W.h.h<
Naroča se pod naslovoiu ,,Koroški Slovesiec“, Wien Y.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na nae.lov: Zinkovsky Josip, Wien V., Marg&retenplaiz 7.
polittico, gospodarstvo
to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000’—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto m.
Dunaj, 20. junija 1923.
St. 25.
hmilliiiiuriiiiiiihiiiiiifiiMiiiliiiiMiliiiiMliiiiiiiiliiiiiKliimiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiflliiiMiiliiiiiilliiiiii
Današnji številki smo vsem naročnikom priložili položnice. Prosimo vljudno, da poravnate zaostalo naročnino in naročnino za tretje četrtletje.
Aleksander Stambolijski.
Ustroj človeške družbe je brezdvom.no pomanjkljiv. Zato tudi ni nikdar manjkalo načrtov in poskusov za njega preosnovo. V dobi miru so nekateri pričakovali izboljšanja edinole po vojski. Toda danes je upravičeno nezadovoljnost večja kot kedaj poprej in. temu primera o so tudi živahnejša tozadevna stremljenja. Republikanstvo, socializem in celo komunizem, to vse danes niso več samo ideje, ampak izvršena dejstva. Skozi stoletja se je človeštvu borilo za demokratični parlamentarizem kot nekak ideal pravičnega vladanja, a na mesto absolutnih monarhov stopajo danes več ali manj zmožni samodržci, ki z odločno roteo vidijo usodo države v viharnih časih.
Takšen same vladar je bil Aleksander »Stambolijski, mož izrednih nazorov in neupogljive volje. Kot sin kmetskih starišev in učitelj je vsled sVOjSt govui'nibkih iir orgmtfsfe---' c?jskih zmožnosti zavzemal že v mladih letih važno me&to v bolgarski kmetski stranki. Ker je kot iskren prijatelj Rusije nasprotoval težnjam nemške vladarske rodbine po priključitvi k centralnim silam, je moral v zapor. Ko 'je Bolgarija prva izmed njih bila premagana, je Ijvdstvo poklicalo Stambolijskeva iz ječe v vladno palačo. Kako tipravičeno je bilo to zaupanje in kakšne izredne zmožnosti je imel ta človek, je pokazala bodočnost. Bolgarija je edina premagana država, katere valuta je o-hranila do danes svojo vrednost na razmeroma visoki stopinji. Njen položaj je bil vse prej nego rožnat. Ona je imela šestletno vojno dobo za seboj, njej so odvzeli lep kos najrodovitnej-še zemlje, v njeni bližini se je nadaljevala vojna med Turčijo in Grčijo, komunizem je silil iz bližnje Rusije v deželo, uporniki iz zasedenega ozemlja so vznemirjali deželo in povzročali brezkončne konflikte s sosedno Jugoslavijo, njej niso odpisali reparacijskih plačil, niti obljubljenega dohoda do morja jim niso dali, in vendar stoji ta toliko skušena državica danes trdnejši nego velikanska Rusija, bogata Nemčija, od vsega sveta obdarovana Avstrija in vedno nezadovoljna Ogrska. Kako je to mogoče? To vse je delo Stambolijskega. On ie prvi spoznal, da je nesrečna vojna uničila nepregleden del ljudskega blagostanja in da se to da popraviti in nadomestiti edinole s skrajnim naporom vseh sil produkcije in skrčenjem izdatkov in porabe, torej z delom in varčevanjem.
A on se je tudi po tem ravnal ter je ščitil pred vsem kmeta, ki je brezdvomno temelj človeške družbe in predpogoj blagostanja, ker je delaven in varčen. Stambolijski je vpeljal splošno delovno dolžnost in je izdal drakonične odredbe proti vsaki potrati in luksusu. On je torej že davno izpeljal to, o čemur smo mi samo besedičili in zraven propadali.
A on je šel predaleč. V prizadevanju pridobiti kmetskemu stanu pristojno veljavo je začel zatirati vse druge stanove in celo učenjake, ki so predpogoj vsakega napredka. Zo-
pet dokaz, da ni ne kmetski, ne delavski in nobeden drugi stan sam sebi namen in zadostujoč, ampak da izvira blagor človeštva iz izpolnjenja in harmoničnega sodelovanja vseh.
Stambolijski pa se je izkazal izredno bistroumnega tudi se v pojmovanju nacijona-lizma, v katerem oziru je prekosil daleč današnji čas.
On gotovo ni nič manj občutil nesrečo o-nega dela svojega naroda, ki je prišel vsled vojne pod tuji jarm kot ona germanofilna inteligenca, ki je to nesrečo povzročila, in ni bil nič maj naroden kot oni Macedone!, ki so s svojo brezmernostjo onemogočali mirno sožitje z bratskim sosedom, a on je imel toliko objektivnosti, da je znal obsoditi izdajstvo tudi če je bilo njemu v prid in vedel, da lastnemu narodu največ s tem koristi, ako ga okrepi in povzdigne in ne s tem, da napada in tlači druge. Kakor bodo tudi naši nasprotniki prišli do spoznanja, da je njih postopanje nasproti nam ravno tako krivično kot francosko nasproti njim, takrat bo konec boja, ki se bije med nami po njih krivdi.
Vse te izredne lastnosti tega moža pa ga niso obvarovale pred r„)hlepom po samovladi in celo bogastvu. Sila i krivica se je mašče-'JiflwfoT1-'.	ri1’.'
je zrušila v eni noči revolucija vse njegove samoljubne sanje in on je bil skoro edina žrtev.
Bolgarski narod, katerega edep najboljših sinov je bil Stambolijski. v kolikor in dokler je bil velik in čist značaj, je s tem dokazal, da hoče tudi nadalje še ostati narod	Jakov.
Upajmo, da bo vlada naslednica posnemala Stambolijskega v dobrem in ne v slabem v korist celokupnega jugoslovanstva in Evrope same.
------ -------------- ------------- —H
Našim somišljenikom. Kakor je „Koroški Slovenec" že poročal, so napravili soc. demo-kratje sklep, da mora vsak delavec skozi 20 tednov plačati vsak teden 1000 kmn ali naenkrat 20.000 kron za volilni sklad. Delavci v sedanjem času slabo zaslužijo ali kliub temu bodo to denarno žrtev doprinesli. Posnemajmo jih tudi mi in darujmo za tiskovni sklad!
,	.	--"T-	n
Siromaki smo.
