nak d*11 pra/riikof. ^ailjr eicept Hohdaja. ,YBABXXIV. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, m. ponddjek, 1. junija (June 1), 1W1 tkM al 1 Mil iveduje vtise iz vzleta v stratosfero rd in njegov Kipfer prve člevtks, gU dosegis višino 52,000 in napravila rekord v kem poletu. Stratosfera prostor, kjer previadaje 140 stopinj Fahrenheita! ničlo. Veličasten po-i višine na zemeljako Avstrija, 29. maja.— Auguste Piccard in asistent dr. Charles Kip-v sredo zvečer pristala ike večje nezgode na le-v bližini vasice Ober v avstrijskih Tirolih in njo noč sta prespala v tej kjer sta se odpočila od _ ega truda. fesor Piccard je dejal, da s katerim sta se dvlg-rrak v Augsburgu, Nem- toegel viiino 32,000 Čev- Bil je le nekoliko poškodo-ko je pristal na zemljo v kem gorovju. Instrumenti, jih imela učenjaka s se-) tudi nepoškodovani. Ba-gondolo bodo danes pri-z gorovja v to vasico.^ je dejal, da je neiz-vesel, ker se je uresničil v «en in je postal Kolumb ifere. tn nem na dejstvo, da s Ki-pferjem prva člo-ki sva dosegla viiino 52,-f čevljev nad zemljo," je de- »v sva bila zelo utruje-fantastičnem vzletu nad i gora, kjer sva prebila dan brez spanja, se vseeno počutiva. '»pravila sva več znanstve-preizkušenj, ki so po mojem ju velike znanstvene vred-. Toda nftjznačihiejše od-je bila ugotovitev, da je Tatura v stratosferi, v mirnem prostoru nad ob-140 stopinj Fahrenheita ničlo. mraz nam sicer ni delal nih neprilik, kajti tempe-v tesno zaprti gondoli je idealna in instrumenti, ki i jih imela s seboj, "so per-o funkcionirali, vrtine 16,000 metrov je na zemljo veličasten in grozen. Ko sva se dvi-v višino, je zemlja izgle-t velikanska plošča z neokrnjenimi robovi in ne ila, kar v resnici je. odra barva atmosfere je rdečkasta in zdelo se je, da Se je zemlja obdala *no kopreno, nakar je vse v nekakšni meglenoati. 'lr»k, da .se nisva prej apu-na zemljo, je bila velika a* ki je prevladovala nad Nemčijo, Avatrijo in Al-je onemogočilo apu-* hlona proti zemlji. Vte-k je 11 ur, da sva našla prostor, kjer sva ae k na. tla. Razen te potet-ni"Vii nikdar izgubila kon-n*< balonom. Ledenik na katerem sva pristala, M «dini prostor, ki sva ga »»jti. Razumljivo je, da * J»' bi i trt kraj popolnoma B,l'» je ob 9. zvečer (ob FNdne po < ikaškem času), * rondola printala na rav- * ' *negom imkritem lede- ^Kiu j,. noč in krof jn jj^ temni vrhovi gora, Menila, da prebijeva Ko »e je pričelo zagledala v daljavi p " ,ftkoj podala proti ^lr*»M,la ava nekako po-i"' ko nama je prišlo r""lno m i * , Mussoliai podvzil akaija za prapnšasi« Izgradav __^ '. t je Loulslsna ft Arkansas ielez- inip^pp žavljans ali pa jim mora proskr- alan kralju k ti fsšistlčasmu nasilju. Papež priporoča pasiven odpor proti bodočim fašističnim napadom na člane katoliških organiss- dj _ Rim, 29. maja. — Premijer Musaolini Je včeraj interveniral, da ae prepreči nadaljnja naall-atva fašiatičnih fanatikov proti članom katoliških organizacij. Musaolini je mnenja, da so šli fašistični zelotl v avojl gorečnosti nekoliko predaleč, zlasti v nspsdu ns katoHlfco tipkamo, kjer so pobrsli veliko število knjig in jih zsšgall ter poteptali papeževo sliko. Diktator js včersj odrsdil močns čete policije, ds pstrollrsjo cerkve (n druge poslopja katoliških organizacij ln da preprečijo obnovitev fašiatičnih izgredov. Papež «J J« včeraj instrulrsl ursdnlke Clvilta Cattollca, naj zavzamejo stališče pasivne odpornosti proti nadaljnjim fa-ftističnlm aapadom. Naročil Jim Je, naj ostanejo v svojih uradih v poslopju katoliške tiskarne in naj se branijo pred napsdi. Dalje Je bilo pojasnjeno, da bo papež razpustil Katoliško ak-c i Jo, če bodo fašisti nadaljsvsll z napsdi ns čisne te orgsntss-cije. rudarji zahtevajo pomoč od dr2ave Pohod lačnih rudarjev v ( harls-sten epeaoril javnost aa obupne rssmsre. ki prevladujeja v premogovnem distriktu - Charles ton, W. Va. — "Vse kar stoji med vami