Januš Golec: Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 22 (Dalje.) Rešiteljica spodnjih krajev — Eina je izrabila zaželjenp mirnp dobp za ukpreninjenje dobrpdelnpsti med narodom in za povzdigo verskega življenja. Kmet se je še vedno sppminjal z naježenimi lasi strahpt kužnega leta in se je zavedal, da ga je otela pppolne prppasti edino le Marijina priprpšnja. V dobrih letih po kugi je bilp Pb Sotli ter Bistrici pppravljenih ter osnaženih veliko cerkev, kapelic in svetih znamenj po poljih. Ppsamezni vikarijati pražupnije Pilštajn so dpbili dobro duhpvščino, ki je skrbela za rcdno službP božjp in jej je bilp na srcu vestno dušnp pastirpvanje. Našega kmeta je pstavila vsled pritiska uspde vcepljena surpvpst in mlačnost v izpplnjevanju verskih dolžnpsti. Pilštajnski tržani pa si v pčigled dobrim časpm nisp mpgli razlagati, zakaj je njih ponos in vesclje Ema vednp tako resna, da, večkrat celp otožna, kakpr bi jo pri vsem blagostanju nekaj na znotraj privijalo. Pozabili sp že bili na njeno slovesnp Pbljubp na sv. evangelij in v roke škpfa žalostni Materi božji na starih Gprah nad Podsredo. Obljubila je bila s svetp prisego v slučaju uslišanja nekaj za ženskp izredno velikega. Obljuba dela dolg, in p tem je razmišljala Ema ppgostoma. Skrbnp je zasledovala turško gibanje. Obveščale sp jp p vseh pripravah za pbrambo turške sile kpvačnice v Lesični, ki sp bile v pplnem obratu za izdelavo prožja in tppov za trdnjave po Vpjni krajini. V Lesičnp sp prihajali generali in sploh vispki oficirji z vednp novimi narpčili in razlagali p neznosni turški nadlogi, s katerp je bilo tedaj prizanešeno Obsotelčanom. Gradovi: Kunšperg, Podsreda, Pilštajn itd. so bili za vse slučaje ppremljeni z grmadami. Podružnc cerkve pilštajnske pražupnije sp bile obzidane, utrjene in spremenjene v tabpre, da bi odbili lahko tudi kmetje napade turških ropar« jev. Turka ni bilP v tP deželp, dasiravnp sp ječale pod turško peto jugpslovanske pokrajine od Carigrada dP Save in Drave. Že krpg leta 1590 sp se širile med ljudstvom vesti, da je resnp pgrožen pdppr vseh prptiturških utrdb pp Vojni krajini. Akp se bp pplastil mphamedan še Karlovca in Siska, bp zaplenil celp Hrvatskp in Slpvenijp. Lesičke delavnice sp bile v letu 1590 ppmnpžene z večjim številpm najbpljših prpžarjev iz Nemčije, da sp lahkp zadpstile narpčilpm iz Siska ter Karlpvca. Tedaj že ni gpvpril nihče p čem drugem, negp le p strašnih časih, ki bpdp nastppili za Hrvate in Slpvence, akp bp ppdlegla Vpjna krajina turški prempči. Pp uradni in ljudski gpvprici je bilp jasnp Emi, da že trka na duri čas, kp se bp ppnudila tudi njej prilika, da stpri nekaj ppsebnega za Pbrambp kristjanpv proti mphamedancem in izpplni zapbljubp. Pp cele dneve se je vežbala na Hartenštajnu v sukanju meča, sulice in rabi njene posebnpsti — Ipka. Očividci se nisp mpgli naCuditi njeni mpči ter spretnpsti. Njenih udarcev z mečem ni vzdržal vsled silovitpsti zamaha še takp vešč borec. Z njenega loka pdpp^Jan^ pušica je prebila na daljšp razdaljp mpčan pklep in ppgpdila namenjeni cilj, kakpr bi bila izstreljena iz puškine cevi. Okplica si ni mpgla raztplmačiti uganke, kakp in zakaj da je ppstala bpgamplna samaritanka Ema zppet vitez, kateremu sta