Kakor da smov otroci, se je po vojni pi l nas gospodarilo s strojem, ki dela denar. Stroj se je sicer ustavil, a državno gospodarstvo dela z grozovitim primanjkljajem, in dočas da bo ta primanjkljaj nehal, ako „Bog da in sreča junaška", živimo ob posojilih dobrih sosedov, ki jih bomo Seve morali vrniti z obrestmi vred. Ko se je delal denar, kakor se delajo v tovarni čevlji, bi človek mislil, da ga je dosti in vendar ga je povsod premalo, kajti denar je naprej izgubljal vrednost, dokler se ga je tako lahkomiselno izdelovalo. To bridko čuti, kdor danes potrebuje posojilo: kmet, obrtnik, tn™''-'''' a ga ne dobi, ker denarja nimajo naše posojilnice m ga tudi nimajo veliki denarni zavodi. Obresti v bankah so zato tako visoke, ker je premalo vlog; ko bi bilo teh več, postal bi kredit takoj cenejši.
Majnika mesca je bilo v vseh naših bankah in velikih hranilnicah 260 milijard vlog, na zlato vrednost preračunano je to 18 milijonov
kron, precej manj, nego je imela vlog pred vojno sama celovška hranilnica. Zdaj ima vsa Avstrijska toliko denarja na razpolaganje. Sicer so se razmere že precej zboljšale, ko je bilo lani septembra mesca le za 2 milijona zlatih kron vlog! Pred vojno je bilo v 27 večjih kreditnih zavodih vkup 2351 mirovnih, to je zlatih kron vloženih, danes jih je še 16, to je 0,77% mirovnega premoženja. Kreditni zavodi so tedaj mogli pomagati 150 ljudem, danes imajo denarja samo za enega, drugim pa morajo reči : nimamo in ne moremo. Ce je znamenje blagostanja, da imajo ljudje denarja v hranilnicah, ali imajo nakupljenih vrednostnih papirjev, ki so bolj varni, kakor so bili papirji naše države, potem moramo na teh številkah spoznati, kako smo postali berači. Pred vojno je prišlo na osebo 400 K premoženja, k! je bilo naloženo v hranilnicah, danes pridejo na človeka le še tri krone. Nekoliko je seve treba še opozoriti na dejstvo, da ljudje še ne vlagajo, kakor se je vlagalo pred vojno, in mnogi denar še hranijo doma. Marsikdo pravi: Ne morem vlagati, ker denar potrebujem, da morem kupiti to ali ono, ko se ponudi priložnost. Tem bi rekli, da se res potrebuje doma denarja, ali tudi pred vojno se ga je potrebovalo ljudje pa so le računali z obrestmi, ki se v hranilnic: naberd. Tudi zdaj bo treba računati, četudi ne z vsako krono, ali s 100 kronami moramo že štediti
Država in ljudje vidijo, da se naprej ne sme denarja delati v tovarni, in državni zbor tudi že uvideva, da bo treba lastnino pustiti pri miru, ako naj se država ne upropasti. Ljudje naj hranijo, ako imajo še kaj srebernine ali zlata doma, ali svoj papir le spravite v hranil-nipe. Kdor ga preveč hrani doma.izgubi obresti, ki so zdaj celo visoke; večjega pomena pa je, da se vse blago z dragim kreditom silno podražuje. Ko morajo trgovci, obrtniki, tovarne plačevati bankam 50 in več odstotkov o-bresti, smemo reči, da se vse blago za 20 odstotkov podražuje vsled pomanjkanja denarja! Nekateri mislijo, da bi morala posestnikom na njihova zemljišča le država posoditi denarja v zlati veljavi, in misliio. da bi država v tem slučaju brez škode mogla še naprej tiskati nekoliko denarja. S tem bi se množil papirnati denar, valuta bi začela padati iznova. in če bi država kmetom tako ustregla danes, bi jutri prišle tovarna in zahtevale isto zase. Po ti poti ni pomoči. Edina pomoč je: Štediti in dajati zopet v kreditne zavode, kar doma takoj ne potrebujemo.
S temi prihranki bodo hranilnice mogle pomagati tistim, ki so pomoči najbolj ootrebni in vredni. Treba štediti! To treba da spozna v prvi vrsti kmet. ker mestni ljudje tega še vedno ne verjamejo in ne vedo, da krava molze le do gotove mere, potem pa je vime prazno.
g POLITIČNI PREGLED~B
Avstrija.
Pri proračunski debati o socialnem skrb-stvu je poslanec dr. Utsin povdarjal potrebo zdravniške preiskave ženinov in nevest pred sklepom zakona.
Pogajanja z državnimi nameščenci so se zadnji čas tako poostrila, da je bilo pričakovati prerušenje. Vlada je namreč odločno vstrajala
na odpravi indeksa, dočim so se državni uradniki temu istotako odločno upirali, ker pač ni gotovo, da bodo postajale življenske potrebščine vedno ceneje (tedaj bi indeks ne prišel več tako v poštev), ampak se tudi lahko zgodi, da naenkrat močno poskočijo, vsled česar bi bili uradniki močno prikrajšani.
Vladi ni preostalo drugega kakor staviti nove pedloge: Indeks se odpravi začasno do 1. januarja 1924, zato pa se zvišajo doklade za otroke in izvrši nova razdelitev v krajevne razrede. Državni nameščenci so tudi te predloge odklonili ter stoje prejkoslej na stališču, da je treba indeks vsekakor pustiti, pristojbine pa razen tega zvišati še za 30% vseh prejemkov, dočim hoče vlada zvišati samo osnovne plače za 12%.. Uradniki hočejo za izboljšanje plač 300 milijard, vlada pa ponuja 241 milijard in še to samo pod pogojem odstranitve indeksa do 1. 1924. Najbrž bodo gnali uradniki zadevo tako daleč, da bo vlada rekla, ali sprejmete naše predloge ali pa ostane vse pri starem. Davkoplačevalci se lahko veselijo, ker bodo morali šteti nove milijarde.
Vprašanje mednarodnega posojila. Kancler dr. Seipel si lahko čestita na uspehu svojega enoletnega vladanja. Ko je prevzel vlado, je krona bila za rubljem najslabši denar na svetu, Avstrija je stala pred bankrotom, danes pa izjavlja Seipel, da je krona za dolarjem najbolj stanovitna valuta na svetu. To je uspeh velikega mednarodnega sanacijskega posojila Avstriji, ki se pravkar izvršuje. Celokupna vsota tega posojila je proračunana na 32 milijonov 632.500 funtov šterlingov, od katerih se ima naložiti:	v Avstriji 3,807.700, v Angliji
14.002.000,	v Ameriki 5,400.000, v Čehoslova-ški 3,573.000, v Franciji 2 milijona 659.000, v Italiji 1,905.000, v Švici 972.700, v Švediji
760.000,	v Belgiji 294.100, v Holandiji pa 250.000 funtov šterlingov. Obljubila pa je tudi Španija, da dovoli nalaganje znatne vsote in tudi Danska se tega dejanja udeleži. Posojilo, ki se imenuje posojilo „Društva narodov11, je jamčeno po obveznicah garancijskih držav, založenih v Švicarski narodni banki. Garancija je razdeljena po 24%% na Anglijo, po 24%%. na Francijo, po 24%% na Čehoslova-ško, po 20%% na Italijo, po 2%. na Belgijo In Švedsko in po 1% na Holandsko in Dansko. Kurs posojila se je bil v Angliji že ob začetku podpisovanja, to je 9. t. m., dvignil od 93 na 97% in vrednostni papirji so bili že vsi pokupljeni. Na Angleškem, kjer se je podpisovanje 13. t. m. končalo, se je podpisalo za petkratno subskripcijsko vsoto, namreč za 55,000.000 funtov mesto 14,002.000, v Ameriki je bila v četrt uri podpisana cela vsota, tudi na Švedskem se je določena vsota štirikrat prekoračila.