isčnimi ljudmi in zalogami Živil, so šipe v o-k nih prodajaln ln nobena oblsst nima prsvloe, ds bi vss osnsčils zs kriminalce, če vzamete stvari, ki so potrebne sa vaš šivljen-skl obstanek". Te besede je Izrekel Frank Keeney, predsednik rudsrske unije v West Vlrglnljl proti 1,500 rudsrjsm, njegovim žensm ln otrokom, ki so nspra-vili dolgo pot is Warda v Char-leston, ds prsdlošs sshteve za od pomoč governerju. Pohod rudarjev je razkril bedo in oposorli javnost na situacijo. List "Charleston Mali" Jc naslednji dan prinesel člsnek, v katerim je jsano izrazil svoj« simpatije do rudsrjev, kritlstral obstoječo drušbo ln ss pridruži1 zahtevi za takojšnjo skoijo, da šf odprsvi mfcerija med rudarji, Govemer Conley jo Imel daljši nsgovor ns rudsrje in prečita! jim Js tudi točko Is dršavns kon-atituclje, ds dokaže, da on nlms nobene moči, da bi priallit državo, da atorl nekaj odpravo si* tuacije. Po končanem govoru jc governer podaril rudarjem $10. Frank Keeney je potem Izjavil, da denar, ki ga Je podaril go> verner ne more ublažiti situacij« ln posvaril oblast I na posledice Svilni delavci vztrajajo v stavki Peekus kompanlj. da okaove o-brstov saje, se lajalovll A Men to wn, Pa. — (PP) — Po-skusi lastnikov Penn State ln A-delelde Slik Co., ds obnovlu o-bratovanje v avojlh tovarnah, je klavrno končal. Samo dva delavca ata prišla pred tovsrno Penn 8tate Co. In Še tadva so plketl pregovorili, ds ata se apet pridružila atavkarjstn. Svlln« družbe zapirajo svoj« tovarne, ker ne morejo dobit' stavkokasov. Osem tisoč delav-cev Je sedaj na stavki ln 40 to-vsrn v silentownskem distriktu počlvs. Delodajalci priznavajo, ds Je to največja stavka v igodo-vini tega okraja. 19. maja. — Mlchsle Schtrru, naturallalran ameriški državljan, Je bil danea sjutraj privezan na atol v ozadju vojaškega vsškallšča in uatfeljen v hrbet. EkMdtuclja Js slsdlla, ko js bil Schirru sinoči na obravnavi pred Igrednlm vojaškim trl-bunalom sa obrambo drftavs spoznan krivim zarote, da sa umori diktatorja Mussollnlja. . Schirru Js bil prvi smerlški bil obaojsn na državljan, ki j« amrt na obravnavi pred Uradnim Dejal Js, da jt država dolžna naj- vojaškim tribuiudocn. Apsl »a ti delo ga avoja brezposeln« dr^ pomilostitev, ki Js bili sinoči po- Js bfl odklonjen. prav drUvnn ustava tsga ne predvldsvs. "Lačni ljudje morajo dobiti Živsš, in ako ga država noče preakrbetl, ns ams smatrati ljudi za kriminalce, čs gs vzamejo a allo," Je dejal Keeney. Delna soaags svllslh delavcev Al!«ntown, Pa. — Svilni d«lsv-d ao lzvojsvsll prvi dvs smsgi v stavki 7,000 dslsvcev, ki so sc uprli msadnlm redukcijam v svil. nih tovarnah v Allentownu. . Priče k Priče Mili ln Emblem Silk MUl, ki uposlujsta vsč sto delsvcev, sts podpissll pogodbo s unijo in pristsll na mssdno lestvico, ki Je bila prsdlošsns pc stsvkovnem komiteju v prvih dn«h po nspovsdl štrajka. Priča-kujs ss, ds sa bodo ostale kom-psnlje v kratkem podale. Nepokoj mod polJsdsMdml ds-lavsš Camp HIH., Ala. — Poročilo ds so Isstnlkl velikih zemljišč v okrsju Tsllspoose ns svoji kon ferencl v tem mestu določili, ds se mezds poljsdelsklm delsvcem zniža ns 50 csntov ns dan, Js napravilo veliko razburjanja med delavci. Organizirali ao komitej« in prlprsvljsjo skeljo odporu proti redukcijam mezd, ki ao ž« sedsj dovolj nizke. VEUKAZAPVStt Nsw York. — (PP) — Msd-tem ko sakladnlškl Ujnlk Mellon toži d* velikem deficitu v zvezni blagajni, bo vlada po njegovi krivdi prtjela polovico manjšo vsoto od vallksga premoženja. katerega Je zapustil nedavno umrli bankir George F. Baker. Premoženj« snaša 75 milijonov dolarjev, ki prid« v roke družini. Ako bi bil v veljavi vojni za-puščinakl davek, bi gajaa obogatsls sa i lijonov od Po zaslugi "največjegs zaklad* nlžkega tajnika od šasa Hamll-tona", Andiew Msllona, je kongres 1. 