OSEBNA IN SPLOŠNA POTROŠNJA V LETU 1957 Ind«ksi skupne potrošnje so sc V n&ši dcžavi po podatkih Narodne banke glbal« v prvih sedmih mesecih 1957 takole (enako razdobje laaskega leta smo vzeli kot 100): v I. pollet. y jnlijn 127 120 125 145 106 108 JŽ3 127 Tzdatki prebivalstva za blago in asluge lzdatki investicijskih skladov Materialni izdatki proračnna Sknpna potrošnja (Podatki za julij so začasni. Za proračunske in iovesii-cijske izdatke sjik> upoštevali koJedar»ko razdobje.) Po "teh podatkih se je v juliju nadajjeval okrepljen. porast potrošnje iz prvega polletja. Posebno je še veduo visok porast investicij. Nekateri ukrepi, k« so bili storjemi zaradi umernej-šega gibanja investicij, v jaliju šc niso lnogli priti do izraza. Vzporedno s potrošujo je zn&tno porasla tudi industrijska proizvodnja, pridolk« v kmetijstvu pa so večji kakor kate"ro koli leio po vojni. Kljub temu pa narašča potrošnja hitrejc kakor proizvodnja in to je vplivalo na zaustavitev naraščanja zalog potrošnega industrijskega blaga in na gibanje plačilne bilance. Potrošnja in plačilna bilanca Čeprar je izvoz znatno večji kakor prejsnja leta, se je uvoz poveeal še bolj in tako se je povečal hidi defictt v pla-čilni bilanci. Nadaljnje povečanje deficita bi bilo občutno ne-ugodno, ker bi pomenilo novo obremenitev gospodarstva v prihotlnjih letih. Ce bi se torej naraščanje potrošnje nadaljevalo z enako naglico, bi to lahko pripeljalo ponovno do neskladnosti v go-spodarskem razvoju. So pa rno/.nosLi, da se ta naglica zavre. Pričakujemo lahk«, do se bodo v kratkcm občutili v inve-sticijait določeni reztiltati storjenili ukrepov. Kljub temu pa je .« treba še vedno pozorno spremljati gibanja investicij. Razum-ljivo jc, da je normalno domnevati^da bodo investicije večje, kaikor je bilo s planora določcno, fcer industrijska in gospo-darska proizvodnja ter vse gospodarsko življenje presegajo planska pričakovanja in se zato tudi ustvarjajo večja male-riaLna in denarna sredstva za investicije. Kakor pa smo po-^cdali, pa to prosegaujc1 kljub temu ne bi smelo iti preko tloločenih meja, ker bo sicer skalilo odnose v gospodarstvu, v skrajni posledici pa tudi doseženo povečanje oset>De potrošnje. Pri investicijah ne gre samo za potrebo po bolj unicrje-nem trošcnju, temveč tudi za usmerjanje Iročenja v tistosmer, ki je najlx>lj smotrna iu ki manj abremenjuje gospodarstro. Tako se na primer še vedno v jugoslovanskem [x>vprečju ne realizirajo določene investieije iz splošnega investicijskega sklada in ne izkori.ščajo popolnoma niti možnosti za nakup npikaterih vrst opreme iz naše industrije in iz določenih vzhodnoevropskih držav, Povečanje oscbne potrošnje je bilo določeno, je prvina gospodarske politike in zato tudi ne pridejo v potitev zmanj-ševalni ukrepi. Razen tega tudi ni priča-kovati v prihodnjih mesecih višjoga odstotka porasta kakor v prvih šestih mesecih (v jiiliju je bil manjši). V splošni potrošnji so možne prav tako nekatere ome-jitve. o čemer bo govora posebej. Omejitev investiici.j in sptošne |>otrošiije b<> pozitivno vpli-vala na plačilno bilanro. Omenili smo že, da je uvoz bolj narašča) kakor izvoz in tako se je porečal deficit (pri-manjkljaj) v bilanci placil z inozemstvom. Z omejitvijo po-trošnje se bodo zmanjšale tudi potrebe po uvozu. ozironia se bod-o povečale možnosti izvoza. Racionalncjši uvoz lahko prav