Jugoslavija
V Jugoslaviji vlada veliko razhurienie vsled dogodkov na Bolgarskem. Nove bolgarske vlade seveda ne priznava, ker še prejšnja ni odstopila, da obstojata dejanski dve vladi. V tem slučaju bi bila potrebna takojšnja intervencija po prevratu, ali vlada je predolgo kolebala, da je zamudila veliko dragocenega časa; sovražniki Jugoslavije pa so medtem pripravili vse, da preprečijo s te strani vsak korak. Ko je bila končno poslana nota poslaniku v Sofijo, ki ugotavlja kršitev neuillske mirovne pogodbe vsled mobilizacije in zbiranja komi-taških čet ob jugoslov. meji, ki zahteva zmanjšanje vojske na 30.000 mož (v mirovni pogodbi določeno število) in razpust komi tankih čet, so druge velesile izročitev note preprečile. Pokazalo se je tudi nekako nesoglasje v mali antanti. Predvsem je to delo Italije, ki /revolucijo naravnost denarno podpira, kako: je podpirala albanske vstaje, in Anglije, kateri močna Jugosl, ne gre prav v račun. Medtem so komitaške čete že prestopile jugosl. mejo in se zapletle v boje z mejnimi stražami. Položaj se je vsled tega seveda zelo poostril. Al:o bi se prevrat izvršil samo proti osebi Stambolij-skega, bi bila to zasebna zadeva Bolgarije, ali nova vlada je predvsem proti mirovni n 4'tiki Stambolijskega, tedaj proti nišk.m dogovorom in proti Jugosl. Z bolgarsko vstajo so v zvezi tudi Madžari, ki zbirajo svoie čete ob jugoslov. meji in ki so izvedli baje prisilno mobilizacijo. Svoje meje bo Jugosl. gotovo znala ščititi, če
ne pojde drugače, pa z orožjem. Vsak posestnik brani svojo posest tudi s silo, ako je ta na mestu
Nemčija.
Marka stalno pada in se bliža ničli. Vsled tega se je položaj zelo poostril, da stoji Nemčija neposredno pred nevarnostjo komu- : nističnega prevrata. Nemčija je uvažala največ žita iz Amerike, ali sedaj ga ne more več plačati, da je uvoz popolnoma zastal. Posledice tega se bodo kmalu čutile. Tudi Amerikanci jih čutijo; cena je namreč precej padla. Drugače pa se dogodki razvijajo slično kot lani v Avstriji: draginja raste, v zadnjih štirih tednih se je dvignila za 94%, obtok bankovcev se gorostasno pomnožuje, poštnina in železniški tarifi se skoro tedensko povišujejo, delavci in uradniki prihajajo z zahtevami po višjih plačah in nemiri se množijo. Beda in pomanjkanje sta začela trkati na vrata srednjih in nižjih slojev. Zato se ni čuditi, da so izbruhnili v Bero-Imu prav resni nemiri proti draginji. Vlada se sicer močno trudi, zadržati padec marke, ah ne uspe ji.
Porurje.
Poleg Dortmunda in Recklinghausena so proglasili Francozi poostreno obsedno stanje tudi nad Wanne, Herne in Hòchst. Obsedno stanje se izvaja z največjo strogostjo. Med 9. zvečer in 5. zjutraj je najstrožje prepovedan vsak promet. V mnogih slučajih so bile osebe, ki so bile po 9. uri zasačene na cesti, podvržene telesni kazni. Mestni policiji v Wanne je pepovedano nosti sablje. Promet z avtomobili, motornimi kolesi in celo navadnimi kolesi je v mestu zvečer strogo prepovedan. Te odredbe so povzročili vedno pogosteje se ponavljajoči napadi na francoske vojaške patrole. —
V Essenu je bilo 5 rudniških ravnateljev, ker niso hoteli pošiljati premog v Francijo in Belgijo. kaznovanih s 51etno ječo in skupno denarno globo 234 milijonov frankov. '
Reparacijskp vprašanje.
V sredini vseh .so ttovnih političnih vprašanj stoji Še vedno tursko odnosno reparacij-sko vprašanje. Zadnja nemška nota je vzdignila v krogih velike antante mnogo prahu. Kakor smo že poročali, stojita Francija in Belgija odločno na stališču, da je izpraznitev Porurja pred končanjem pasivnega odpora nemogoča, dočim zavzema Anglija povsem drugačno stališče. Nasprotujoča mnenja kopljejo prepad med veliko antanto in dajo sklepati na novo grupacijo držav v Evropi. Na eni strani Francija, Belgija, mala antanta in Poljska, na drugi strani Anglija, Italija, Avstrija, Madžarska, Nemčija in Rusija. Spor med Rusijo se je zadnji čas poravnal, da zbližanje nič več ne zadržuje. če se pri obravnavi reparacijskega vprašanja ne poravnajo, je orelom gotov. Angleška namreč ne deli popolnoma francosko-belgijsko mnenje o odpravi pasivnega odpora, temveč hoče iti po nekaki srednji poti. Sicer povdarja, da je treba poizkusiti vse, da se doseže skupno postopanje, zato ie vrvrašala sedaj Francosko in Belgijo, kaj si predstavljata vladi pod zahtevo po odpravi pasivnega odpora in katere garancije zahtevata od nemške vlade, ali svoje stališče pa noče še točno opredeliti, ker baje še ni popolnoma na jasnem. Obveščena hoče biti tudi še, kako si predstavljata izpraznitev Porurja in kakšen način zasedbe mislita vpeljati, ako bi bil prerušen pasivni odpor in če plača Nemčija gotovo svoto, Angleško javno mnenje pravi:	Nemčija naj bi
končala s pasivno resistenoo, dobila pa zato garancije, da se vojaška zasedba izpremeni izključno v industrijalno in da se bodo vzeli njeni predlogi resno v pretres. Odgovor Nemčiji naj bi bil skupen.