1084 reduciral davek na velike lapuščlns aa polovico ln Isbrlsal klavzulo tikajoč se premoŽenja, ki Je transfsrlranu pred smrtjo s namenom, da ss dsdlčl izognejo temu davku. In v finančnih krogih je govorica, da ja pokojni Baker eno Isto prad smrtjo transferiral večji del svojsgs premoženja na al na ln sebi prldržal "le" 75 milijonov. Domneva, da je Baker zapustil večjo vsoto rasnim ljudskim In dobrodelnim ustanovam, as ja sprsmanlla v bajko, kar Je v U namen zapuatll 1« $560,000; drugo gre družini, prijateljem in par drobtinic služabnikom. . Pokojni Baker, eden lsmed flp«jo4l izgredatkl. ki ss pred par ted* ognje« svtemsMI. ki ss ga rsHI la ad tam rsdlešraaa v eŽgaM velike število eoftve la klsštrev, Ortgtnslna fotografija U sNk« j« blls —Ilujsje g minut, nakar Jo bila izrsčsna obsodba. Prooesu Je prisostvoval zastopnik amsrlšksga konzulaU z namenom, da pazi, da dobi Schirru pravično postopanja na obravnavi. Ameriška vlada ns bo podvae-la nobenega koraka, doklsr a« dobi končnkgs poročila o proes-su ln tudi tedaj Je dvomljivo, da bi podvzsla kako akcijo, raften v slučaju, ako bi prejela dokaae, da Je Schirru postal žrtev krivične in prlstrsnsks obravnavo. Ssissjitvs v UMI prikjpa ^lplawaia¥ njim se ifcvarja Uga narodov, ki Ima pred sabo poročite ko-misije 'n .,,v , ^ (KP) — V dl-kregih v Washlng-ionu prliiftcujsjo« da bo tigu narodov v kratksm podvzsla koraka sa odpNffo sušsnjstvs v zamorski republiki Liberiji (o-tok sapadno od Južne Afrike). Liga Ima pred sabo poročilo posebne komisije treh ekspsrtov, ki so sadevo prslskovsl! rui licu mesta. V tej komisiji Js zaato-pal Ameriko dr. Charles S. Johnson, promkienten voditelj Črncev, Is poročila Je razvidno, da js bila vlada Liberije v tesni zvs-zi s sužnjedržci, katerim Js pomagala loviti črnce In od katere kupčije so Imsll posamezni vlsdnl uradniki dobiček, na primer bivši podpredsednik republike. Komisije Je zaslišala 100 poglavarjev 'primitWnfh rodov ln I0t dfrugih domačinov, ki so izpovedali, da so bili pri lovu črncev prisiljeni sodelovstl tudi poglavarji, katere so toliko Čaaa mučili, da so v to pristsll. Dalje Je dognsls, ds so na špsn-akem otoku Pernsndo lovili ds-čke in .Jih prodsjsll v sužnost II Idrijskim plantažnlkom. To vprašanje je bilo prvotno sproženo pred par leti na delavski konferenci mednarodnega urada za delo Lige narodov, Razgalili so gs delavaki zastopnl ki, nakar as Js aa stvsr začela zanimati Liga In smerlški dr žavn! tajnik Stimson, ki je pred aaJbogstaJšlh oseb v Ameriki. SO i aJ!»a teiAa J« aPw'ioni PIU! laogiuan |s prod Javnostjo. V avojsm 92 letnem življenju nI nikdar ip-stopll kot govornik ln bil aa-kljsnjsn pred časnlžklml poročevalci ln fotografi. 8v6jo bankirsko karijsro Je prišel tekom driUvlJansks vojno, v času, ko Js bila ustanovljena First National banka v Now Vorku, ki Jo najmočnajža banka v Ameriki. Banko ja u-stnovii njegov stric ter vsal mladega Bakerja v sveso s tisoč dolarji prlhrsnkov. * Is clvllns vojno Je prišla močna tudi ta banka ln s njo vred tudi George Baker. Svoje ustanovne delni-oo ni nikdar dal na trg, pač pa sa mu poleg obresti pogoko rodile nove delnios, katerih evolucija Je podobna rasti trsk ulje, 10 ss Je v Bakerjevem slučsjti rasvlla v <uqooin. III., maja.—Dva rudarja ata bila ubita v eksploziji pllns, ki as js včersj prlps-tlia v premogovniku Union Col. Iiery Co. v Dowellu, pet milj Juš-no od tuksj, Sedemdeset drugih radyjev ae Je rešilo._ psr meseci sshtsvsl od UbsriJ-sks vlsds, ds mors odpraviti aušenjatvo. Liga I ima posebni odbor, ki Ima nalogo sodelovati s Liberijo za odpravo V Liberiji Ima velike kavčuka ameriški magnat Flre-ston Is Akrons, Glasovi iz naselbin Na newyoriki unlverul Vanderbilt imajo profesorja ekonomije, ki m pilo dr Oui D/or. Ta profesor je pred kratkim govorli pred člani Rotary kluba v Nashvillu, Tenn., o demokraciji ln Je rekel, da Je demokracija "vlada dr ha II" (government by tke mob). Dalje Je rekel, da ameriški revolucionarni očetje niso nikdar imeli v mlalih, da bo maso