tako pripomore k zmanj-šanju primnnjkljaja. Deviznih sreclsiev nismo doslej varčevali v vseh tistih primerih, ko je bilo to mofr°če- Včasih smo v redni zamenjavi kupovaii izdelke, ki bi jih bili lahko dobili tudi iz sklenjenih posojil. al; pa smo uvozili blago, ki ga domača industrija že izdeluje, ki nima pomena za tržišče in podobno. Osebna polrošnja 1k> odvisna od delovne storilnosti Kakor smo povedali, je bila potro&nja prebiTalstra v prvem polletju letošnjega leta za '27 odstotkov večja kakor v prvem polletju 1. (956. Tu ni npošterana potrošn.ja preko irgov (izven družbenega sektorja trgovinel in potrošnja kme-tovalcev z lastnega posestva. toda glede na lotino }e ffotovo, da je tudi tn prišlo do porasta. Po vsem tem je mog-oče skle- etran 8. IX. M57 NASA SKUPNOST pati, da se uresničnje povečanje osebne pcrtrošaje, ki je bilo določeno z družbenim planom za letošnje leto, čeprav o tera še ni bolj točnih računov. To je bilo omogočeno predvsem s povišamjem plač, ki je bilo izvedeno v začetku leta, s povečaujem števila zaposlenih, toda prav tako z večjimi dohodki kmetovaJcev pri prodaji kmctijskih pridelkov in s porastom potrošniških kreditov in liekaierih drugih dohodkov. Ti dohodki so se gibali v prvem polletju lani i-n letos takole (v milijardahj: Plače Dohodki kinetovakev iz odkupa Potrošniški krediti 199« 153 53 1957 185 67 11 (Pojasnilo k potrošniškim kreditom: lani so bila odplačila kreditov večja kakor novi krediti. Letos je ca&protuo: do konca jnnija je bilo rfvignjeniJf za 11 milijard vcč novih kre-ditov, kakor je bilo odplačanih starih.) Tako povečani doho uvozili prtazvode, ki jih že daje naša industrija, pogosto tudi lx)ljše kakovosti, posebno ko gre za nekatere tekstiine izdelke in obutev. Z veojo proizvodnjo v industriji in kmetijstru in z več-jim uvozom je bilo doseženo. da je bilo zadovoljeno znatno vcčje povpraševanje prebivalstva. da pa niso bile po drugi strani porabljene zaloge in da ni prišlo do občotnejšega po-rasta prodajnih cen na drobno (porast prodajnih cen na rirobno znaša v primerjavi s prvim polletjem 19% nekaj več ka.kor 1 odstotek). Povečanje osebne potrošn \e najbolje odseve na realni plači delavcev in uslužbencev, ki je tu ne navajamo posebej, kcr jo objavljatno v tej številki kot naše stalno statistično poročilo. Ob koncu je treba om<»niti še eno deistvo. ki iina poseben pomen za poTečanje osebne potrošnje. To ie povečanje de-lovne storilnosii, ki je večje kakor prejšnja teta. Kot pojasnilo za to navajamo odstotke povečanja proizvodnje in zaposlene dolovne sile v indnstriji v prvem polletju za nekaj zad-njih let: Proizvodnja s« je povečala število zaposlenih pa za za f954 1955 1956 1957 14'/» 16»/» <0»/» 15V# 1V/, 12'/» 5'/» 6V» ^" Ni težavno uspotoviti, da je vsa ta leta naraščala proLzvod-nja z večjim otlstotkon kakor števik> zaposlenik, ta ruzlika I i je posebno velika letos. To pa poineni, da jt; v povprečju lielavec proizvajal več, da je torej porasla delovua stonl- r. Rus so na to letos vplivaU tudi posebui pogoji, ki niso isni od prizadevanj sainih delovnih kolektivov (večje izko- dnje zmoglji\osti zaradi baljše založenosti z maieriaJoiu, •vi je bil delno nabavljen iz uvoza), toda prav tako boljša dc- loviia organizacija, uspcšnejšc nagrajevauje in podobno. Delovno skmlnosl posebej uaglašamo prav zato, ker je ¦vui pogoj za povečanjc