Belgija predlaga sklicanje konference držav velike antante še pred koncem pasivne resistence, na kateri bi se razpravljalo o nem-i škem memorandumu. Tudi Nemčija naj se na konferenco pozove. Za pogoj stavi reparacij-skoro svoto 40 milijard, ki jih mora plačati Nemčija pred izpraznitvijo Porurja.
Prevrat na Bolgarskem.
Dogodki se razvijajo kakor je bilo pričakovati. Nova vlada Cankovova vživa namreč simpatije in podporo Angleške, Italije, Mad-
žarske itd. ter ima v svojem taboru redno, dobro oboroženo vojsko in makedonske komi-taše. Na podporo Angleški e se da sklepati iz tega, da so bile v Sofiji sknite, kljub prisotnosti razorožitvene komisije, za upornike ogromne množine orožja in streliva«. S tem se je dala vladi možnost, da je zvišata stalež vojske od 301000 na 100.000, kar je se veda proti mirovni pogodbi. Vlada sicer izjavlja, da hoče voditi napram sosednim državam miroljubno politiko, spoštovati mirovno pogodbo in? niški dogovor, ali kdo more gotovo trditi, da to niso- samo besede, ki bodo veljale dočas, dokler si nova vlada ne pridobi trdnejših tal.
Kakor smo prerokovali, je izbruhnita bratomorna meščanska vojna. Stumbolijski je bežal v severno Bolgarsko, od koder je poslal svojim pristašem proglas, da si te nasilnosti ne smejo pustiti dopasti in se pripraviti na- odpor proti nasilnežem. Bil je nekaj časa gospodar položaja. Njegove čete so marširale potem proti Sofiji in zaprle vsak dovoz živil v mesto, da je nastalo že pomanjkanje kruha. Končno pa je po več ljutih bojih bil Stambolijski izdan ii vjet. Med prevozom so napadli kmetje njegov voz in mu pomagali k begu, ali kmalu nato je padel zopet v roke revolucijonarjev. Vnel se je ijut boj, v katerem je ustrelil' Stambolijski še štiri revolucijonarje, potem pa bil sam smrtno zadet. Stambolijski je torej mrtev in z njim je uničena njegova miroljubna politika.
Vest o smrti Stambolijskega je na njegove čete vplivala porazno, da so se začeli predajati in bežati na svoje domove-. S tem je tudi zlomljen odpor njegovih čet. Vršile se bodo še sicer manjše praske, ali do večjih boiev gotovo ne pride več, ker bi bil vsak odpor proti vladi, ki je podpirana od velevlasti,. brezuspešen. 500 kmetov je bilo itak že radi udeležbe pri uporu na smrt obsojenih.
Komaj se je prevrat več ali manj srečno-, izvršil, se že pojavljajo med vladnimi strankami velika nasprotstva. Meščanski blok hoče dobiti vlado popolnoma v svoje roke, make-donstvujušči pa tudi zahtevajo, da preidejo na važna odločilna vodilna mesta osebe njih popolnega zaupanja. Prvi so za nekako srednjo pot v politiki, drugi pa hočejo popolno vzpostavitev starega Ferdinandovega političnega režima. Kako se bodo dogodki razvili, bo poka-* zala bodočnost.
Novi boji proti sovjetom. Med ruskimi e-migranti na Badkanu, v Rumuniji sn Poljskem se širijo vesti o zopetnem oboroženem boju zoper sovjetsko vlado» Poljska rn Rumunija hočeta baje pomagati pri tvorbi novih proti-boljševiških formacij in se udeležit celo vojne. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič bo stopil n* čelo gibanja. Sploh kaže potek zadnjih dogod- • kov, da se proti Rusiji nekaj pripravlja tako v krogih velike kakor male antante» Francoska vlada je dovolila kredit Rumuniji in Jugoslaviji za oborožitev armade, po maršalu Fochu je inšpicirala poljsko in češko, po generalu Le Ronde pa jugaslavnsko in rumunsko armado. Na Poljskem je takoj po inšpekciji padla sedanja vlada, v Rumuniji so se prekinila trgovska pogajanja z ruskimi zastopniki itd. Istočasno ima Angleška spor z Rusijo radi rib.ških pravic v Severnem morju m radi diplomatskih zastopnikov na vzhodu, Francija pa kliče zastopnike male antante na -svetovanje v Pariz. Rusija se vojne boji in se zato trudi, da bi spore poravnala diplomatskim potom. Ona je pripravljena znižati diplomatsko osobje v Afganistanu, Perziji in v republiki Thiva in jih določiti v sporazumu z angleškim ziu aniim ministrom. Medtem so nastopile nove težkoče Londonski trgovci zahtevajo od angleške vlade, da z Rusijo ne sme skleniti prej kake pogodbe, dokler ne prizna in plača svojih predvojnih dolgov. Pametneje bi bilo, ako bi stopili trgovci z Rusijo kot takšno v trgovske odno-šaje, ker bi potem zopet lahko trgovali in s? pridobili nazaj premoženje, ki se je začetkom vojne v Rusiji uničilo.
Angleško-ruski spor se je končal, ker je Anglija dosegla v glavnem izpolnitev svojik zahtev, zlasti je Rusija obljubila ustaviti vsako Angliji sovražno propagando. Ravno tako tudi Anglija ne bo- podpirala nikakih proti Rusiji naperjenih načrtov. S tem so odstranjene vse ' ovire za sporazum.
Mussolinijev govor v senatu. Pred itali- : Janškim senatom je podal ministrski predsednik in vrhovni vodja fašistov, Mussolini, važne I izjave O' notranji in zunanji politiki Italije ter o samem fašizmu. Splošne smernice italijanske vlade v zunanji politiki grejo za tem, je izjavil Mussolini, da si Italija zopet pradobi spoštovanje s strani inozemstva. Pozicija manjše vrednosti je tlačila in tlači še vedno gospodarstvo Italije in treba se bo boriti, da bo prenehalo to stanje stvari. Splošna gospodarska kriza, ki tlači vso Evropo, ječi pod vprašanjem vojnih odškodnin. V tem oziru stoji Italijama stališču, da je Nemčija v stanu in da mora izpolniti svoje obveze. Z Bolgarsko in Madžarsko so bili sklenjeni sporazumi glede plačanja odškodnin, za Avstrijo pa se je Italija zavzela za čim širše sodelovanje držav pri podpisovanju avstrijskega posojila, ki je predpogoj za ozdravitev obupnega finančnega položaja v tej državi. Glede nasledstvenih držav čuva Italija mirovne pogodbe. Z Jugoslavijo medsebojni odnošaji še niso urejeni, se bo pa to zgodilo skoro gotovo na zasedanju paritetne komisije v Rimu, ki prične te dni poslovati. Italijansko-ruski odnošaji so nespremenjeno dobri. V notranji politiki — je nadaljeval Mussolini, so se razmere v dobi njegove vlade korenito zboljšale. Vlada bo tudi nadalje ostala zvesta svojim dosedanjim smernicam v notranji politiki in ne bo krenila niti za las z začrtane poti. Če bi bil njen program ogrožen, se ne bo strašila poseči tudi po najostrejših in najenegičnejših sredstvih. Senat je sprejel Mussolinijev govor z največjim navdušenjem in brez vsakega ugovora.