Vladala, ko so postavljali politični temelj ZdnMn ftenim drtaVam. " M notica ne more vladati fal.f je nesposobna sa vodstvo detele," Nato Je modri profesor pozval rotarlance, naj ekrbe, da bo aristokracija na krmilo deftele. mu - *> • In mot Je dobro plačan sa takšno govorjenje I Plačan v teh časih, ko je toliko koriet-nih delavcev brez dela In ko morajo delavci, ki še delajo, prokleto paziti kaj bleknejo, da ne izgube delal Dr. Dyer ni povedal, kdo so aristokratje, ki so edini sposobni za vladanje Amerike ln ameriške "drhall" (ljudstva), toda Jaano je, da Je mislil one, ki ga dobro plačujejo za take govore. To so finančni In Industrijski baroni. TI so moderna ameriška aristokracija I Zadeva pa Ima le drugo plat, ki ni brez ironije. AH je ameriško ljudstvo — to je večina, ki Je delavstvo v industrijah ln na farmah — ki ga profesor Dyer imenuje "mob", pokssalo vsaj enkrat v sadnjem polstoletju svojo sposobnost, da vzame vajeti detele v svoje roke? Ali ta večina mase, to delavstvo, ne pokate pri vsakih kongresnih in predsedniških volitvah, da ne sna vladati in da hoče imeti i arietokraU, pravllnejše: avtokrate, da ga vodijo za obroček v noeu ln mu narekujejo pogoje HvljenJaT Zdi ae, da dr. Dyer govori Is dejstev, ki jih noče olepšati. Njegova velika zmota Je le. ker misli, da bo vedno tako ostglo. Ameriika zasluga! Največje raketlrstvo na svetu uganja katoliška cerkev, piše "Tke American Precman" (Girard, Kana) Zgledov je doatl. Zcgnanje avtomobilov proti naerečam je eden. To ee dogaja tudi v Ameriki. Ustniki avtov, ki ml-al I jo, da s šegnom sa varujejo avtomobil, da as ne Baleti v telegrafski steber aH ne povoai človeka, postavijo avta v vrsto ln nato ae počasi pomikajo mimo duhovna, ki jih med mrmranjem avojih "mlaterijev" škropi s vodo. Pomlelltel Na tisoč* ljudi je ie ubil hudičev avto. Samo lani Je bilo v Zdruflenlh dr-lavah ubitih St.000 oceb. Ubijanje pa ae nadaljuje dan za dnevom. Kako preprečiti to morijo? Lahkot Poiegnatl je treba vaeh 85 milijonov avtov v deielit Takoj 1 Cemu bi čakali. Najbolje bi bilo, da je v vaeh tovarnah duhoven, etalno najet, ki aprotl poiegna vaak avto, ki ga apuete na cesto. V Ameriki je nekaj milijonov ljudi, ki verjamejo, da tegrn prepreči avtnl karambot. Od Uh ljudi izvira raket In tudi neerečs aa-ma jih ae prepriča drugače! It a the aUU of mlad! Kako pa naj bo drugače v svetu prat-noverstva la raketirstvaf UpELJEE* 1- JUNIJ45 Vcsrf iz Jugoslavije ^kor gimnazijk« v ^ bkogba* (Poročevalski Um P*safsls t Jugoslaviji.) Ljubljani a koncertom, ki ga je priredila li. maja v veliki dvo-rani Union. Praško filharmonije . u iikljatena, ker je poma vodi avetovno anani dirigent Va-V .vejim kolegicam. --U- ctev Talich, kar jamči ca najči. J"^ hčerka airomasain umetnost. Razumljivo je W .. -- -v bi|o> ^^ prihiteli na koncert mnogi tudi z dežele, da so vstop niče razprodali že nekaj dni po- svejiaa kolagkam- hčerka eiroma«« je šla prostovoljno i JjTsŽrev^zgojiUljl. Ljubljana, ^Alprej in da je bila dvorinanabi- pozicije treh čeških- komponi- jtudentka pred maturo izvr yunomor, študentka, ki ena nsjbolj nadarjenih rsrredu in ena najbolj S ln prav dobrota jo je iz-Ll u tole, izključitev pa jc ^laniivljenja. Vrgla se je vlak in razmrcvarilo jo je liko se je vse dogodilo? Antonovič je študirala ^ijo. Bila je tik pred mate mesec dni bi polagala „ro, pridna, kakršna je bila * gotovo položila in tedaj bi njeni siromašni atarši pra- .j dan. Pa jim ni bilo dano. Uredil je bila Antonovičeva priljubljena, ker je bila,do-in nadarjen Pomagala je drugim tqvarišicam, kakor | in kjerkoli j^'le mogla, Dobili so pred kratki* v raz: lovega profesorja zp verouk, inje ao mislile, da jih pro-/ne bo takoj izpraleval, in u uro niso pripravile. Toda roučttelj je začel izfrraševati. [lical je neko atudentko. Ker li inala, je namesto nje vsta-dobra tovarišica Antonoviče-ia odgovarjala na vsa vpraša-i točno in