Jako zanimivo razpravo jc objavil Božo Vodušek pod naslovom »Ali so to sploh literarni problemi?« — Po podrobni analizi predmeta zavrača avtor iz načela Vidmarjevo naziranje o umetnosti. Očita mu, da vnaša moralistiko v literaturo ter mu dokazuje napačnost takega ravnanja. Polemika, ki se je sprožila o Vidmarjevih načelih umetnostne kritike, jc zadobila z Voduškovo razpravo novo smer in je postala vsekakor konkretnejša. — Nadalje ocenjuje Franci! Vodnik A. Le-skovčevo dramo »Dva bregova«, a Francč Štele Lap-čevičevi knjigi: »Moderne bajke« in »tsusova čuda«. Pregledno beležko posveča Fr. Vodnik poljski »Narodni biblioteki« ob njeni desetletnici, Fr. Kobler pa zaključuje svojo oceno pretekle sezone v ljubljanski drami. g j * Nove publikacije Srpske književne zadruge. Srpska književna zadruga v Belgradu je izdala XXXII. kolo svojih publikacij, ki obsega sedem v platno vezanih knjig. Publikacije, ki obsegajo Pe-sme S. Kranjčeviča, Pisma o crnogorcima od Lj. Nenadoviča, Pripovetke od Drag. Vasiča, roman »Na prelomu« od N. Bartuloviča in tri znanstvene knjige, se bodo razposlale s 1. novembrom. Celo kolo sedmih knjig stane 100 Din. Naročila na publikacije sprejema poverjenik SKZ gosp. Vladimir Kravos, palača Delavske zbornice, vogalni vhod, II. nadstropje. Za naročilo zadostuje dopisnica. Glasnik presv. Srca Jezusovega. Izšla je XI. (november) številka Glasnika z bogato in izbrano vsebino: Jakob Žibert D. J.: Da bi se vsak dan hranili s kruhom otrok božjili (s sliko). — Da bi ameriški črnci prišli v sv. Cerkev. — Karmel na Selu: Blažena Terezija Marjeta presv. Srca. — J. M. Seigerschmied: Presv. Srce Jezusovo in duše v vicah (s sliko). — Franc Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju. _ P. Odilo Mekinda O. Cap.: Blaženi Frančišek Marija da Camporosso (s sliko). — P. Krizostom: Čemu bi ihteli ... — Kristijan Cuderman: Redovnica in mali. — Dr. Jakob Žagar C. M.: Življenje svete družinske matere. — Posvetitev družin pri črncih. — Janez Langerholz: Nekaj o naši skupni molitvi. — Anton Demšar D. J.: Verujem v občestvo svetnikov! (s sliko). — Jer-nejčev France: Kako si je nekdo srečo skoval... — Viktor Kopatin D. J.: Le en pogled. _ Presv. Srce pošilja nove misijonarje ... (s sliko). — An- V>zjak D. J., Kurseong (Indija): Roža z indijskih poljan. — Razno. — Naročnina znaša celoletno 15 Din. Naroča se pri: Uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. 9, Prvo raketno kolo, iznajdba znanih nemških kolesarjev Hahna in Tietza. Pohištveno ln sploSno inlrarsito LANCOŠ OinimiJC. Ilublgana Wo8lo»o ulico $t M PohiSIvo vseh vrst. Spalne, jedilne, gospodske, otroške sobe, predsobe. I/.ložbena okno in trgovinski nameščaj, ter vsa spadajoča popravila. NaisusiaiieESe In nolceuelei Spisal Mirko Kunčič. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. Moderno lopeinlSho delavnico SU\n H 4 KOL - LJUBLJANA W»llovo ulica it. 12 Otomane, divani, fotelji, dekoracije po načrtih, klubske garniture, kavarniški in hotelski nameščaj. — Žimnice. — Zavese itd. NojsoiidneiSe ln noicenete! GO5F0ISHISSKI1 ZVEZR U LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnotf!, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cemtnla. Bogata zaloga SptrcerKskega in kolonlfalnega blaga, vse vrste mleoski izdelki. uoi|edeiikl §lro>!, prssnsg iz domačih in tujih rudnikov, bukoua droa Renatus: Listje pada • • • Tiho pada listje na zemljo; cvetke pisane v dobravi žalostno mrjo. Cez gore teta "Burja k nam potuje. Jo j, gorje 1 Kdo nas naj varuje? Tebe, Mirko kodrolasi, grel kožušček bo kosmati, ko koračil boš po vasi. Ni se tebi zime bati. Lačen, bos pa bo prezebal Tonček, žalostna sirota, če se v sili ga ne usmili \>lagih src dobrota. Jesenska pravnica Pravijo, da se sredi jesenskih dni spusti na zemljo najlepši oblaček, kar jih premore nebo. Oblaček je pisan, rdeče je obrobljen in valovi, kakor da je živ. Ob gori se spušča navzdol, tiho šumi nad gozdovi in onkraj vasi nad dolino in se na drugi strani spet vzpne navzgor in kar naenkrat izgine visoko gori v jasni modrini neba. Čuden je oblaček, preču-den; kdor ga zapazi in se ga oklene v gozdu, plava lahkotno z njim po vseh krajih, koder potuje oblaček na svojih dalekih potih. Le to je čudno, da oblačka ne vidi nihče, pa naj je še tako krasen, da se krasnejši ne prikaže noben nad našim zagorskim svetom. Cirilka pa je na vsak način hotela videli prečudni jesenski oblak. Že tri dni je hodila do gozda in ga tam čakala, ko je sijalo najlepše jesensko solnce. Kratek čas so ji delale samo čebljajoče sinice in porumenelo listje, ki je padalo z dreves. Gledala je na vse strani, a prečudnega oblaka ni bilo odnikoder. Toda Cirilka ni obupala in je čakala potrpež-Ijivo. Četrti dan gre spet v gozd. Jesensko solnce se je smejalo vsepovsod, le ob visokih, zasneženih gorah so se leno kopičile in preganjale rožaste megle. Cirilka se vsede sredi gozdne jase na štor in strmi na daljne gore ter čaka, da se oblak vendarle enkrat prikaže. A hipoma se ozre, ker se ji je zazdelo, da so za njo zašumele komaj slišne stopinje. In resnično — zagledala je majhno, rdečelično deklico, ki jo je gledala z živimi očmi in se ji prijazno smehljala. »Čigava si?« jo povpraša Cirilka. »Maceska sem,« odvrne deklica. »Tu v gozdu sem doma in sem kaj vesela in zadovoljna deklica. Vsega imam zadosti, dobre volje pa še največ. Zdaj čakam na prečudni oblak, da se na njem popeljem v nebo naravnost do rimske ceste. Ali greš z mano? Ne bo ti prav nič žal.« No, Cirilka je bila zadovoljna in še celo vesela. Pač se je čudila Maceski in je vedela, da je Maceska čudovito gozdno bitje, ki ne pride nikdar med ljudi in je jako podobna vilam. Najbolj jo je pa razveselilo, da tudi Maceska čaka na oblak, pa je bila raditega prepričana, da pride prečudni oblak danes gotovo v dolino. Ze je mislila gozdno deklico povprašati po tem in onem, kar zašumi drevje silno in ploha velega listja se vsuje na zemljo. Nad gozdom se zasveti v rdečkasti svetlobi in čudna, plameneča in prosojna megla se razlije po jasi. »Prečudni oblak je prišel,« vzklikne Maceska. »Primi ga in se ga trdno drži.« Cirilka je dvignila roke in se trdno oprijela mehke megle. Čutila je, kako se dviga vedno više, in se je skoro prestrašila. Zaprla je oči in je pogledala okrog sebe šele tedaj, ko jo je Maceska poklicala. Videla je zemljo že globoko pod sabo, a tik nad sabo nebo, ki se je rdečiio v večerni zarji. Maceska je sedela kraj nje in se ji je zadovoljno smejala. A Cirilka ni mogla govoriti, ker je oblak plul tako jadrno, da ji je skoro sapo zapiralo. Ze so bile brleče zvezde blizu in že se je zasvetila širna rimska cesta tik pod njo in oblak se je nagnil in Cirilka in Maceska sta skočili na varno, blestečo cesto. Izprehajali sta se po nji in gledali v globočino pod sabo, a zemlje nista videli nikjer. Le nekje globoko doli se je svetila drobna zvezda in je bila tako majčkena kakor lučea pred božjo podobo in ta zvezda je bila nemara zemlja. »Joj, kako pridem nazaj na zemljo?« se je prestrašila Cirilka in se je ustavila sredi ceste. A Maceska se ji je posmejala in odvrnila: »Beži, beži — kakor si prišla gor, tako prideš tudi nazaj. A zdajle poglej krasoto, ki se nama bliža. Le poglej jo in te ne bo več strah.