D DOMAČE NOVICE II
Resnica prihaja na dan! Ižjava jugoslovanskega ministra dr. Ninčiča o koroških Slovencih je vzbudila v vseh krogih veliko pozornost. Ta odločni nastop beograjske vlade za manjšinske pravice koroških Slovencev pomeni glasno obsodbo avstrjjskega vladnega režima, kakor ga vzdržujejo nemški mogotci na Koroškem v posmeh ..republikanski svobodi1*. Nad 2l/> leti že čakamo koroški Slovenci na rešitev naših upravičenih zahtev, ki izvirajo iz mirovne pogodbe. Toda koroške oblasti ravnajo z nami kakor bogataš z ubogim Lazarjem. In tako mora izvedeti dunajska vlada šele preko Beograda, kakšne škandalozne razmere obstojajo na Koroškem in da baš te razmere kalijo prijateljske odnošaje med obema državama. Dr. Ninčič opira svojo obtožbo na statistične podatke in ugotovi, da ima 40.000 Nemcev v Sloveniji 37 ljudskih šol in 3340 učencev, do-čim nima 70.000 Slovencev v Avstriji niti ene slovenske šole. Te številke govore bolj jasno, kakor bi bilo treba dokazovati. „Freie Stim-men“ se sicer trudijo izpodbii trditve jugoslovanskega zunanjega ministra toda brezuspešno, kajti da je 0 + 0 = 0, temu ni mogoče oporekati. Sicer pa prav radi verjamemo, da iz-vestni celovški gospodi taka razkvitja niso prav nič všeč. Morali se bodo končno tudi sprijazniti z mislijo, da se manjšinsko vprašanje na Koroškem ne bo dalo rešiti s terorjem in policijskim preganjanjem, marveč edinole potom sporazuma in na podlagi določb mirovne pogodbe. Za tak sporazum pa je po našem mnenju že skrajni čas.
Razdražene ,,Freie Stimmen". Pod naslovom „Ein jugoslavischer Vorstoss gegen Kamten“ prinašajo „Freie Stimmen“ daljši članek, ki prav za prav ni nič drugega kakor opravičevanje postopanja koroških oblasti nasproti slovenski manjšini na Koroškem. Prav radi verjamemo, da jim je bil govor dr. Ninčiča v beograjski skupščini o razmerah, ki vladajo na Koroškem, zelo neprijeten. List skuša dr. Ninčičeve trditve ovreči in oprati celovško vlado. Toda številke govorijo bolj jasno kakor bi mogel zgovorni urednik „Freie Stimmen** dokazati. Zato pa hočejo svoje čitatelje potolažiti edino s tem, da na Koroškem ni 70.000 Slovencev kakor je trdil dr. Ninčič, marveč da se gre samo za peščico jugoslovansko ori-jentiranih Slovencev, ki so dobili pri plebiscitu 15.096 glasov, dočim pri zadnjih volitvah v narodno skupščino in deželni zbor samo še 9863. Iz tega za koroško domovinstvo razve-
seljivega pojava sklepajo, da za slovenske šole na Koroškem,kakor jih zahteva jugoslovanska vlada, ne obstoji taka nevarnost. Roke proč od Koroške, g. dr. Ninčič, tako zaključuje list svoja opravičevanja. No, gospodje pri „Freie Stimmen*4 in celovški vladi se bodo morali končno z mislijo sprijazniti, da mirovne pogodbe niso Papierfetzen !
Iz Roža. (Veleizdaja.) Vsem našim'čita-teljem je še dobro v spominu, da so k novem letu neki pustolovci po slovenskem Koroškem raztrosili neke veleizdajniške (!) letake. Naš list, kakor tudi maši zastopniki, so takoj izjavili, da koroški Slovenci s temi nismo niti v najmanjši zvezi ter se tudi z vsebino letakov ne strinjamo. A kljub temu so se naši somišljeniki šikanirali povsod in kjerkoli so se le mogli. Kjer je stanoval kak zaveden našinec, se je napravila hišna preiskava. Kako brutalno se je napram našim ljudem postopalo, kaže sledeči slučaj: V Št. Janžu v R. se je nanra-vila v neki slov. hiši preiskava brez navzočnosti zastopnika občine. Preiskavo je vodil sam šef koroške policije, gosp. Spitzer. Res so našli pri nekem fantu pet takih letakov, od katerih se ne ve, kje jih je dotični dobil. Na licu mesta so ga uklonili kot največjega razbojnika. Še le ko je mati	fanta oadla na
kolena pred žandarje in šefa policije ter prosila naj njenega sina vendar ne ženejo kot ubijalca, ko vendar ni nič zakrivil, so se možje postave vendar le premislili, odvzeli fantu verige z rok ter ga gnali v'zapor. Preiskava je šla dalje, fant je bil zaprt 14 dni ter šele na intervencijo našega dež, poslanca izpuščen. Človek bi mislil, da se bo vrglo s tistimi letaki vse skupaj v koš in konec vsega. A kaj se zgodi! Sedaj po pol letu dobi dotični fant obtožnico, da ga toži državno pravdništvo radi prestopka nekih paragrafov in radi soudeležbe pri veleizdaji. V obtožnici stoji, da je obtoženec, kakor tudi njegovi stariši, „jugoslavisch orientiert**. Tako se toraj postopa napram našim ljudem! Kako bo cda stvar izpadla, bomo še poročali. Če nisi namškutar ali Meimat-schutzler, si „jugoslavlsch orientiert*4, si veleizdajalec, Srb, človek druge vrste. V navede- 1 npm slučaju se gre' za obče spoštovano družino Gabriel v Št. Janžu v R. Omenjeni so zavedni Slovenci ter radi svojega poštenega in mirnega značaja znani in priljubljeni daleč naokoli, ki so se rodili in postali stari na koroški zemlji, ki niso zakrivili še nikdar komu kaj slabega, plačevali zvesto celo življenje davke Avstriji in te se zdaj proglaša za »jugoslavisch orientiert4*, za veleizdajalce. Zares, precej drugače kot v Makedoniji.