odlično. Odgovarjajo torej namesto neke druge a tnala. Antonovičeva je to-riiico rešila dvojke. Potem pole veroučitelj drugega dekle-Ta tudi ni znala. In tudi sa i m je žrtvovala Antonovičeva odgovarjala namesto nje, das< kilo nevarno, da utegne profe-r odkriti prevaro, ki. je bile Srjena ii dobrote. Pa je bil pro-av novinec in še ni poznal delt in je tudi drugo študentke | ivičeva rešila. V tretje pa lUšče profesor kot nalašč — aonovičevo, ki je še dvakral govarjala za dve drugi. Zdaj je bila vrsta na njej, da sa-i lase odgovori in ae reši dvoj-, je Antonovičeva obsedela,'ker bila sigurna, da zdaj ne bc igla več potegniti profeaorja mal bi, da je za vaa tri dekle-sdfovarjala ena in lata. In pobi bila majhna neareča tu I Antonovičeva je obsedela, aariiice so se domislile v tej ■ki zvijače: začele so klicati manjka Antonovičeva. Strogi »Učitelj pa je začel klicati vae akinje po katalogu in pri tem kril vso "veliko sleparijo in torijo" ter javil direktorju tor je takoj sklical konfe-> in — An tonov ičevo ao iz ili iz tole za eno leto. Anto-rifeva si ni upala domov pred imašne starše s tako novico H»la se jim je, da je profeaor I vsemu razredu ukor — kar »i bilo res. Popoldne je napi-li poslovilna pisma profesoR-tovariAicsm iti staršem, najt odšla do Topčiderskega Nu Tamkaj je počakala to-I mesta na vlak ter ae vrgla »i lokomotivo. Ubilo jo je. Po-»o jo brez cerkvenega *m«tva in blagoslova, za kr-1 »ta šla namo siromašna oče »■ti ter skupina sošolk, ka-™ en* je govorila na grobu ■»jni Anki govor, ki je prav ena sama obtožba brez-■»h. ne vzgojnih vzgojite-* Anka Antonovičeva je radi P* dobrote ln kolegijalnoctl Fjtala svojim tovsrišicsm, in * dobrote je prestopila di-inske predpise, prasne in au- .»»Plinske predpise srednjih ^ nih^ j« ne bi imel prs-|*rogo kaznovati zato, kaj "Mučili iz Šols, ps četudi *» eno leto. Starši so vi-"Voji hčerki, odtrgsvsll u«t, da je hčerks lshk? Pj« — pa so namesto ma- t--Prtfakovsli njen pogreb, po-■•mmorilke, ki jo je šols , **nala v smrt. stov (Jiraka, Novaka, Martinu ja) in Vivaklijev Concerto groa-so, v drugem delu pa Cajkovske-ga slavna patetična (VI.) sinfo-nlja. Pod dirigentstvom slavnega Talicha je orkester igra) kot začaran. Nad njimi je stal Talich kot nekak čarovnik, ki ume iz-vsbitl iz sbsolutno podrejenih 1 gralcev karkoli hoče in karkoli jim s svojimi rokami pove, s rokami, ki govorijo svoj jezik. Or-gester mu sledi prožno, uprav suženjsko. Bil je večer, kakršnih smo deležni v Ljubljani malo ln Če bi se Talich oglasil nazaj grede še enkrat v Ljubljani s koncertom, pričdkaH M Jra s še večjim navdušenjem,' kakor ga j«> sprejela publika na ponedeljkovem koncertu, ko ploskanja ni hotelo biti konec. Talich, ki ga vselej štejejo v vrsto svetovnih dirigentov, pojde za prthodnj* sezone dirigirat, na Švedsko in boljševikom v Moskvo in Lenin grad. O Taucharjevem načrtu deset-mesečnega lets in njegovi toza dsvni brošuri so nspisali včerajšnji Slov. narod in današnji Slovenec, Jugoslovan in Jutro notice, v katerih na kratko razložijo njegov predlog. Notice so v vseh listih enake in se glaai jo: "Naš rojak g. Frank Tauchar (to je Taučar) v Chicagu je spisal zs-nimlvo brošuro o tem, dsnes aktualnem problemu ln napisal lasten načrt takega leta. Leto naj ims po njegovem načrtu 960 dni 60 tednov ln 10 mesecev. Vsak mesec bi imel 86 dni, vsak teden ki ae začenja z nedeljo pa 6 dni Sreda je Izpuščena. Ostane na leto pet dni, ki naj bi bili označeni z ničlo, ker ne štejejo v leto (A B, C, D, E). Od teh dni bi prvi padel ns konec meseca marca drugi na konec maja, tretji na konec julija, četrti na konec oktobra in peti na konec decembra; vsi naj bi bili prazniki. Od mesečnih Imen, oziroma mesecev bi odpadel februar ln avgust".