« Cirilka je pogledala in je videla bistre konjiče, ki so vozili zlate kočijice, v zlatih kočijicah srebrne angele, ki so veselo prepevali najlepše pesmi. Takega petja ni bila Cirilka še nikoli slišala na zemlji, zamaknjena ga je poslušala in strmela v angele, ki so v zlatih kočijlcah po bliskovo švigali mimo nje. Vse je bilo tako krasno, da je Cirilka pozabila na zemljo in na dom in je resnično mislila, da je že v nebesih. Iz zamaknenja jo je predramila šele Maceska, ki jo je dregnila nalahko in ji rekla: »Glej no — tudi za naju stoji tu zlat voziček. Le urno sediva vanj, da nama ne ubežil« Hitro sta sedli v kočijico in konjička sta iskro potegnila. Zdrvela sta po gladki, zvezdnati cesti sredi med pojočimi angeli daleč, nekam daleč^ kamor se ni niti najmanj videlo. Zvezde so obsevale cesto, da se je videlo bolj kot podnevi. Vsepovsod je bilo toliko petja in živega veselja, da sla pričeli tudi Cirilka in Maceska na glas prepevati. Ne, Cirilka ni bila še nikoli tako vesela kakor danes in je bila tudi prepričana, da takega veselja pač ni na zemlji nikjer. A hitro, prehitro se je kočijica ustavila in morala je z Macesko skočiti na cesto. »Prečudni oblak pride vsak hip tod mimo,« je rekla Maceska. »Ne smeva ga zamuditi, brez njega ne prideva na zemljo.« Cirilka je bila žalostna, ker bi se bila rada še vozila po bleščeči rimski cesti. A že je završal oblak čez cesto in Cirilka se ga je oklenila in sedla varno nanj. Jadrno se je oblak spuščal navzdol, zdrknil je ob snežnih gorah in že je plul nad dolino in nizko, nizko nad gozdom. Maceska je prijela Cirilko za roko in jo potegnila za sabo na jaso. Še enkrat se ji je veselo nasmejala in je lahkotno odskakljala v goščavo. Cirilka je spet sedela na štoru in je gledala visoko v nebo. A rimske ceste ni videla, zakaj vse nebo je bilo rdeče od zarje zahajajočega solnca in božjih zvezd še ni bilo nikjer, pa tudi oblačka ni bilo na vsem nebu nikjer. Samo jesenski veter je vel nad gozdom in listje je šumelo in se vsipalo na tla. Deklica je vzdihnila in je sklenila, da drugo jesen spet počaka prečudni oblak. In ga res čaka in z njo bi ga radi čakali tudi mi. Saj je vendarle lepo na precudnem jesenskem oblaku, še lepše na blesteči rimski cesti, a najlepše v zlati kočijici sredi med pojočimi angeli. In kdo bi si ne želel vsega tega? Če nas Cirilka pusti, pojdemo gotovo vsi z njo. Pa vam bomo pripovedovali krasne reči, da boste strmeli in nas zavidali do druge jeseni. A drugo jesen pojdete z nami gotovo prav vsi... Stričkov kotiček 10. Dragi Kotičkov striček! Seveda se nam zdi boljša potica kot kruhek. A lo je tako: če nimamo kruha, takoj potožimo mamici, kako smo lačni; če pa nimamo potice — jemo kruh in smo siti. Brez kruha ne morejo živeti ne otroci ne starčki. Kruh je dober rta petek in svetek za vsakogar, ki ni razvajen in ki hoče ostati čil in zdrav. Kdor pa bi imel rad bolan želodček, naj le dan za dnem potico je ... Te prav lepo pozdravlja T i 1 k a K o š a k , učenka III. razr. v Zagradcu pri Stični. 11. Jaz potico lahko pogrešam, ker jo dobim samo o velikonočnih in božičnih praznikih. Kruh pa bi zelo, zelo težko pogrešal. Dobim vsak dan velik kos za v šolo — in večkrat pozabim raje kako šolsko reč doma, kakor kruhek. Kadar pa mama kruha nima, ga tudi jaz ne dobim. Takrat se rni zdi, da so vse šolske naloge v neredu in mi kar nekaj manjka... Franc Levstek, učenec IV. razr. v Ribnici. 12. Kruh je najboljša, najtečnejša in najokus-nejša naša vsakdanja hrana. Milijon in milijon otrok dan za dnem prosi: »Mama, kruha 1 Mama, kruhaI« O, kako žalostno, hudo in dolgočasno je, kadar pri hiši ni kruha I Kruha se otroci nikoli ne preobjemo in ne naveličamo. Potica je seveda tudi dobra — a za vsak dan ne. Kaj hitro si z njo pokvarimo želodec. Kdaj pa si je že kdo pokvaril želodec z dobrim domačim kruhom? Nikoli ne[ — »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Mnogo iskrenih pozdravov od Tvoje hvaležne Milene Simončičeve, učenke IV. r. uršul. šole v Ljubljani. * Imena nagrajencev bodo objavljena v pri' hodnji številki. S to številko se zaključuje sprejemanje odgovorov na stavljeno vprašanje. Prihodnjič pa spet kaj novesjat Kotičkov striček. Šale za male Krivica. »Tako, Gusteljček,« je vpil razjarjeni oče nad svojim sinkom, »ali veš, zakaj sem te namlatil?« »To je pa res nesramno,« je v joku odgovoril Gusteljček, »najprej me tepeš, potem pa niti ne veš zakaj.« Točen odgovor. Učitelj: »No, Francek, povej, kje si bil ' rojen.« j Francek: »Doma.« t »Čarovnica!« je plaho šepnil najmlajši lovec. »Čarovnica!« sta kakor v odmev pridušeno zaječala druga dva. »Čarovnica gori, čarovnica doli,« je prezirljivo zamahnil z roko najstarejši lovec, močan kot medved, neustrašen kot lev; »zvežemo jo in od vedemo seboj — pa amen! Kralj Tra-tarata nas bo pohvalil in nagradil za redek plen.« 141. Vzel je iz nahrbtnika debelo vrv in urno zvezal speči čarovnici roke k životu. 142. Tedaj se je čarovnica prebudila. Zarjula je, da je bilo grozno, in hotela planiti na noge. Železne roke orjaškega lovca pa so jo kakor nebogljenega otročička zavalile nazaj na posteljo. Blazen strah se je posvetil v čarovni-činih očeh in v kali zadušen gnev ji je iztisnil bele pene na ustna. Stopili so v bajto. In se jim je nudil kaj nenavaden prizor: na postelji je ležalo žen-šče z obrazom, ki bi mu človek prisodil tri sto let. Na vse mile viže je smrčalo in piskalo skozi nosnice. Dolgi sivi lasje so se ji v divjem neredu vsipali po tleh. Ob vzglavju sta čepeli dve gnusni krastači in bulili bedasto pred se. Tiste dni se je zgodilo v deželi kralja Tratarata nekaj povsem nenavadnega. Četvorica dvornih lovcev je šla v mraku skozi temen gozd. In je zašla. Vso noč so lovci zbegani tavali križemkražem med debli stoletnih dreves in iskali poti. Pri tem so se izgubljali vse globlje v notranjščino gozda. Za-blodili so v kraj, ki je bil lako divji in puščoben, da bi se marsikomu zajezili lasje. 138. Ob vznožju ogromne skale je stala bajta. Zamolklo hropenje je prihajalo iz nje. >Aha,« je dejal eden izmed lovcev, »to je gotovo drvarska bajta. Pojdimo noter, da se malo odpočijetno.c 139. Vsaka beseda 50par ali projtor drobne vrstice 150Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaZDin.Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za sifroSDin.Vsak oglas treba plačati pri naroeilu.Na.pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana Telefon štev.232& Natakarica z osebno pravico do gostilniške konoesije - išče mesta. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: »Osebna pravica 12.057«. Prodajalka z večletno prakso v špecerijski stroki, išče službo kjerkoli na deželi. Pomaga tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe pod »Dobra in zanesljiva moč« na upravo »Slovenca«. Gospodična želi mesto kot pisarniška moč ali blagajničarka ter tudi kaj sličnega. Za iz-vežbanost in poštenost se iaAiči. - Ponudbe upravi lista pod »Pisarna«. Knjigovodkinja išče službe v Ljubljani. - Ponudbe pod šifro »Takoj« štev. 11.097 upravi. Spretna prodajalka mešane stroke želi pre-meniti službo. Cenjene ponudbe pod »Kjerkoli« na oglasni oddelek. Ključavničar išče službo kot kurjač-začetnik. — Ponudbe na uoravo pod značko »Začetnik« št. 12.128. lluibodobe Iščem Žagarja k venecijanki na električni pogon. Nastop takoj. Ivan Rus, Grosuplje. Vajenca za pekovsko obrt sprejmem. Hrana in stan v hiši, drugo po dogovoru. Karol Bele, pekarski mojster, Rožna dolina c. II., št. 14, p. Vič. Dva kroj. pomočnika in 1 vajenca sprejme takoj Anton Jarc, semenišče, Ljubljana. Potnike za obisk privatnih strank sprejmemo. Siguren dnevni zaslužek 200 Din. Ponudbe poslati pod Poštni predal 283, Ljubljana. Zakonski par vešč živinoreje, vrtnarstva in poljskih del, sprejme posestvo blizu Sarajeva. Služba trajna. Ponudbe in vprašanja na Upravo lista pod »Bosna«. Za 19 predmetov ' sprejme takoj zastopnike Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica št. 17. Čevljar, pomočnike za fina zbita dela — in dva vajenca, ki imata veselje do te obrti, sprejme takoj F. Ogrin, Veliki Mengeš 147. Služkinjo pridno, ki zna kuhati — sprejme takoj ali s 1. novembrom Viktorija God-nov, Tržič. Kmetski iant zdrav in močan, s Kranjskega, se sprejme takoj za sodarskega vajenca. Ostalo po dogovoru. Rudolf Franc, sodar, Slov. Konjice. Učenec za trgovino mešanega blaga, s primerno šolsko na-obrazbo, se sprejme takoj ! pri tvrdki Ivan Mcke — Središče ob Dravi. Prednost imajo sinovi iz dobre poštene kmetske hiše. Sprejmem učenca ki ima veselje do slikanja in izdelave umetnin. Naslov: Franc Konjedic, izdelava umetnin, Stražišče pri Kranju. Učenec (ali učenka) 1 se išče, zdrav in krepak, z najmanj dvema razred, meščanske šole, dober računar, k trgovini špecerijskega blaga, želez-nine, manufakture ter žita. Biti mora pošten, marljiv in prikupljiv. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod 11975. Pristno angleško sukno se dobi no ceni vedno u TEKSTILNEM BAZAR/U Maribor Velrin/ska ulica 15 Stanovanja Stanovanje 3 sobe, kuhinja, oddam. Gerbičeva ulica 5 — v Koleziji. Stanovanje se odda v novi hiši: tri sobe, kuhinja, za 650 Din. Koroščeva ulica, pri Kemični tovar., 3. hiša, levo. Prostoren lokal primeren za obrtnika ali skladišče, na prometni ulici v sredini Ljubljane, se odda takoj v najem. Kje, pove uprava pod št. 12.058. Posestva od 5 do 200 oralov proda Zagorski, Maribor, Tat-tenbachova ulica 19. i Kupimo Štedilnik Starostne težave prepreči in lajša ..PLANINKA" zdravilni „PLANINKA" čaj daje žilam prožnost, razredči kri, prepreči poapnenje žilja, pospešuje obtok krvi in ohranja do visoke starosti nezmanjšano delazmožnost- Zahtevajte v apotekah samo pravi ..PLANINKA a ' BA-HOVECv ploml' ranih paketih iti z napisom proizvajalca: Lekarno Mr. Dahovec - Ljubljana Stanovanje 3 sob in pritiklin išče stranka 2 oseb v centru mesta za takoj ali kasneje. Ponudbe na »Slovenca« pod »Lepo«. Stanovanje eno. do dvosobno, se odda takoj. Naslov v upravi Slovenca pod 12.126. Sobo s štedilnikom išče stranka brez otrok. Naslov v upravi št. 12.127. Prijazna sobica z opremljeno kuhinjo, se1 takoj odda mirni gospo-i dični. Poizve se pri upravi pod št. 12.131. Ncmeblirane sobe s separatnim vhodom v novi vili oddam takoj ali j s 1. novembrom. Poizve ' se: Leopold Šusteršič — j Dunajska cesta 41. Odda se soba | takoj 1 ali 2 osebama, event. tudi hrana; odda ' j se poceni tudi dobra domača hrana. — Dobršek, Florjanska 21/1. Pekarija dobro urejena, se takoj odda v najem v industrijskem mestu na Gorenjskem. Več se izve v kon-zumu v Kranju. Vinska trgovina se da v najem radi smrti z vsem inventarjem v prav dobrem stanju. Istotam tudi vinski sodi naprodaj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 12.108. Gostilno v najem vzame v stroki izvežbana oseba. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agi-len«. SBKBH8H? Prodajalka izučena mešane stroke, želi' službo kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« štev. 12.132. Restavrac. kuharica se išče. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hotel« 12.130. Trgovski sotrudnik vojaščine prost, mešane in manufakturne stroke, prvovrsten izložb, aran-žer in prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, zmožen samostojn. vodstva trgovine, išče službo z nastopom po možnosti 15. novembra. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten«. Prepisovanje na stroj želi gospodična. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Undervvood«. Objava s katero obveščamo našo cenj. klijentelo, da g. Robert Blenk ni več naš inkasant in tudi ne več v naši službi. Ljubljanski oblačilni bazar, Ljubljana, j Mestni trg 6, Cankarjevo ' nabrežje 5. Dobri mizarji vajeni furniranega pohištva, se iščejo za tvrdko »Javor«, Logatec. Pekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Marija Traven, Sto-žice - Ježica. Dva do tri tesače iščem za več tisoč kubi-kov lesa. Nastop takoj. Jožef Cvenkelj, trgovec, Peračica, p. Brezje, Gorenjsko. 4 do 6 delavcev sprejmem za takoj za napravljanje bukovih drv. Plača po dogovoru. Na ' pismene ponudbe se ne i oziram. - Več pove Franc | Kmet, Trbovlje 2/56. Organizatorja prvovrstnega, iščemo za odprodajo velikih manu-fakturnih in galanterijskih zalog. Samo resni reflek-tanti s kavcijo nai oferi-rajo pod »Likvidator« št. 12.505 na upravo lista. Za hišnico I v novo vilo sprejmem s 1. novembrom pošteno, | samostojno žensko brez ; otrok. Ponudbe na upravo pod: »Pod Rožnikom j 1929«. Službo pisarniškega pomočnika ob popoldanskih ali ob večernih urah išče akademik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.033. Enosobno stanovanje i oddam s pritiklinami. — Dunajska cesta 99, levo. _ , Vselitev: i. novembra, i. i-nonadstropna hisa vogalna, 10 stanovanj, 2 , lokala, 3 stavbne parcele, Mizarski pomočnik dober, se takoi sprejme pri Mrharju v Stanežičah nad Ljubljano. Hišnika poštenega, treznega, za posestvo 20 minut od Ljubljane, za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta, iščem. Dobi sobo in kuhinjo ter nekaj zemlje. Prednost ima kdor se razume na sadjerejo in ev. na čebelarstvo. Predstaviti se osebno. Naslov v upravi pod št. 12.062. Prevzamem dobro vpeljano podružnico mešanega blaga pod ugodnimi pogoji kot vodilna moč. Razpolagam s 40.000 Din gotovine. Ponudbe pod »Januar« št. 11.917 na ogl. od. lista. Brezobrestno posojilo tudi splošno namenjeno. Nova navodila daje Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Koroška 10. 5 Din priložiti. Odda se soba ali stanovanje. Podrožnik ! se proda radi prevzetja št. l/I. Mirno sobo v sredini mesta išče gospod, Ponudbe pod šifro »Soba«. Velika svetla soba z elektriko in posebnim vhodom se prazna ali opremljena odda. Sp. Šiška, Gasilska cesta št. 3. Lepo opremlj. soba s posebnim vhodom se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista pod št. 12.109. Meblovano sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam za 250 Din. Naslov v upravi pod št. 12.067. Spretna dobi takoj mesto v gostilni. Pismene ponudbe z osebnim popisom poslati podružnici »Slovenca« v Celju. |niiii!iiiiiiHiHii.....minimum................................................................................. | Za zimske 1 i SUKNJE 1 Vam nudi moderna angleška in češka sukna tvrdka NOVAK I s = Ljubljana, Kongresni irg 15 Mita M! mm nMei Šoferska šola I. obl. konc Camernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje Krojači! Ako želite imeti dober in moderen kroj (kroj. akademije S. Darrant, Pariš), obiščite III. večerni pri-krojevalni tečaj, ki prične 1. nov. t. 1. Vpisovanje vsak dan od 6—7 zvečer. - L S u š n i k , Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. JCrojni poduk krojačem, šiviljam, ne-šiviliam. Pričctek 4. novembra. Za pletilje Specialni kroji. Praktično teoretično vežbanje. Na željo oskrba v zavodu. Zasebno krojno učiliiče, Ljubljana, Stari trg 19. /e nitbe Ljubljančan V naših hišah na Brinju, Dunajska cesta 1, se odda v najem s 1. februarjem 1930 ene stanovanje obstoječe iz dveh sob s pritiklinami. Ponudbe na i Pokojninski zavod za na meščence v Ljubljani. dobro ohranjeno železje, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12515. Model 950 cm dobro ohranjen, za izdelovanje cementnih cevi — kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 11992. Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Želod divji kostanj, bukov žir, seme akacije, javorja, je-love storže, plača najbolje »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10/1. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d„ Osijek, Desatičina ul. 27. Šivalni stroj na ročni pogon išče pohabljeno, zelo ubožno dekle, po nizki ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Revščina«. Dva psa kupim dobrega čuvaja za zunaj in manjšega za notranje prostore. Hotel Bellevue, Ljubljana. Želod bukov žir, seme akacije, javorja, jelove storže — plača najbolje »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10/1. Vsakovrstno ftupnie po najvišjih cenah. CERNF-. iuvelir. Ljubljana Wolfova ulica št 3. Želod zdrav, po najvišjih cenah kupimo. Takojšnje ponudbe do 5. novembra na: Agenturno in komisijsko trgovino — Študentovska ulica 7, Ljubljana. Železno peč malo. toda dobro ohranjeno, kupim. Naslov pove uprava pod št. 12103. \ Več nagrobnih svetilk (različnih, poceni proda , Simon Justin, ključavni-* čarski mojster, Florijan- ! ska ulica 9. ------ Kuhinjska kredenca dobro ohranjena, belo lakirana, se proda. Leo Šusteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41. Damski plašč črna seal kožuhovina, zelo dobro ohranjen, za močno damo, ugodno naprodaj. Mestni trg 9/1. Pletilni stroj skoraj nov, ugodno prodam; znamka »P o p p« 10/8a. Naslov v upravi Slovenca št. 12.125. Dieselmotor 30 HP, lokomobilo, prevozno, Wolf 15/18 HP — proda Vojnovič & Cie„ Ljubljana, Vič. Dva voza (dire) na peresih proda po nizki ceni Vojnovič & Cie„ Ljubljana, Vič. Proda se en vagon pese in en vm> gon krompirja. — Ivan Pezdir, Brezovica 27. druge obrti v Mariboru. Naslov v upravi podružnice v Mariboru. Kupim kovačnico - tudi s hišo in zemljiščem - ali vzamem v najem na vod. pogon za izdelovanje sekir. Ponudbe pod »Kovačnica« upravi »Slovenca«. Mizarji! Ker mi ni mogoče vsem številnim cenj. naročnikom knjige vsakemu posebej odgovoriti, javljam tem potom, da se je zaradi nekaterih dodatkov delo v tiskarni nekoliko zavleklo in da izide prva slovenska strokovna knjiga za mizarstvo Dovršiina dela v mizarstvu dne 1. novembra 1929 in bo po vrstnem redu na vse cenjene naročnike takoj odposlana. — Vsem pa, ki še odlašajo, sporočam, da naj knjigo takoj naroče, ker bo ostalo od naklade le nekaj sto izvodov. VSEBINA KNJIGE: Kako pravilno čistim, gladim, barvam, lužim, matiram, grundiram, poliram, renoviram itd. Poleg mnogo praktičnih nasvetov vsebuje knjiga tudi preko 130 receptov za lužila, sestavljena od profesorja gosp. Jos. Tratnika. Knjiga obsega 100 strani in stane pri predplačilu 40 Din, po povzetju 5 Din več. Naroča se samo pri samozaložbi ROK ARHAR, Št. Vid n. Ljubljano Opekarna s strojnim obratom za zidake se v bližini Ljubljane proda za vrednostno ceno. - Poizve se v oglas, oddel. »Slovenca« pod št. 11.994. Lepa solnčna hiša naprodaj s tremi sobami, veža, kuhinja, jedilna shramba, klet, drvarnica in 300 m- lepega vrta v Budini, 10 min. niže Ptuja. - Poizve se pri gosp. Francu Brmežu, gostiln., Budina pri Ptuju. - Cena 80.000 Din. Iščem lokal na prometni točki za trgovino mešanega blaga. Prevzamem event. nekaj zaloge. — Ponudbe pod »Pomlad« štev. 11.916 na oglasni oddelek lista. Lepo, suho skladišče v pritličju, primerno tudi za avto garažo ali delavnico, sc takoj odda. Kje, pove uprava lista pod št. 11.633. - Poleg je na razpolago tudi velika soba. 40Ietni, iščem nevesto s primerno doto za povečanje trgovine. Ponudbe pod šifro »Silvester«. | Pekarno iščem v najem. - Pismene ponudbe pod »Prometni kraj« na upravo »Slov.« Pozor! Iščem primeren prostor za mlekarno v Zeleni jami. Preuredim lahko vse na svoie stroške. Cenjene ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Takoj«. Zaradi selitve prodam gorice, 8^ oralov, 50 hI lanskega 10% vina, razno pohištvo, dve veliki ogledali. R. Mioni, Ptuj, Poštna hiša 10. Naprodai zemljišče 2300 m* v i žini dveh kolodvorov v Ljubljani. Primerno za skladišča ali stavbišča. Naslov v upravi pod št. 12.059. Enonadstropna hiša novozidana, dve dvosobni stanovanji, parket, elektrika, vodovod, 19 let davka prosta, z 800 m' vrta, ugodno naprodaj. -Levčeva ul. 8, Ljubljana. Hiše, graščine vodno žago, gostilne, pe-karijo, proda Zagorski — Maribor, Tattenbachova ulica 19/11. Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuje stalno J. Pogačnik, lesna industrija Škof-ja Loka (ob kolodvoru). •B3IU3JJ83 'd ud sba ejua]OQ 'jamraBiJi •npatu autzouui ajjSA ui -ugasla -'}sts JOJOUI -ut3uaq U3juB.iqo ojqop as' v p o j d os ureiO}sj - -paul BZ (u3UUB3p3?B-j - 3JUB3f (3ABjnj 3U) 3U -3[tibat[0 0jq0p '(3unzt3q -jduiEQ jnj Jadio^zta^j) o A B j J n Jf OUJBJ}U33 BZ sad ou.njd '5JO} IUI3UI0HBU3 BZ 'HOA od z °P 'K P° OUIEUip oualuBjqo ojqop a? 'tno^ -9IZOA Z - 3J3UI 3§jUBUI 3IU3BJ1 qtu3luBjqo ojqop 35 — m 001 °P 08 uiidnji Srebrne krone vsakovrstno zlato, zlatnike - kupuje F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. Želod zdrav, prebran, ne piškav, kupi v celih vagonih Franc Dolenc, Kranj. Prodamo 2 tehtnici decimalki visoko precizni izdelek svetovno znanega dunajskega izvora, v novem stanju, ki ju je merosodni urad ugotovil kot izdelek redke preciznosti, se pro-dasta. — Vpraša naj se: Dunajska c. 31, II. nad. Prodajo se: dve lepi juki (palmi), dve železni peči (gašperl) in plinov rešo. Ogleda se v hotelu »Tivoli«. Istotam se oddajajo lepe mesečne sobe. Hotel »Tivoli«. Kupujem Vinograd, posestvo lepo, v izmeri 15 oralov, z lepo zidano hišo, z gospodarskimi poslopji, polovica vinogradov, ostalo njive, travniki, sadonos-nik ter gozd^ naprodaj za 40.000 Din. Poizve se pri g. Ivanu Hnjlez. Loče pri Poljčanah. fižol suhe gobe, orehe, kuhano maslo, priporočam vedno sveže žgano kavo, čaj, konjak, rum in drugo specerijo ter vsakovrstne okove. JOSIP JAGODIC, CELJE, GLAVNI TRG. Med zajamčeno pristen, cvetlični, razpošiljam poštni paket 5 kg za 110 Din franko. - Franc Markelj, čebelar, Vrhnika. Pisalni stroj popolnoma nov, prvovrsten, zelo ugodno prodam - tudi na obroke -ali zamenjam za starega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.982. Jabolka namizna, nudi po 3-50 Din za kg Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Kratek klavir dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi pod _št. 12.094. Pletilni stroj 8/60 se proda. Istotam se sprejme tudi učenka. — Zgor. Šiška 42. Proda se ugodno »Uradni list« 1922 do incl. 1928, »Dom in Svet« 1918 do incl. 1928. Naslov v upravi lista pod 12.019. Šentlovrensko priznano najboljše čajno maslo iz pasterizirane smetane stalno na zalogi pri: IVAN PESTOTNIK trgovina, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 14 obrana, lepa, razne vrste, ima naprodai — graščina Prebold, Sv. Pavel pri Preboldu. - Cena po dogovoru. £elod kupi FRAN POGAČNIK Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 Si dol najbolje sredstvo za čiščenje in poliranje vseli VTsl l.'n\'in se upotrebljava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrsliie posode, cinaste. lesene, pločevinaste in emaj-Iirane. kopalne kadi. stopnjic itd ,Azuror uajholjn tekoče indigo plavilo Dobivajo se povsod Pnzito na ime in z.namkol Razpošiljalnica Čevljev, galanterije itd., se ugodno proda. Naslov v upravi pod štev. 11984. Smrekove veje okrog 20 voz — se prodajo na Rožniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12516. Prodaja premoga in drv Dostava na doni Fran Jezeršek. Vodmat-Moste. Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetia brez posebnih stroškov ID zamude časa. Učne tečaie se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »\Valter« vedno v veliki izberi nn zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Med • lastni izdelek! cvetlični ... kg 17 Din jelkov.....kg 17 Din ajdov .....kg 15 Din 5 kg po pošti 120 Din frk. pri večjem odjemu cene pismeno. - A. Maček, čebelarstvo, Vrhnika. »■um.........i...................................................................................................................................... Prevzem kolodvorske restavracije Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prevzel s 1. novembrom t. 1. znano kolodvorsko restavracijo »Gorenjski kolodvor« v Ljubljani, Točil bom pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, Za najboljšo kuhinjo jamči moja strokovna naobrazba kot večletni plačilni natakar raznih ljubljanskih restavracij. Na razpolago bodo tudi raznovrstna mrzla jedila in delikatese. Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priooroča a „- r_ , , „ Httaoli Zaiuia, restavrater ................................................................................................................................................. Zaradi selitve prodam 20 Z. S. panjev, po zelo ugodni ceni. — K. Cerar, Tolsti vrh, pošta Vače. Jedilni kostanj razpošilja Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Tel. 4. Pisalni stroj znamke Underwood, v zelo dobrem stanju, se ccno proda. II. Franke, Ljubljana, Gradišče 8-b/III. Različno pohištvo in drugo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slo-vcnca« pod št. 12.032. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetiu na| mani 5 kg . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič. Zagreb, llica 82. Pletilni stroj Jackvard 8 85, tri nito-vodni, proda Javornik, Maribor, Vojašniška št. 2. Ariel motorno kolo $ prikolico, 550 cm", s stranskimi ventili, malo rabljen, se skupaj ali deljeno proda. — Naslov v upravi »Slovenca-' pod št. 12.055. Prodam čebele 7 panjev žnidaršičevih, 1 panj amerikanski, 13 panjev Zirzank, 7 panjev kranjičev. Z medom dobro založeni. Jože! Mohor, Retje 112, pošta Loški potok. Trgovsko opravo Radi popolne opustitve oz. prodaje svoje modne trgovine na Starem trgu štev. 18, ugodno prodam celo trgovsko opravo in ves inventar, med drugim National register blagajno, izložbene in druga ogledala in stojala, veliko stekleno firmo, šild itd. Odvzame se lahko 2. novembra. P. Šterk, sedaj hotelir in lastnik hotela »Bellevue« v Ljubljani. Radio aparat 8 cevni, s Tungsram Ba- Dcžue plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigai, Liubliana, Tavčar- ievn (Sodna) 1 Čistilnica Maribor, Koroška c. 17, priporoča po zmernih cenah in strokovni izvržbi vsa dela novega in starega perila vsake vrste, Trdo lika srajce in ovratnike. — Josipina Osim. Urarslca popravila izvršuje najceneje in naj-rium cevkami, okvirno precizneje Franc Wfilfing, anteno ter 4 Teleiunken urar, Gosposvetska c. 12. ■dušah, prodam za 3000 Din, Ponudbe na upravo Slovenca pod »Radio 8«. Za boljšo hišo na deželi priporočamo v nakup krasno jedilniško opravo v staro nemškem sloi'u, lepo rezljano, in še veliko lepega in dobro ohranjenega pohištva. — Vpraša naj se' Duna|ska cesta 31, II. nadstropje. Najcenejše hiše lesene in »Kussbau«! Naročila zopet sprejmem. »Mojmir«, kreditna stavbna zadruga, Maribor, Koroška 10. Pojasnila 5 Din. Relielne vezenine izdelujte tudi Vi v prostem času! Pouk in pojasnila gratis. Josip Lin-dič, Ljubljana, Komen-skega ulica 17. Sode in kadi vseh velikosti ima vedno na zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. Popravila se sprejemalo Stalna razstava umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, naspr. magistrata. Sprejmem potnike za prodajo slik. Mi slikamo vsel Slike poobličja (PortrSt-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene. industrijske in športne slike Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. IVORNICA i. SOSiliC MARIBOR Aleksandrova cesto 34 American Heating je najpopolnejša trajno-goreča peč sedanjosti Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi cclo zimo. Zastopstvo »T e h n a« družbe, Ljubljana, Mestni trg 25. Tel. 2580. Iščemo povsod zastopnike. mm poceni t. viinar pi r sv. petra e. G. Jurasck Ljubljana, Ključavničarska ul. 3 — Mestni trg 22, strokovno uglašuje ter popravlja glasovirje. od 3000 Din dalje izdeluje Anton Tramte, izdelovalec harmonijev ter ugla>evalec klavirjev in orgel, Žabnica — pošta Škofja Loka. Brzotekoči polnojarmeniki, tračne, prečne, krožne in nihalne žage, sko-belniki, poravnalniki, brusilni stroji itd. — Vs ispecijalni stroji za izdelovanje parketov, furnirja, stolov, poli štva, lesene volne, lesenih žebljičkov na električni ali transmisijski oogon. Projektiranje kompletnih ža-ginih naprav. Barve, laki, firnež so najboljši, zato najcenejši pri »Lustra« V. Laz-nik, Gosposvetska c. 12. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr Pečnik. pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Zaupajte svoje skrbi tudi v najtežjih življen-skih vprašanjih; preskrba naročil, nakupa, prodaie, naiemov, posestev, gostiln itd. Posredovalnica »Mar-stan«, Maribor, Koroška cesta 10. Mlekarna dobroidoča, v lepem industrijskem kraju, se takoj proda. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upr. Žimnice po 35 Din predelujem. Vsa taoetniška dela po najnižjih cenah. Slavič Franc, tapetništvo, Emon-ska cesta 10, Pred Pru-lami 23. Pridem delit tudi na dom. »Schaifliausen« precizne žepne ure nudi Ivan Pakiž, Ljubljana -r-Pred škofijo 15. Elektrotehnično podjetje Orhann drug Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 80. Prevzema vsa elektrotehnična dela, daljnovode, zvonce, hišne instalacije sa;caE53i itd, . Solidna postrežba Auto hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c . kle-parstvo, Ljubljana, naspr tobačne tovarne. Z3mn?ce modroce, posteljne mreže, želez postelje Iztožljive), otomane divane in dr tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev 7 Ipoleg Mestnega doma). in kanapeji, patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelav: dobite samo pri RUDOLF SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. Krušno mkn KtrcBK-ianmB HIIMHH in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. * M Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Budilke (vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. fac vrste iltitiyi.Mii; in iiiii^ najcene pri H. BesKd^sf? Salonburnava ulica št. 6. Javornik, Maribor, Vojašniška 2, splete po meri vsake vrste pletenih izdelkov, pulovere, jopice, krila, hlače, nogavice, čepice itd. Cene nizke! v veliki izbiri na razpolago. Tudi krzno za obšive od Din 30'- naprej. Cene zmerne! Postrežba točna ! JSaribor, Gcsposiin ul. 7 bw m m m m Casjez/čto pa tudi dobra reklama u ■SLOVENCU- Prva celotna izdajal Prva celotna izdajat Doktorja Franceta PrcSCIBlG Cena Din 40"—elegantno vezana Din 55'— )unos'ovanska ikmificFarnen v Lfubiiani. za Prosvetni dom v Boh. Bistrici Dvigniti so še dobitki, ki so odpadli na sledeče srečke: 52, 78, 164, 302, 315, 729, 885, 896, 900, 915, 919, 977, 985, 1026, 1076, 1092, 1141, 1142, 1193, 1228, 1260, 1263, 1321, 1370, 1395, 1404, 1448, 1497, 1512, 1522, 1528, 1581, 1618, 1636, 1650, 1700, 1706, 1745, 1780, 1802, 1843, 1895, 2133, 2201, 2239, 2254, 2383, 2400, 2409, 2498, 2500, 2626, 2759, 2771, 2839, 2841, 2979, 3031, 3047, 3061, 3077, 3089, 3220, 3357, 3389, 3415, 3431, 3498, 3529, 3586, 3692, 3763, 3771, 3775, 3801, 3871, 3873, 3880, 3913, 3987, 3990, 4039, 4101, 4170, 4322, 4326, 4419, 4536, 4700, 4712, 4745, 4755, 4779, 4787, 4935, 4936, 4945, 4971, 5005, 5019, 5C87, 5120, 5149, 5166, 5196, 5251, 5305, 5403, 5410, 5411, 5473, 5504, 5543, 5552, 5588, 5607, 5638, 5651, 5677, 5765, 5858, 5887, 5903, 5910, 5922, 5983, 6052, 6069, 6081, 6084, 6161, 6163, 6243, 6312, 6318, 6399, 6436, 6-139, 6484, 6488, 6499. Glavni dobitek je zadela štev. 1141. Dobitki, ki ne bi bili dvignjeni do 20. novembra 1929, zapadejo v korist Proavet. društva. Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. - Jože Gregorin -Marmontova 19, na Mirju, Modistinja Anica Puhek, Selenbur-gova 6-1 nudi najcenejše in najlepše damske klobuke že od 60 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. Povodom presa lilvu i/, Krnila v Zagrcbsem i/.dul nov. velik ilustriran cenik zu znamke za leto 1930. Pošiljam gu s 1UU komadi ia'.nib romunskih znamk vsnkomur. ki mi pošl je vna-nre 20 Dm. Na IstareJSa trgo-vinu zuuiuk v JuijnslavlJI Izidor Steiner, Zagreb ZrlnjHk' trg 14 Zaslužek Zastopnika iščemo v vsakem kraju za gospodarske pridelke. 25% zaslužek. — Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Zri-njevac 20, pod — »Zaslužek«. Za odgovor naj se priloži znamka za 1 Din. Končno nskaj sigurno novegal Trajno eksistenco s postranskim zaslužkom nudim zastopnikom z lahko prodajo novovpeljane v Jugoslaviji brezkonkurenčne novosti tega časa. Visok zaslužek 6000 Din mesečno pismeno garantiran. Ponudbe s priloženo 50 par znamko je poslati ■«■»•. »Omnia«, Ljubljana. za naše švedske posnemalnlke iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „Tehna" družita z o.z Ljubljana. Mestnitrg 25 /I 0HBtiHBHt»»t8aBBBUM Inserirajte v .Slovencu'! s savna 84M Banu sna* ODSChe Polepšanje obraza tekom 24 ur je dosegla (glasom zahvalnega pisma) gospa dr. L. z zdravniško priporoi ono lepo-tilno kremo „EROS". Mnogo pismenih priznalnle. Ako Imate na obrazu mo-zoljčke, sojedce, bradavice ali kake podobne madeže, odstrani jih „EROS" lepotilna krema takoj, sicer Vam vrnemo denar. I lonček 14 Din, 3 lončki 45 Diu. Dr. Nikol. Kčmeny, Koške poštni predal 12/E6 CSR. REDNI POUK v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, III. nad. (nasproti magistrata). Istotam se izdelujejo obleke, kostumi, plašči i. t. d., po zmerni ceni Kroji po meri. Š0FERSK9 ŠOLA oblastveno koncesionirana I. GABERšČDC, BIVŠI KOMISAR ZA ŠOFERSKE IZPITE, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra. Poučujem tudi privatno. domaČega l*delha za moške in dečke priporoča cenj. odjemalceir po najnižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina Ljubljana, Mestni trg 14 Vsako množino suhih gob zajamčeno jesensko blago, kupi Edmund Adlcr, izvoz suhih gob, Eisenstein, Češkoslovaška. Oferte z vzorci in navedbo dobav, množine naj se pošljejo. Trpežna namizna zimska jabolka kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo množine in vrst na FRANC OSET, Sv. Peter v Savin. dolini NJC1! Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v ROdOVltiCO in na BlCd VINKO SilVNIK u Tam bodete ravno tako postrežem, kakor v Kranju in Ljubljani, torej ne zamudite prilike oglodati si bogato zalogo modernih vzorcev, — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki večji trgovini Le en sam poset!-ln poplačan jo Vaš trud! Provizijske nakupovalce ra kostanjev taninski les, bukova in hrastova drva ter oljnate sode išče tvrdka FRANC OSET, Št. Peter v Savin. dolini pozo mi Otvoritev nove manufakturne trgovine Maribor - Aleksandrova 40 - Meljska 2 novi hi^i Vlahoviča pri kolodvoru nudi najboljšo, najcenejše in neprele-žario blago. Se priporoča konfekcija za moške iu ženske ZAHVALA Vsem dragim prijateljem in znancem, ki molijo in sočust"«. jejo z nami ob bridki izgubi našega ljubega gospoda strica Ivana Komljanec prof. r pok., zlatomašnika Itd. izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Posebno naj še Bog plača najobilnejSe Presvitlemu g. knezoškofu dr. A. B. Jegliču, ki je vodil pogreb, maševal in imel tolažilen nagovor, vIč. g. dekanu A. Kurentu, domačemu g. župniku J. Frančiču, preč, gg. duhovnikom iz Rake, Studenca, Kostanjevice in Skocijana za spremstvo, občinskemu odboru, šoli, načelstvu in nadzorstvu Hranilnice in posojilnice in vsem, ki so se udeležili pogreba. Bačka, dne 25. oktobra 1929. Žalujoče rodbine: KOMLJANEC. ŽNIDARŠIC, WEIS, CENIK Prvovrstna glasbila direktno iz TOVARNE oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovani dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razpošiljalnici glasbil v Jugoslaviji MEINEL i HEROLD ivornica glasbi), gramofonov in harraunik podružnica MARIBOll št. 102-11 t/iollne . . cd Din 65°- dalje Tamburice ,. „ 98 - .. Mandoline „ „ 136 - . 1'rube..... 505"- . Gramofon „ , 145'- .. Ročne harmonike od Din 05'- ., Angleško in češko sttkno za moške obleke, damske plašče po-stef/ne odeje, gradi za iimnice, perje in puh se dobi po ugodnih cenah pri: tvrdki FRAN/O MA/ER, MARIBOR. Glavni trg O1- j« n «« na l de nikoli niste bili KBI/flr « tako zadovoljni, ka-I VitVl • kor bodete v resnici ako si nabavite prvovistne ]ugo-Luc - peči, katere izdeluje in popravlja vse to vrste peči edino le domača tvrdka 3UCSO-1LUC J Išče se 50 krojačev za lahko in trajno konfekcijsko delo na dom. Naslov pove uprava sSlovcnca« pod št. 11.879. R. m\\mm strelne podgetfc Llubllana. SiomSKova ulica t Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, kakor beneške jaremnike, krožne žage, nihalne žage. nadalje stroje za brušenje žagnili listov, avtomatične brusilne stroje za nože skobelnikov. naprave žag in mlinov z vodnim parnim in motornim obratom, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, dvigala za sode frikcijska dvigala; rebrasle cevi za šušilnice (,er v obče za laz-grevanje prostorov. Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. Vsa v strojno stroko spadajoča dela iu popravila izzršuje točno, solidno in po možnosti najhitreje. Na ceslt št. 50 se oddajo s I. novembrom poslovni prostori posebno prikladni za STAVBNE PISARNE. Na razpolago je tudi PARCELA primerna za SKLADIŠČE TRAVERZ ali podobni stavbni materijah Poizve se istotam vsak delavnik od 4 do 5 ure popoldne. Zanesljivo zdravilo za nego las je novo iznajdena a^fl i ^ II n I d 'V. Sedaj 93"/,, plefastlh zopet dobi nazaj Ijsvojc; izgubljene lase, tedaj Je oni, ki {{mu izpadajo lasje ali sive, ali so mu 'i/ izpadli do polovice, uverjen, da 6« mu '» zopet povrnolo last« in ozdravi lasno tkivo, odstrani pa perhaj, srbei tn vse ono boli, vsled katerih lasje izpadalo ali 03ivouk vazenja urezplaiet Le pri JOS. PETELINE Llubllana poteg ?rešcrnovesi> spomenik; ob vodi Večlotu« garancija 'ahtevajtr oonudbe najboljSih svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-tičkov od priprostega do najfinejšega ln Igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumiitikn. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „TrIt>un»" F. B. fc., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št 4 Z astonj iščete • lepši iu cenejSi — dežni Martin Jančigaj LJUBLJANA kot ga Vam nudi — novo-olvorjena trgovina nasproti kavarne Evrope Tavčarjeva 1 — Na tisočo zadovoljnih kupcev je najboljše spričevalo o dobri kvaliteti in zelo nizki ceni Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • • v Celju Reststrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni htSI, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestno mera najugodnejša. — Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hf5 nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica Je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Pohištvo preproge, linoleum, posteljne garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelaste in volnene odeje, gosje perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane, divane, blago za pohištvo itd. Vse po jako nizkih cenab dobite pri MARIBOR - Gospodska ulica štev. 20 Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. Ludovic Halevy: Župnik (Nadaljevanje.) Vreme je bilo strašno. Vihar in dež sta besnela. Do terase, odkoder sc nudi pogled na cesto, je pet do šest minut hoda. Pogumno, s sklonjeno glavo in vsa zakrita v svoj veliki plašč je tekla Bettina dalje. Ze je prehodila petdeset korakov. Naenkrat udari Bettino viharen sunek besno, noro, oslepujoč, sc zakadi v njen plašč, jo vleče seboj in jo dvigne, da skoro izgubi tla ter silovito obrne dežnik. Pa to ni še nič. Nesreča je popolna. Bettina je izgubila en mali čeveljček. To niso bili pravi leseni čevlji, to so bili čisto mali leseni čeveljčki za lepo vreme. In v tem trenotku, ko se je Bettina obupno borila proti nevihti s svojim čeveljčkom iz modrega satina, ki je plaval v mokrem pesku, v tem trenotku ji je donašal veter oddaljeni odmev trobentinih glasov. Polk je bil na cesti. Brez obotavljanja sc je Bettina odločila: izpustila je dežnik, ujela je zopet svoj mali čeveljček, ki si ga je nadela kakor dobro jc lc mogla in tekla. Dospela je pod lesovje; drevje jo je nekoliko ščitilo. Zopet se jc začulo trobentanje, sedaj bliže. Zadnjo moč je zastavila. Dospela ie na teraso. Bii je pa tudi že skrajni čas! V azdalji dvajsetih metrov je zapazila belce trobentačev in na cesti je videla v megli nedoločno valovati dolgo vrsto topov in voz. Poiskala si je zavetje pod eno izmed lip pred teraso. Gledala, čakala. Tamkaj je, med ono zamotano množico jahačev. Ga bo li mogla spoznati? In on, ali jo bo zapazil? Ali bo obrnil slučajno glavo v to stran? Bettina ve, da je poročnik pri drugi bateriji svojega polka; ona ve, da obstoji baterija iz šestih topov in šestih voz. Zopet je bil to župnik, ki jo je o tem poučil. Torej mora priti prva baterija, to se pravi, šteti mora šest topov in šest voz in potem pride on . .. Resnično, to je on, zavit v svoj veliki plašč in on je tisti, ki jo jc prvi zagledal in spoznal. Nekoliko trenotkov preje si je bil poklical v spomin dolgi izprehod, ki ga je napravil z njo neki večer na tej terasi, ko je jela padati noč. Dvignil je oči in na istem mestu, kjer se je spomnil, da jo je videl, je stala ona, ki jo je zopet našel. Pozdravil jo je in gologlav se v dežju obračal na svojem konju proti njej. In ko sc je oddaljeval, se je oziral tako dolgo, da mu je izginila iz oči. Ponovil si je, kar je bil sklenil sinoči: »To je zadnjikrat!« Ona pa mu je mahala z obcnia rokama v pozdrav in je pri tem približevala roki tako k ustnicam, da bi si človek lahko mislil ... »Ah!« si je dejala, -čc po vsem tem še nc razume, da ga ljubim in mi ne odpusti mojega denarja I. ..« Napočil je deseti avgust, dan Jeanove vrnitve v Longueval. Bettina se je zbudila zelo rano, takoj je vstala in stekla k oknu. Svetlo solnce je prodiralo in razganjalo jutranje meglice. Sinoči jc bilo nebo preteče in pokrito z oblaki. Bettina je le malo spala in vso noč si je želela: »Da bi le jutri zjutraj ne deževalo! Občudovanja vredno vreme se je naredilo. Bettina je bila nekoliko praznoverna. To ji je dalo prijetno upanje in velik pogum. Dan se je ugodno pričel, torej se bo tudi dobro končal. Gospod Scott se je vrnil pred nekaj dnevi, Bettina ga je pričakovala s Suzie in otrokoma v havrskem pristanišču, kjer pristajajo ladje. Ko so se nekolikokrat objeli in pozdravili, je Richard, smejoč se, nagovoril svojo svakinjo: »No, kdaj bo pa poroka?« »Kakšna poroka?« »Z gospodom Jean Reynaudom?« »Ah! Moja sestra vam jc pisala?« »Suzie? Nikakor nc. Suzie mi ni pisala niti besedice. Pač pa ste mi vi, Bettina, sami pisali. 2e dva meseca ni govora o ničemer drugem v vseh vaših pismih, kakor o tem mladem častniku.« »V vseh mojih pismih?« > Da, da... in pisali ste mi pogosteje in obširnejše kot ponavadi. Ne priložujem se, toda sedaj vas le vprašam, kdaj mi boste predstavili mojega svaka?« Tako govoreč se je mislil pošaliti, toda Bettina mu je odgovorila: »Upam, da prav kmalu.« Gospod Scott je izvedel, da je zadeva resna. Na povratku je Bettina v vagonu naprosila Richarda, naj ji vrne njena pisma. Pre-čitala jih je. Zares, na vsaki strani jc v njenih pismih govor le o njem! Zopet jc našla v njih v vseh najmanjših podrobnostih prigodbe svojega prvega srečanja z Jeanom. Tu je bil naslikan v župnikovem vrtu, s svojim slamnatim klobukom in z lončeno skledo. In potem zopet le Jean, vedno samo JeanI Odkrila je, da ga je ljubila že mnogo prej, kakor jc sama mislila. 10. avgusta. Baš je končal zajutrek v gradu. Harry in Bella sta že nestrpna. Saj vesta, da mora priti polk mimo vasi med eno in dvema. Obljubili so jima, da bosta smela gledati, kako bodo šli vojaki mimo, in za nju je bil to ravno tako velik dogodek, kot za Bettino vrnitev devetega topniškega polka. »Teta Betty,« je rekla Bclla, »teta Betty, pojdi vendar z nama!« »Daj, pridi,« je pritrdil Harry, »pridi ven dar; bomo videli našega prijatelja Jeana na njegovem velikem sivem konju.« Bettina pa sc je branila in odklanjala, in vendar kolikšna skušnjava I Nc, ne pojde, noče videti Jeana preje, kakor na večer onega odločilnega razgovora, na katerega sc je pripravljala žc celih dvajset dni. elisabeth arden 17) REKLAMNA PRODAJA od 20. oktobra do 6. novembra Opozorilo! Z velikim zadovoljstvom al dovoljujemo p. r. ob-člnstvu sporočiti, da se Je te dni vrnila Iz Berlina Draga Bottos Id le tamkaj obiskala salon Ellsabethe Ardenove v Lennčstrosse 5. Ob tej priliki Je Izpopolnila svojo strokovno Izobrazbo po znanstveni metodi Ellsabeth Arden. Seznanila se Je z vsemi tajnaml, kako naj vsaka dama doma neguje svojo polt, da II ohrani nežnost; kako se naj spoznajo razne lepotne pomanjkljivosti In kako naj se 2 njimi postopa; kako naj se Izbirajo za Vašo individualno rabo potrebni Venetian lepotni preparati In kako naj se uporabljajo. Vljudno Vas vabimo, da poselite gospo * nali d rog cr i JI. kjer Je cenjenim damam z nasveti na razpolago. Želimo, da bi imele vse naie cenj. dame od te izobrazbe ln njenega znanja čim večje koristi. DROGEPIJA .ADRIJA" Mr. />/,. S. Borčič L/ub l/a na. Selenburgova ulica štev. 1. Slavnemu občinstvu si dovoljujem s tem naznaniti, da sem otvorila cvetlični salon na Sv. Petra cesti stev. 19 ter se priporočam cenjenemu občinstvu, društvom in korporacijam za dobavo vencev, šopkov vsakovrstnih cvetlic itd. Cvetnem saion PAVLA HLADNsK Cen« zmerne. Postrežba točna. Opozarjamo na JHali oglasni* v našem dnevniku. — Poslužujte sega ob vsaki prilik ! ki bi hoteli prevzeti zastopstvo originalno pravega, zakonito zaščitenega »Delmond mila«, naj javijo svoj naslov na: ALEKSANDER POLLAK, BEOGRAD, CUBURSTKA 18. Velik zaslužekl Zahvala Povodom prebridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, sina, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Potm l. Miku* - Ljubljana priporoča svojo taiogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih p«H< Popravit« ločno in solidno so nas ganili in tolažili številni izrazi iskrenega sočutja. — Zahvaljujemo se z isto iskrenostjo vsem prijateljem in znancem, ki so se dejanski ali v duhu poslovili od nepozabnega, mu naklonili cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, zlasti dr. Mrčunu, za požrtvovalno skrb in nego ob pokojnikovi bolezni, prečasliti duhovščini, pevcem, ki so se poslovili od pokojnika s pesmijo, Sokolu I. za častno spremstvo in zastopnikom raznih društev, ter zastopnikom trgov, organizacij in korporacij. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru. Ljubljana, dne 27. oktobra 1929. Žalujoči ostali 1 jVlodistitra in kroiačiea MARIBOR, Slovenska ulica 4. Na novo je došla velika izbira damskih in deških klobukov. Izdeluje po najnovejših modnih predlogah sezonske toalete. — Se priporoča R. & A. Armbruster. Cene zmernel Postrežba točna! FRANC ZUPAN uslužben več let pri bivši tvrdki Szantner, se priporoča za special. izdelovanje vseh vrst ČEVLJEV. Popravila čevljev, snežnih čevljev in galoš. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št 15, kavarna »Europa«, dvorišče. Kupim Stalno kostanjev taninski fes smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od stroinega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET SV. PETER M SAV. DOL KUPON ZA UtfAHKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU $1.43 Dandanes zahteva živi enje, da se ravnamo po modi! 1'red imktipoin piaSPn piSite ein> dopUnloo veletrgovini STEjnitlEOKI, nnkur donite takoj iiujmivpJSI iinstrovnni ec nlk z ve^ tl-oi mikam popolno mar.aHlont romknj najdotr rii zennmoelli drnuih Indi bledeče pIhsNj imimodcrncJSoir« krojn pa r.c!o si kih cenah : Molton Din :iM, Snjii 3!i\ suknen I M. kasti* i'S, vetnr RIS, rips l.V<0 pii* 1«|0. NaroČim Ce/. Din .Kili poštnine prnsio. Kur ne ucaja, se 7.111110 n)a »I vrne divinr. Veletrirovina In tnAnatrtJa honfekolte tt. Sterraeckl. Celje it. 18, Slovenija Sezijska prodaja novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške oblek« od 100 Din, razno sukno od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke (130 cm široko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjnhe od 20 Din, koci od 12 Din naprej. Suknena obleka 3-10 m blaga z vso dobro podlogo, samo 230 Din Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. - Vsakdo naj se posluži ugod. nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah in to v manufak. trgovini IVAN KOS, družba z o. z. LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 23. Spodnještajerska ljudska posoiinica y Mariboru Hepistrovana zadruga z neomejeno zaveze Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarne stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka lire, zlatnino In srebrnimi taptte notboijse in nafeenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNEll, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-soiidnejŠn rnzpošiljalnicn. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva. Zableoafte brezplačni cenih H. Snltacr, MnbSIana 2 Lastno protokotirana tovarna ur v Švici, znamk 1KO, OMIKO. AXO. Chinn srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. Oiadar pridete v Maribor in predno si nakupite modno in manufakturno blago za moške in ienske obleke, zimske suknje, površnike, plašče, raznovrstnega platna in barhenta, poglejte si bogato zalogo v staroznani trgovini KARO L SOSS nas/. PA VEL KUHAh modna in tnanufakiurna trgovina MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 9 Postrežba točna in solidna. Cene ugodne Velika tovarna nogavic išče zelo sposobno žensko moč za adjustiranje nogavic, ki se more izkazati z dobro prakso. - Biti mora vešča v apretiranju bombažastih, flor- in svilenih nogavic. -Stalna namestitev. - Nastop takoj. — Ponudbe z označbo plače in življenjskim popisom na poštni predal 329 — Beograd. A1898/29. Prostovoljna javna dražba zapuščine pok. ge. Valenta Albine, obstoječa iz stanovanjske oprave in opreme, obleke in perila ter nekaj srebrnine in zlatnine in iz zaloge žaganih drv se vrši v torek, dne 29. oktobra t. 1. ob 3 popoldne v Ljubljani, Poljanska cesta 13, I. nadstr. desno. Srebrnina in zlatnina na ogled v pisarni podpisanega notarja. Galle Anton, notar kot sodni komisar, Za vsesvete i Cenjenim posetnikom pokopališča pri sv. Križu priporočam svojo veliko zalogo krasnih veliko cvetnih hrizaiUem v raznih barvah, kakor tudi navadnih. Vene«, šop«! in različni aražmaji za družinske grobnice in grobove po zmernih cenah. — Ogled krizantem brezobvezen. — Naročila se sprejemajo tudi v oeHiCarni Sv. Peira cesta 33 Pave! Šimenc trgovec in pokopališki vrtnar Sv. Kril - UDbltano (♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v »♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Radio na odplačilo! 3 elektronski aparat Z 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300'— se 12 obrokov po Din 180- mesečno, pri točnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov. 4 elektronski aparat Z 4. vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300'— še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. Za dobro delovanje jamčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši I V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. Radio Franc Ljubljana, Mestni trg S / Tel- 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. Podpisana tvrdka vljudno sporoča, da je preselila svojo vrtnarstvo iz Gradišča štev. 12 — na IVAN ŠIMENC vrtnar, podjetje. Mirje - Lepi pot (nasproti kopališča Kolezije) v lastne, na novo in moderno urejene prostore Telefonske številke: Cvetličarna 3044 (Selenbur-gova ulica 1), Vrtnarija 3144 (Lepi pot, Mirje). A® . JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA Gabriel Oblak - Slovenija Brzojavni i.aslov: javor Logatec — Telefon Interurban S Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — :— Cene zmerne 1 Pri IM1 Rile na bal še in zala nojcenefše vsa ob aei a! H O/J. kakor zimske plašče — kratke površnike — dečje plašče in zimske obleke Za naročila po meri velika zaloga double sukna in vsakovrstnega modnega blaga za,obleke fKANC CVERLIN — krojaštvo in konfekcija — MARIBOR - GOSPOSKA UL. 32 J? ------- 0? ZAHVALA Podpisana se zahvaljujem tem potom najiskreneje podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru, katero mi je izplačalo takoj po prerani smrti moje matere gospe Marije Jereb pnpadaiočo podporo. Štejem si v dolžnost, da priporočam to prekonstno in nesebično društvo vsakomur v takojšnji pristop. Maribor, dne 25. oktobra 1929. Milena Jereb, se sprejme takoj k novi 120 HP lokomobili. Zahteva se: prakso v večjih parnih žagah, samostojen, dober, agilen in dostojen strokovnjak. Penzionist izključen. Ponudbe z navedbo zahteve plače, časa nastopa, sprejme uprava »Slovenca« pod štev. 12.072. Na ponudbe brez referenc se ne bo moglo ozirati. m odarska. Brzojav, nI naslov: Gospobanka Izvršuje ' vse vrste bančnih poslov pod na jugodnejšiml pogoji. — Glavno In največje zastopstvo v Sloven ijl za prodajo srečk Držar-no razredne loterijo. V EJuUblfarfti (Miklošičeva di. d. cesta lO) Kapital in rezerve skup,,« nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 400,000.000- Podružnice; Bled, Celje, Olakovo. Kočevje, Kranj. Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Telefon št. 2057, 2470 in 2979 Prodaja obvoznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/t°/c vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.