Gospa sveta. Minulo je za letos gosposvetsko žegnanje. Od tretje nedelje po veliki noči do Binkoštih pride namreč vsako leto
veliko procesij, največ iz slovenskih krajev Korotana. Slovenci tukaj radi prejemajo sv. zakramente. Dokler je še živel zadnji slovenski gosposvetski dekan Bizer, je bilo.poskrbljeno, da je imel vsak romar, 'bodisi Slovenec ail Nemec, priliko se spovedati v svojem jeziku. Ko pa je zatisnil za vedno svoje trudne oči, so napeli Nemci vse sile, da zatrejo vsako slovensko besedo, češ, Gospa sveta je nemška. Prej smo imeli vsako nedeljo pri prvi maši slov. pridigo, katero so po dekanovi smrti kar odpravili. Eden kanonikov je rekel leta 1920, da ima od knezoškofa črno na belem, da se tukaj ne sme več slišati slov. pridiga. Seve tudi slovenski romarji niso imeli več priložnosti, da bi se mogli v materinem jeziku spovedati. Tako so začeli romati v druge kraje, kjer je manjši zločin biti Slovenec. Zdaj pa so vendar uvideli, da tako ne gre, in novi dekan se uči slovenski. Vsaj toliko že zna, da more Slovence spovedati. Ko je prej enkrat prišla procesija iz Št. Tomaža in začela pri svoji maši peti slovensko, je šel kanonik Majerhu-ber na kor ter kratkomalo prepovedal slov. petje. Nato je začel nek drugi zbor z nemškim petjem, kar pa zopet Šentomažani niso dopustili. Škandalozne razmere so to bile! Zadnji čas so smele imeti slov. procesije slov. pridigo izven cerkve, kar pa zopet nekaterim tukajšnjim pangermancm ni bilo po volji, ki so slovenskega pridigarja dostikrat motili. Nerazumljiva je taka nestrpnost in neslanost. Nemška stvar mora stati na slabih nogah, ko
že v slov. pridigi za tuje romarje vidijo nevarnost za obstoj Nemške Avstrije. Novo je tudi, da se zdaj kinča monštranca s pia vicami (prezdeci). „Karntner Tagblatt44 namreč pravi, da je „prezdec“ kot zvesti tovariš pšenice „za-fcramentaina roža44. Pezdeca je smatrati kot plevel in v tem je nek simbol. Boli človeka srce, ako pogleda na evharističnega Boga v monštranci in ga vidi obdanega s ..olevelom44.
Slovenka iz Gosno svete.
Bistrica v Rožu. (Samomor.) Dne 9. junija se je Jožef Wašnik, trgovski vodja tukajšnje podružnice boroveljskega konzumnega društva, ustrelil. Par noči pred samomorom je ležal v svojem stanovanju pri g. Kreigherju na postelji in kadil cigareto. Pri tem je zaspal in r»o_ steljnina se je od goreče cigarete vžgala in precej osmodila. Wašnik je prosil gospodinjo, da bi dogodek ne spravljala v javnost, ker želi vsO'škodo poravnati, pa ga je vendar naznanila žendarmeriji. On se je čutil vsled tega u-žaljenega. Zvečer pred samomorom se je od fantov poslovil in njim povedal, da se bo drugo jutro 'ustrelil. Star je bil kakih 25 let in v trgovini splošno priljubljen. Zvečer istega dne so ga prepeljali v Borovlie na dom; bil je edini sin nesrečne matere. Delavsk'	/jjor mu
je pel žalostinke. Danes, ko že vsak blebetač taji Boga in večnost, se pač ni čuditi, da postaja mladina čimdalje bolj brezverna, da v težkih urah izkušnje nima nobene opore. Samomor je čin, ki ga more preprečiti samo živa verska zavest.
žitara vas. Dne 15. t. m. so našle ženske, ki so napravljale steljo v gozdu blizu Miklavca, 201etno dekle privezano za vrat, prsi, roke in noge k drevesu, oblečeno v samo srajco in obuto, ki je mogla le še rahlo klicati na pomoč. Bila je privezana od treh zjutraj do petih zvečer. Dekle pravi, da je doma iz Šiseka na Hrvatskem, da sta jo en moški in ena ženska spravila sem med potjo v Trst pod pretvezo, da gredo po bližnici. Potovali so samo po noči. ■ ukaj sta jo oropala za dva tisoč dinarjev in vso obleko in jo privezala, da ne bi mogla za njima. Ker se je branila, jo je- udaril moški po obrazu, da je bila cela srajca krvava, in celo ustreliti jo je hotel ali spremljajoča ženska je to zabranila. Ali tiči tukaj kaj druzega vmes, bo pokazala preiskava. Dekle je videti iz boljše hiše, in je le slučaju pripisati, da se je na tem prostoru našla, ko že od slabosti ni mogla več klicati na pomoč.
Šmihel nad Pliberkom. (Novi zvonovi.) V nedeljo dne 27. majnika smo slovesno blagoslovili tri nove, bronaste zvonove. Lepo je bilo vreme, a še lepša radost je vladala na o-brazih in srcih faranov, ko smo imeli pred seboj vendar enkrat zvonove, katere smo že tako željno _ pričakovali. Velikanske množice vernikov iz bližnje in daljne okolice in deset duhovnikov je prisostvovalo izredni slovesnosti. Nepopisna radost je zavladala, ko so nas popoldne že iz stolpa vabili k šmarnicam. Nehote smo se spomnili srečnejše predvojne dobe, ko so nam peli še stari zvonovi. Da bi novi zvonovi izvabili nam nazaj, kar nam je vojska vzela in sicer vse, vse naj se vrne zopet! Dragi so bili zvonovi, ker se nismo hoteli zadovoljiti kakor drugod z jeklenimi; a naši Šmi-helčani so radi prinesli žrtve v čast božjo. Posebno se je skazal g. Janez Kraut, pd. Svetec. kije majhni zvon, kateri sam stane šestnajst milijonov, sam kupil. Če bi prišel za temi tremi zvonovi še četrti, veliki zvon, potem bi imeli zvenenje, kakor ga ni na slovenskem Koroškem! Pa ga moramo tudi še dobiti, kajne, toliko šmihelski farani še zamerejo.
Brdo v Ziljski dolini. (Vabilo.) Dne 1. julija bo tovorjena in blagoslovljena elektrarna planinske družbe Brdo, ki pomeni lep napredek v gospodarskem življenju ziljskih Slovencev. Zanimivo, je, da je planinska družba Brdo napravila elektrarno v zadnjih časih na čisto drugi gospodarski podlagi, samo za potrebe kmečkega in obrtega stanu in so pravila v ta namen prikrojena. Prireditev 1. julija bo precej obsežna. Ob 8. uri predp. slavnostni sprevod na vozovih iz Brde v Luže, kjer bo blagoslavljanje elektrarne, električne žage in mlinov. Potem ob 10. uri sv. maša na Brdi na prostem. Po sv. maši nagovor. Interesenti In
znanci domačini kakor tudi iz cele slovenske Koroške so vljudno vabljeni. Za glad bo. izvrstno preskrbljeno. Tudi tujči bodo prišli na svoj račun, ki si bodo ogledali lahko krasno ziljsko narodno nošo in prvi ples, ki bo po ■agovoru pod lipo. Vlak prihaja predp. ob l/z 10. uri na postajo Bela (Vellach—Kuhnberg), odhaja pa od tam popoldne ob 5. uri. Od postaje Bela do Brde je Y> ure pešhoda.