— Tako so slovenski časopisi zabeležili Taučarjev'zanimiv predlog Obsojen ns smrt In 182 let robi je, a državni, pravdnik se pritoži, ker obtoženec ni bil kaznova1 zs nelfo dejsnje. — Pred šibenl-škim sodiščem v Dalmaciji se je zadnje tedne vršil proces proti razbojniku Todorju Mediču, ki je v dalmatinskih gorskih krajih izvršil mnogo vlomov, ubojev tatvin itd. pred leti je bil radi podobnih zločinov obseden na smrt, s pomiloščeaf potem pa je pobegnil in spet nadaljeval avoje razbojniško življenje do nove a-retsdje ln procesa. V pondeljek 11. maja šo mu > Sasglaaill razsodbo: obsojen je na smrt ln na 1*2 let robije. Tako teške obsodbe šfbenlško sodišče še ni zreklc nikoli doslej. Radi umors orožni-ks Marka Veslčs je bil obsojen na smrt, radi drugih dejanj pa ns 182 Ist robije (od ksterih bi presedel aamo 20 let, če ne bi bil oboo j en na smrt), vendar se je držsvni prsvdnlk pritožil, ker n bil Medič obsojen redi umor. Va tlčs po zskonu o — tsščitl drža- PROBVITA se sprla in pri tem je Zore udaril z motiko Remsa po glavi, da je Eems na pqti v ljubljansko bolnico izdihnil. Obtoženec pri-znava dejanje, opisuje svoj težki položaj in da ga je žganje omo-tilo, aicer da kljub jezi ne bi prišlo do uboja. Sodišče je Zoreta . obsodilo na 18 mesecev težke je- Plo®*°vno obrsaovsnje oseb in če. predmetov je bilo našim prednl- Grd zločin šestih nsd 21-letnim k?m • Pomočjo allka- nja in risanja, kar je ps šesto krat naaprotovalo podobnosti in dekletom. — V Pribsčevem pri Kranju so imeli v hiši posestni- . ... - . -ka Perčiča mrliča na parah. Po f®^110 vrhu 11 kro»* stari navadi so ljudje ponoči . . t - — lt------ straiili mrliča. Pri tem "vahU- ^ P^Uubila senčne nju" se zbere "zmerom dovolj f ki 10 mladine. Tam pijejo žganje in ££ ***** 18-Mletju. K«r ac prebelijo noč z dovtipi, z nedolž- b ^ t*lojfcfni' if ^ jim dali hudomušni ljudje ime pc tedanjem francoakem finančnem miniatru Silhuetteu. ki ja bil ve* nimi in kosmatimi dovtipi, s pesmimi in kričanjem in molitvijo Med temi ljudmi je bila tudi 21-letna dekla bližnjega mlinarja. Ko so se ponoči nekateri ljudje razhajali, se je dekli pridružila na poti proti domu skupina fantov. 8potoms ao fantje zbudili nekega gostilničarja ter naročil) več litrov vina ln žganja, opilJ ae-be in deklo ter jo potem v pijanosti, ko je ležala dekla akoro nezavestna, zlorabili. Ko ae je zjutraj dekle prebudilo in spoznalo kaj ae je zgodilo, je apila lfzol, da bi se umorila. Ko je kričala od bolečin, pritekel gospodar tet jo odpravil v bolnico, dele ko sc jo zdravniki apravill k zaveatl is Rsdi abojs prsd------ . Včersj as js pred ljubljsnaklml sodniki ssgovsajsl M-lsini is-brlški dslsvec France Zore w Kamnika. Zore je stanoval a svojo družino v hiši Frsncets Rftn ss na ZAlah nad Kamnikom. Letos se je Zore spri s Bertsom ker mu Je ta odpovedal atsnovs nje In gs potem stalno gonil Iz hiše. Eems se Je pogostmna ns pil in postajal t^J »V1^ . toženec ps as a avojo družino ni imel Issellti nikamor drugam ka kor na seeto, kamor pa kot člo vek nI maral. Dne 5. aprilastaae srM t sprla R«-me se je vrnil popoldne pijan domov ter grajati po hiši, ds morsjo Zors-tovi ven. Ko ae Je^zvečer vrn^ domov Zore/ je pobaral Remaa d«»irodek, kakrtne- Igjena Ljubljana že dolge je bil za vae poalušsl-LJ^ni koncert, ki gs je ^ "s ^kafilhsrma^japod dirigssu Vae lava Ta- ^ ---- r ^harmonljs Iz Prage Je saksj rszgrsjs. Kesneje Je še Zb- Li! k'»^ertni turneji v Ita- re spil nekaj špirita In Izziva IZ »m* ** t" " Remaa: No. France, zdaj sem tu- teti v I talij« oglasila v dl jss pljas, dsjvs se. Zaovs ste ii rešili življenje, je povedala, kaj karTs4 jeigodilo. Orožniki ao aretira-11 šest fantov*!