osebne potrošnje. To bomo najlaže iimeli, če si bomo vsc Ijudstvo zamislili kot eucga samega .vca ali kmelovalca. ki proizvaja vsc saui, kar pofrebuje; ilcor veo proizvede, toliko vcč bo lahko tusodo in se zadolžiti. Zvezna ljudska skupščina bo v kratkcm ruzpravljaJa o c.cbni potrošnji. Ta tliskusija bo gotovo dala ponieiiibiie siuer-nice, kako naj očuvamo in naprej povečujeino stopnjo osebne potrošnje v prihodajih letih. Toda najvažuejši pogoj, da to dosežemo, bo oslala vedno delovna storilnost: kolikor bonio proizvedli, toliko bomo niog1!! tudi potrošiti. V splošni potrošnji je mogočc doseči prihranke Pod Siplošno potrošnjo razuiuemo pri nas v praksi po-irošnjo, ki je ne opravlja prebivalstvo, ali goepodarske orga-nizacije, teinveč drzavm organi in posebne organizacije, ki j:li upravlja družba, kakr.šna je socialno zava.rova.nje. Seveda f-lužt v skrajni poslctiici tudi ta potrošnja prebivalstvu, to je ilrnžbi, za organizacijo upravljauja, obrarabe, zdravstvene iri svetne službe in dtuge javne službe. V ožjem smislu spa-jo sem proračuni, o katerih objavljamo tu nekaj podatkov. Dohodki proračunov so se jdbali v prvem poUctju 1(J55, 1W6 in letos takole (v jnilijardah): 1955 1956 195? Dohodki zveznega proračuna 73 51 82 Dohodki drngih proračunov 54 35 43 Vzeli smo tud^i 1. 1955, ker je težko primerjati z lanskim oin, ko so bili zaradi zakasnitve planov dohodlti v prvcra polietju nenormalno nizki. Kakor je razvidno, dohodki lokalnih in republiških pro-računov niso še dosegli višine iz 1. 1955. Z izdatki pa je po-k>žaj nasproten: ^ft 1955 1956 1957 ^H Izdatki zveznega proračuna ~i ~U 73 ^H I/.dalki repub. in lokal. proračuna 55 58 6? Izdatki zvezaega proračuna so za sedaj manjši kakor lani 'rps pa je, da se zinanjšanie nanaša samo na izdatke narodne ambe), a izdatki republiških iu lokalnih proračunov 50 ji za 9 milijard ali za nckaj več kakor 15%>. 0 vzrokili tako vclikcga porasta izdatkov po.sebno v lo- inih proračunib še ui širših iti lx)lj točmh podatkov, vemfur aa to najlx>lj vplivalo razcn povišanja plač tudi povcčanje v»la uslužbencev v ljudskih odborih. Delno je to p<5vcčanje ¦Tavif.eno, kcr so se pristojn^osti in yjosli obe.inskih Ijudskih ¦ i>orov povečali. a za vcčji obseg poslov je potrobnili tudi "¦ uslužbcncev. Vprašanje pa je, če jo moralo doseči to pove- ije tak obseg. Včasih povečujejo število tislužbencev v ob- « mehanično, po ne vcdno reahii sheini, brez najresnejšega iskovanja, katera uslužbenska mesta so dejansko nujna in ¦ je mogočc kaj priliraniti. So tu
  • do vsekakor prevzeli nase še nove obreznosti. bo ba upoštevati tndi ta dejstva. ki kažejo, da "ni nikakor nujao. da bi se število uslužbencev povečevalo v sorazmerju z ob«e?oni jx>slov. Eno izmed najponiembnejših mest v splošni potrošnji za-fzema tudi socialrto zavarovanje. To pa je vprašanje zase. II 1 njem bo vsekakor govora posebej tudi v ljudski skupščin«. irebno ie vendarle pripomnili. da se r izbnljšavami v si-irau ln orjranizaciji socialnega zavarovnnja lnhko prav tako doscžejo znatni prihranki brez škode za uspošnost in korist-nost le slnžbe. Vse, kar se ukrepa za bolj nmerjeno pibanje investicij in sploSne potrošnie in za bol j preinišljeno uporabljanje deviz-nih sredstev. bo prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja v pla-čilni bilanci in k ugodnejšemu razvoju osebne potrošnje.