Štebenj pri Beljaku. Sedaj pa bodo še pavri morali pomagati bogatinom njih dolgove plačevati. Tako so letos naše slovenske soci-jaldemokratinje, ko so krompir nasajale, med seboj politizirale. Res zanimivo in čudno je to govoričenje, pa ima vendar zrnce resnice v sebi. Kakor znano, so nam drugo leto po izbruhu svetovne vojne tudi še Lahi, naši prejšnji dobri zavezniki in prijatelji, vojno napovedali. Vsi laški podaniki so nas takrat kar hipoma zapustili. Tudi gospod Moretti, takrat posestnik dobro idoče opekarne in zidarski mojster na Bernici, je moral vse svoje obširno podjetje zapustiti in s svojo družino potegniti na Laško. Takrat ni mogoče bilo z vsemi večjimi in malimi dolžniki, ki so mu za opeko in zidarska dela dolgovali, hitro obračuniti. Nekteri naših dolžnikov se pa tudi kar nič niso požurili s plačilom, ker so mislili, Morettija itak več ne bo nazaj! Gospod Moretti pa ni padel v krvavi vojni, ampak je prišel nazaj ter začel vse stare dolge brezobzirno iztirjavati., Lahko si mislite, kako močno so vsi dolžniki osupnili in kako dolge obraze so delali, ko so dobili potom beljaške sodnije strašanske račune. Ti računi so bili seveda vsi drugačni kakor pred vojno. Ako je bil kdo pred vojno le eno samo liro dolžan, je sedaj po kurzu dolžan že čez 3000 K, kar bi pomenilo za marsikaterega večjega dolžnika denarni polom. V tej hudi denarni stiski je pa naša avstrijska vlada priskočila dolžnikom na pomoč ter se je v posebni pogodbi obvezala doplačati 60%, da ostane na dolžnike samo 40%. Državne kaše, kamor kmetje pridno nosijo svoje davke, so pomaga-Je poravnati dolgove. Naše socijaldemokratinje ♦orej niso govoričile zastonj.
Resnica. Zeio nevarni so stekli psi. V Resnici so morali skoro vse pse zavoljo nevarnosti stekline postreliti. Pri Možicu je stekla mačka vgriznila ali opraskala štiri osebe, ki bodo morale bržkone še na Dunaj. Na Dobravi je napadla menda ravno ista mačk'’ tudi dva dečka. Dečka sta se stekle mačke ubranila in jo ubila.
Št. Rupert pri Velikovcu. Poročilo o duš-nopastirskem delovanju g. župnika Križaja, objavljeno v 15. štev. »Koroškega Slovenca", ne odgovarja povsem resnici; kajti do sedaj še ni bilo tukaj nobene nemške pridige.
Popravek. V poročilu o govoru dr. Ninči-ča o kor. Slovencih v zadnji številki se je vrinila tiskovna pomota. 13 vrsta se ima glasiti: Vsled velike decentralizacije v avstr, republiki ...“
H DRUŠTVENI VESTNIK H
Žitara vas. Ko že drugo poročamo, naj svet tudi izve, da tudi v narodnem oziru ne spimo. Priredili smo letos že tri igre, zadnjo „Na dan sodbe" na binkoštni ponedeljek, ki so vse lepo izpadle. Najzanimivejše pa bode menda to, da imamo izvrsten pevski zbor moški in mešan, ki ga nam je skomandirala naša^ orga-nistinja gdč. Ela Tavčar. N as tonili so naši pevci vsakokrat pri igrah, izkazali pa so se tudi sedaj pri sprejemu hi blagoslavljanju zvonov. Čast, komur čast!
Vogrče. Dne 10. t. m. je naše izobraževalno društvo priredilo krasno igro »Fernando, strah Asturijje". Igra je za uprizoritev težka, kljub temu pa so igralci vseskozi izvrstno rešil svojo nalogo, posebno Fernando, ki je imel najtežjo vlogo, jo je dobro pogodil. Gosp. Lovro Potočnik iz Libuč nas je s svojim lepo zasnovanim govorom navduševal za ideale naše mladinske organizacije. Udeležba je bila Iz okolice prav dobra, iz Vogrč samih pa neznatna. Želeti bi pač bilo, da bi se naši gospodarji m gospodinje malo bolj zanimali za društvo in naše prireditve!
ŽENSKI VESTNIK
Št. Janž — Podsinja vas. (Sestanek ženskega odseka.) V nedeljo dne 3. junija se je vršil v društvenih prostorih prvi mesečni sestanek ženskega odseka našega izobraž. društva. Udeležba je bila dobra, vendar je želeti, da bi bila zanaprej še številnejša. Domači g. župnik je na podlagi pravil izobraž društva in »Ženske zveze" razložil pomen in namen ženskega odseka. Za njim je društveni predsednik razlagal vzroke ustanovitve ženskega odseka in vabil vse pošteno ženstvo, da se oklene svoje organizacije, kjer bode našlo prijetno razvedrilo tako v knjigah, kakor na sestankih, kjer se bode izobraževalo za svoj poklic kot matere in vzgojiteljice našega mladega zaroda in za dobre napredne gospodinje. Zatem je prvič nastopila kot govornica gdč. Marica Weiss, ki je v svojem govoru pozivala vse mladenke in žene, da bi se združile in z vso vnemo o-klenile ženskega odseka: vse na delo za naš zatirani narod, za naš materni jezik, ki ga nam hočejo iztrgati naši narodni nasprotniki, vse moramo tekmovati v boju za naše narodne pravice! Našim nasprotnikom pa pokažimo z vstrajnostjo in pridnostjo, da tudi nekaj zmoremo. H koncu je pozivala vse mladenke in žene, naj pridno prebirajo društvene knjige in naj ne bo Slovenke, ki ne bi bila naročena na »Koroškega Slovenca", potom katerega bomo nosile naše ideje med koroške Slovenke. Prvi nastop govornice se je izvrstno posrečil. Želimo, da nastopi še večkrat, druge jo pa posnemajte! Sledili sta deklamaciji dveh Gregorčičevih pesmi, deklamovani po gdč. Marici Užnik in Katici Gabriel v našo splošno zadovoljnost. V sklepnem, krasnem govoru je voditeljica gdč. Marica Štih poživljala vse mladenke in žene na pridno udeležbo društvenih sestankov. Vsaka slovenska mati mora učiti svojo deco ljubiti svoj slovenski narod, našo domačo zemljo, katero napaja naš znoj in naša kri, da bodo postali enkrat zavedni Slovenci, kratko,- popraviti kar ga grešijo naše šole-po-nemčevalnice. Dalje jé razlagala pomen in naloge dobre slovenske gospodinje, matere, v zasebnem družinskem in javnem življenju. Cel govor gdč. Štihove, podan s tako iskrenostjo in prepričevalnostjo, je napravil na vse udeleženke globok vtis. Sploh je cel sestanek popolnoma dosegel svoj namen. Pristopilo je tudi več novih članic.