« pribaševske oko-lice. 1 Samomor posestnika ia nova siadke okolice. — Posestnik in krojač Anton Gregorčič a Ka-menvrha pri Novem meatu je is-vršil v nedeljo ponoči ssmomor Ko je v pondeljek zjutrsj vstala hčerks ln šls očeta budit, je našla očetovo posteljo prazno, na mizi pa listek z besedami: Zaradi Bojana grem v smrt ! Sin Bojan je bil obtošen neke tatvine in to je Gregorčiča tako razžalo-stilo, da je ponoči odšel zdoma v smrt. Tudi psa, ki je bil vedm pri gospodarju, ao domačini pogrešali. Ko se je vrnil pes vet moker in začel cvllltl, ao šli za nJim, pes pa je vodil domače pro-ti Msčkovcu, do akslnatega pobočja blisu valjčnega mlina graš-čaka Germa nad Krko. Tam se je pes ustavil ln tulil. Ribič Vrtači? je na tem mestu preisltsl atrugč in res našel v vodi truplo Gregor-čiča, ki ao ga prenesli v šempe-trsko mrtvašnico. Alekaander Toman, tudi ameriškim Slovencem znani novi-nar, je umrl atar 80 let v mest« nem zavetišču v Ljubljani. To-man je bil rojen v Kamni gori-ci, študiral je v Ljubljani ln poljedelsko sksdemljo v Ogrskem Starem grsdu. Službovsl je potem dolgo čsss v Slavoniji. Ko je lets 1875 izbruhnite onstran Save vstaja, ki Jo Je vodil kasnejši arbaki kralj Peter, ae je Toman kot vnet nscUmsllat pridružil vstaji in bil v Petrovi poveljnik čete. Od tedaj je bil znan ln alaven kot Petrov ožji prijstelj. Po okupselji Bosns Je Tomsn odšel 1888 v New Vork, kjer Je živel kot novlnsr. Pisal Je za Sakserjev "Glas Ns-roda" in za druge alovenake časopise. Baje js bil Tomsn tudi med ustanovnlkl SNPJ, kjsr je delsl skupno a pokojnim Kondom In še sedaj v Ljubljani živečim trgovcem Medico. Piasl Je tudi v "Glaa avobode", kaaneje je zs alovenako kolonijo v Tesaau u-stanovil tednik "Jugoelovanaki gospodar v Ameriki,M ki gs Js plssl in tisksl ssm. PodJetje-kolonijs ps Je propadla. Kaaneje je živel dve leti v Londonu, •e spet vrnil v Ameriko, od koder se js vrnil v Ljsbljsno leta 1910, in dobil službo pri Kmetijski družbi v LJubljsnl. Ob nastanku vojna so gs prsd vojnim sodiščem kaznovsll ns M mesecev ječe, ki jih je presadil v Ljubljani In Mariboru, ker je govoril a smrti Avatrlje In zmagi Srbija. Potem so gs kot s-meriškega državljana pustili v miru. Pa vojai js bil neksj časa uslužben, potem ps je U stari nacionalni delavec, prijatelj krsljs Petre Itd. — dobesedno stradal bfss vsakega penzijona isslužbs. Ker Je bil to zelo alsb vzgled postopanja z nacionalnim delavcem — ker je Tomsn vas-kakor bil — gs je vendarle narodne skupščina leta lt£6 pri-tnala zs nscionslsegs detevca In mu poklonila 1100 Din. me-sečne pokojnine. Druga dobre besede zanj si bilo kljub vssmu. Zsdnje čase js živel v mertaem zavetišču, kjer je sinoči, 14. me-js smrt. Zmagoslavje fotografija Zdravniki, umetniki in oficirji st utirali pot kot izumitelji. — Od siluete do zvočnega filma predraga Zato ao ae v teh kro- Uk atiakač ln štedljivec. Dana! je prvotne alluete popolnoma Izrinila fotografija-: Fotografija ni naatala čez noč temveč Je bilo treba mnogo ato-letlj najraznovratnejših izumov in odkritij v fizikalnem in ke-mič.iem področju, da ae j« razvl-la do današnje popolnoatl. Že ■lavni alikar Leonardo ds Vinci je opiaal ca m aro obse uro, ki je temelj naših fotografskih in pro-jekcijskih aparatov. Napolitanec Glmbattiata dela Porta pa je ob koncu 17. atolešja odkril, da ae dado alike v cameri obacuri s lečo Še bolje uatanovlti. Tskrst ps ni posnais kemija še nobenega poatopka, da bi te slike fiksirala na plošče, šele profesor mediclnf na vaeučllišču v Halleju Johann Helnrich Schulze je 1. 1732 odkril, da povzroča avetloba potemni tev in prebarvan je nekih are-brnlh soli Na oknu je imel steklenico z raztopino takšne aoll in je opazil, da je anov potem ne val h na atrani, ki je bila obrnjsns pro. ti avetlobl. Potem je poakušal ta pojav Izkorlatlti za kopiranje ne-prozornlh šablon;, črk Itd. na tc maso. Tako kopirane slika ao bile aeveda zelo nestanovitne. Francos^icsphor Nlepce, ki af Je rodil 17*5. j« še iadeloval takšne slike s csmero obscuro. Louis Jacques Mande Daguerre (1789* 18&1) je našel čiato slučajno pr-vi postopek za razvijanja osvetljenih plošč. Shranil Je nekaj takšnih plošč, ki niso kazale nobenega aledu slike, v omsro, v kateri Je bila steklenica z živim srebrom. Pare izhlspevsjočegs živega srebra