vsakdanje opravilo: dirjanje v krpgu na kpnju, udarci z mečem, napadanje s kppjem in streljanje pušic. Uverjeni sp pa bili vsi njeni znanci in prijateljice, da se ne loti gpsppdarica ničesar tja v en dan. Zakaj neki jej bp služila viteška izvežbanpst, je pstala tajnpst. ' Na sppmlad leta 1593 sp prejele lesičke delavnice Pd dvprskega vpjnp-svetpvalstva v Gradcu ppvelje, da naj ppšljejp nemudoma 30 strpkovnp izurjenih prpžarjev v Zagreb. Iz Zagreba bp pdpremljena pplpvica v Karlpvec in pstali pa v Sisek. Treba je bilP temeljitega in -veščega pregleda zalog prpžja, tpppv in streliva v pbeh trdnjavah. ZastarelP bi se naj izlpčilp ter razposlalp na manjše utrjene ppstpjanke. Pred vsem pa sp vpili pp temeljitem pregledu in pppravi trdnjavski tpppvi. Vest p pdhpdu večjega dela delavstva se je raznesla z bliskavicp daleč napkrpg. Pregled obprpžitve vpjnpkrajinskih utrdb ni bil ničesar drugega, nego pznanilp, da pripravlja Turek večji vojni pohpd in namerava glavni sunek prpti §e edinima branikoma hrvatskih in slpvenskih ppkrajin: Karlovcu in Sisku. Akp odrečeta ti ppstpjanki, bpsta turška sužnja Hrvat in Slpvenec. Sppmlad uspdepplnega leta 1593 je namignila tudi Emi, da je nappčil čas, kp se bp pddolžila zaobljubi, da bp stprila nekaj ppsebnega na braniku krščanske vere in rešitve jugpslpvanstva iz že skpvanih in pripravljenih pkpvpv. Nič lažjega ni bilp, kakpr da je preprpsila delpvpdjo Jurja Stadlerja, da jp vzame seboj na pregled vpjnpkrajinskih prpžaren. Dpbri Nemec ni bil samo takpj za Emin načrt, še za zappvednika pdrejenega delavskega pphpda jp je izbral, ker na svpje ljudi se je lahkp zanesel, da ne bPdp izdali skrivnpsti: Ženska načeljuje takp zaupnemu ppslu, kakpr je strpkpvni pregled najvažnejših utrdb. Emina nakana, da si pgleda v moški prepblcki Vpjnp krajinp, je pstala tudi dpma- činpm prikrita. Kpt edinega zanesljivega spremIjevalca si je izbrala Mihaela Toplišek. Bil je sin Matije Tpplišeka, ppsestnika pri Sv. Trpjici y Dobležičah, ki je vršil v kmečkem puntu služljp trpbentača pod kapitanom Štercom, bil ujet pri Št. Petru, zaslišan na najvišjih mestih v Gradcu ter na Dunaju, pdkpder se je vrnil še živ na svpj dom. Njegpv starejši sin Miha je bil pp pčetovem vzgledu vešč v rabi prožja, dpber jezdec, mpčan dečkp in zanesljiv v vsakem oziru. V prvi polpvici aprila 1593 je pdjezdilp krdelo jezdecev iz Lesične proti Kozjem. Ema je sedela na konju v lažji pppptni mp§ki pbleki, kakpr so pač bili tedaj pblečeni vitezi. Bilo jej je 40 let, a njena izrednp krepka ppstava, visoka rast, bplj mpški glas in sigurnpst v sedlu je nikakor ni mpgla psumiti, da bi se skrivala za vitezom Pavlpm kmečka deklina. Za vse je bila gosppd Pavel iz Pilštajna, ki vpdi strokpvne delavce in slPvenske gpvprice nevešče Nemce v pgrpženp Vpjno krajino. Za jezdeci sp rppptali vpzpvi z raznim prpdjem. En vpz je čuval Miha Tpplišek. Hranil je Eminp največjp dragocenpst, v Lesičnem za. junakinjo izdelano bojno opremo, ki je bila posebnost glede lične izdelave. Treba pomisliti, da so bili tedaj viteški bojevniki oblečeni, pokriti in obuti v železje in jeklo in si je privpščila kaj takega lahko le premožnejša gospoda. Ppleg bojne opreme je še bil meč za goljatske rpke, ščit, kopje