B	RAZNE. VESTÌ	B
Deficit Nemčije znaša 17% bilijonov mark; sama poštna in železniška uprava 8% bilijonov mark. — V Avstriji imamo 2,320.399 goved, 253.000 konjev in 1,325.000 svinj. — Občuten mraz, ki je v tem mesecu nastopil, pripisujejo velikim ledenim goram, ki se pomikajo po morju. V Nemčiji so vsled	zaprli
v nekaterih krajih šole. — Indeks se je od 14. maja do 14. junija dvignil za 1%. Oktobra lani je padel za 8%., novembra za 6, decembra za 3; januarja letos se je dvignil za 1%, februarja za 2, marca za 6, aprila za 7, maja za 5 in junija za 1%, Tako je padala in se dvigala draginja v Avstriji. — Zlata pariteta znaša 14.400 papirnatih kron. — Dunaj je nabral do 15. maja 1294 milijonov kron pasjega davka. — V Philadelpiji je pogorel kolodvor In z njim 30 vlakov. — Belgijski kabinet je odstopil.
.Nemiri v Lirskem. Ob priliki velikega zborovanja socijalistov se je zbralo tudi veliko nediscipliniranih elementov, ki so navalili na policijo, jo pretepali in hoteli razorožiti. Ko je dobila policija ojačenn, je segla po orožju m streljala. Po dosedanjih poročilih je 7 mrtvih in okrog 100 ranjenih.
fflGOSPODARSKI VESTNIK®
Kako zvišamo pridelek krompirja.
Nam vsem je znano, da okopavanje krompirju jako prija. Napravimo-li ooskus s tem, da nekaj krompirja okopljemo in drugega ne, nam da okopani veliko več pridelka.
Pri pomanjkanju človeških delavnih moči pa je velike njive krompirja nemogoče okopati. Pustimo si toraj napraviti kultivatorje s
tremi ravniki ali noži. Ravniki morajo seveda biti ravni, da podrežujejo korenje. Ni treba, da ima vsak kmet svoj kultivator, ker ga rabi mogoče samo par dni v letu.
Naj še omenim, da se je obnesla metoda, raztrositi gnoj na njivi za krompir že v jeseni in gnoj še le spomladi podorati. Z gnojno odejo namreč varujemo bakterije pred zmrzenjem in kakor nam je znano, so bakterije v zemlji za rodovitnost zemlje velike važnosti.
Dunajski trg. Živina: voli 15—19.000, biki 14—17.500, krave 13.500—17.000, svinje pitane 27—29.000, mesnate 23—24.500, taleta 15.000 do 23.500, ovce 6—14.000, jagnjeta 8—13.200 K za kg žive teže. Meso: goveje 22—44.000, telečje 24—40.000, zrezek 48—58.000, svinjsko 34—46.000, prekajeno 36—46.000, ovčje 20.000 do 28.000, konjsko 16—22.000, mast amerikan-ska 22.800—24.500, domača 36—40.000, slanina 26—28.000 K za kg. Jajce 1250—1350. Sirovo maslo 1 kg 45—57.000, skuta 20—22.000 K. Zelenjava: lanski krompir 600—700, letošnji 1900—2600, zelen grah 4—8000, špinača 3000 do 4500, kumare 12—14.000, hren 6—8000, jurčki (gobe) 50—52.000, čebula 2400—4000. česen 3—5000 K za kg. Sadje: češnje 8000 do 16.000, breskve 45—48.000. orehi 9—10.000 K za kg. Žito: pšenica 3750—3850, rž 3250—3350, ječmen 2650—2750, oves 2500—2600, ajda 3050—3100, grah 5—55Q0 K za kg. Moka: pšenična „0“ 6100—6200, krušna 4800—4900, ržena 4700—4800, koruzen zdrob 4—4100, pšenični otrobi 1425—1475, rženi otrobi 1425 do 1475 K za kg. Konji: lahki vprežni 3%—6 milijonov, težki 7—14 milijonov, kočijaški 5—8 milijonov K. Krma: seno 125—170.000, detelja 140—180.000, slama 160—180.000 za 100 kg.
Borza. Dunaj, 18./VI. Dolar 70.650, nemška marka 0,43%, funt šterling 325.200. francoski frank 4335, lira 3177, dinar 767, poljska marka 0,45, švicarska frank 12.645, češka krona 2108, ogrska 6,90 avstr. kron.
C u r i h, 18./VI. Avstrijska krona 0,0078%. nemška marka 0,0040, poljska marka 0,0050, ogrska krona 0,07, dinar 6,10 cent.
Polovična vožnja. Ministarstvo Saobra-čaja v Beogradu je dovolilo obiskovalcem »In-dustrijsko-obrtno vzorčne izložbe" v Mariboru 50%. popusta na vseh železniških progah Jugoslavije. Vsled tega bode omogočeno vsakomur, da se te razstave udeleži, bodisi kakor razstavljalec ali ^ kot obiskovalec. Vse informacije glede razstave daje uprava razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, kamor se je obračati pismeno in osebno.
Listnica uredništva.
Rožan 100. Dopis o sekretarijatu je povsem strankarski in ni oportun. — Kovač. Naši junački v črni sukniji. Glejte sličen dopis v 24. štev !
Listnica upravništva.
Vogrče. Lahko plačate tudi za pol leta._
VabiGo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Pliberku
r. z. z n. z.
dne 26. junija 1923 ob 10 uri dopoldne v po~ sojilnični sobi.
Dnevni red:
1.	Pozdrav in otvoritev.
2.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1922,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni nri ne bilo zadostno število zadružnikov navzočih, se bo vršil pol nre pozneje drug «'bòni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov.
K polnoštevilni ndeležbi vabi
načelnik
Alojzij Milač.
Lastnik : PoL in gosp.
društvo za Slovence naKoroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: ŽinkovskJ Josip, typograt, Dunaj, X., LUtn-reicbgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna (Ant. Machit In dražba), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.