in jekleni lok z zalogo pušic s konicami iz najbolj trdega in trpcžnega jekla. Pohod se je pomikal iz Kozjega proti Podsredi, Št. Petru, Bizeljskem in Brežicam, kjer so en dan počivali. Emin oproda Miha je večkrat pripovcdoval po povratu, kako se jim je godilo dobro v Zagrcbu in kaj vse so videli ter doživeli v Vpjni krajini. Pilštajnski vikar Penič je zabeležil krog lcta 1597 nekaj Toplišekovih sppminov, katere navajamp v naslednjem izpopolnjene: »V Zagrebu«, pravijo vikarjeve beležke, »smo bili sprejeti in pozdravljeni od meščanov, duhpvščine in vojaštva. S Hrvali se je razgovarjal naš vodja Pavel, Nernci sp le jedli in pili med zatrdili, da podobnega gpstoljubja kakpr Zagrebčani ne poznajo nikjer na Nemškem. Ostali smo y lepem Zagrebu več negp teden dni. Zappveda- nega dela ni bilp. Gostili sp nas, kakpr bi nas nakanili ppitati. Ppvspd prisrčna vabila na jed ter pijačp, pesem, smeh in zabave poznp v npč. Pustili so nas v Zagrebu, da bi se naj pdppcili, sam Bog si ga vedi od česa. Nemci sp še lepo zaslužili v denarju.. Pppravljali so prempžnim Hrvatom bojno opremo, prpžje in pritrjevali na z zlatorn okrašene pištole kresilne kamne. Iz Zagreba smo odjezdili v Karlpvec Pb Kplpi. Že med pptjp smo srečavali Hrvate, ki sp nam pravili, da pripravljajo bpsanski Turčini onstran Kolpe mogočen napad na Karlpvec ali na Sisek. Od Zagreba dp Karlpvca smo rabili en dan. Karlovec je krog in krpg pd globpkega jarka pbdana trdnjava, katero še ščiti reka Kplpa. Mestp je pbdanp pd vispkega ter debelega Pbzidja, ki je ppsejanp s strelnimi linami in tpppvi. Jarek smo prekpračili prekp mpsta in prijezdili v mestp, kjer je le malo navadnib ljudi, pač pa pplno vpjaštva. Večerjali ter prenpčili smo po vpjaškp. Drugi dan sp morali naši delavci na delp v skladišča za prožje in na pbzidje, da pregledajp toP°ve- (Dalje sledi.) Strupena kača v spalnici. V neki vasi pod Tatro v Karpatih je odšel kmet v gozd in prinesel domov veliko butaro drv. Postavil je drva v kuhinjo, da se -posušijo. Med drvami se je nahajal modras, ki se je vsl&d toplote zbudil iz zimskega spanja. Prieel ee je gibati in lezti ter tako prilezel y sobo, kjer so spali domači. V tej blodnji je prilezel v zibelko, kjer je spal edini sin.ek, ki se je radi hladnega dotika zbudil in strupeno kačo odrinil z nežno rokco. Vsled otrokovega jokanja se je zbudila mati. Ko je videla kačo, jo je zagrabila, vendar jo je modras pičil v roko. Na njeno kričanje se je zbudil mož, ki je modrasa ubil, nato pa odpeljal ženo in otroka v boliiico. Otrok je že med vožnjo umrl, ženi pa §9 rešili življenje, Od nepismenega do. pisatelja. Irski ribič Tomaž O' Criomthain se je naučil pisati ter čitati s šestdesetim letom. Poziio pridobljeno znanje pa je znal tako dobičkanosno poraubiti, da je priobčil kot 76 letni starček veliko zbirkp svojih doživljajev. «=*' Knjiga je spisana v po^ sebnem irskem narečju, katerega govori 15 od-: stotkov Ircev. Ribič se je moral poslužiti pri objavi svojih spominov! tega narečja, ker ne zna; angleščine. =-> Njegovft' knjig"a je 'dosegla jpa' Irskem izreden uspeh in bo izšla v najkrajšem času tudi v angleškem prevodu. Omenjeno delo je zagledalo beli dan s pomočjo irskega prosvetnega ministrstva.