so vplival«' ns pisat ns ploščah ln ko je Daguerre čez nekoliko tednov odprl omsro, je s presenečenjem ugotovil, ds ac ae na ploščah pojsvlie pozitivne slike. Tskb je nsšel princip ss isdelovsnje fotografij, ki nosijo po njem Ime "dagerotiplje". Se-veda ae je držalo teh fotografij vae polno pomanjkljivosti, zahtevale 4o osvetlitve po 10 minut in več na solncu in se niso dale razmnoževati. Poatopek zs razmnoževanje oziroma kopiranje ns pspir je nsšel šele angleški plemenitsš Tslbot v drugi čstr-tini prejšnjega stoletja. V zsd-nji četrtini 10. * tole tj a sc je se-čela dobs vsskovrstnlh podrobnih Izumov, ki ao spravili fotografijo ns današnjo stopnjo Predvsem ss je neprestano Izpopolnjevala fotografska optika angleški zdravnik Maddoz ja Izumil "auho" želatinsko ploščo neki drugI Anglež celuloldnf film, neprestano ao atopnjsvsll občutljivost plošč za belo svetlobo In njene barvne aeetavlne, brata Ltfmiera sts Izumila še plo. šče, ki ao podajale predmete v naravni barvi, IzUmUs sts ltM tudi kinematografski film in pri-mer enprc\jakcijski aparat, a čl-nastopila kinematografija svate zmagovito pot. Seveda ie imela tudi klnema togrsftjs dol«t) pot aa seboj, prev den je poatsla to, kar je danes Projeclranje neživih enobarvnih ln večbsrvnlh slik z lučjo ns ate-no ao poanali še v začetku novega veka, prve šive allke, naravno salo enoatavne ia kratke, ie predvajal šele avatrijski feld-maršallajtnaqt Uchatlua, mno-goatranaki izumitelj, 1. 1862. Tt #likf ozir. prizori ao bill slikan s roko. Sele SO let pozneje je ras-vil Nemec Auackueta trenutne fotografijo tako daleč, da Jf po-atala uporabna sa slnematogrsf ska snetja ln predvajsnjs a po močjo njegovega "hltrogleda" Nadaljnji raav^J kinematografi je-je znan. V zadnjih Mih ae je posrečilo poleg snemanja acen tudi kinematograf ako snemanje ln reprodudranje svoka, kar pomeni gotovo krono večstofotne-mu žilavemu delu. IZ PMMORJA V kmečke hiše v vsej okplici Pazlna pošiljujo fašistične organizacije Italijanske dnevnike In Huatrirane liste. Za raadefyevs- nje ae poaluiujejo tudi Aolaklh otrok. 8edaj je hlšel nov )>ospr9 prisad, od sa-alrjsnja krvi v takšni žilici. I operacijo ae da takšna ovira 6i| stranitl Avefta kri ae lahko pre-taka do obolelega meata In o-zdravljenje Jo zajamčeno Na Dunaju postopajo po te metodi tlaatl pri žilicah v končl-nah, pri obolenjih pratov ns ro-kak ln nogah Itd., francoakl ln portugalekl adrsvnlkl ps Injecl-rsjo jodovo raztopino celo v Veliko vrstno šilo dovodnlco, ds potem tehko preiskujejo drobne i^ošgsndte žllišS, /r (H< teoslja > Ns Duasju ao otvorlll zavod «a raziskovanje mWžganov, ki ga vodi znsnf' profesor Economo In k mu js nted drugim namen, rasla-kovati sveso med duševno ns dsrjenoatjo ter atrukturo možganov, Zs to avrho potrebuje ss vod aeVdds možgsnov enoatran ako nadarjenih duševnih delav* cev. Kakor pišejo dunajakl liatl, ae js odločite družina te dni umrls-gs. snsmenltegs psves Erlca Schmedeea. da bo njegove mož gane (»klonila novemu zavodu Isrezsll jih bodo te njsgovs lo* bsnje, proden upapelljo njegovo truplo. Ksr js bil Schmsdsa mu alkalno Sila nadur jan človek, bodo -njegovi mošgsnl šs poasbnc prlpmvii za raziskovanje spre* memb te tipičnih znakov, ki jih povzroča mualkaln! talent v tem organu. Za ta socialni problem ae pa prof. Economo Is dolge nsjbolj ssnlms. Nova pata v borbi pršil nikotinu Val atlfiokovnjskl ao sdinl \ tem, ds Jas pripisovati vas kvsss ki nsatopajo kot postedtea kajenja Is tobakovemu strupu niko* tlnu. Vač js že snsnlh nsčlnov kako odpraviti la tobaka nikotin. V glsvnsm gre tu za Isvls-čenje nikotina po raanih več aH manj ue|fešnlh patentiranih načinih, kakor tudi po fsrmsntiranju (predelavi) tobaks. Nov Jjf,,pa načla, ki aam nudi motnost zmanjšati la na polju nikotin tobaku. Vzgojili ac namrsč taks novo vrata tobaks ki ImsJp ie i mi nsrsvl malo sil »korsj ft nikotina. Najvašnejše pri teh novih vratah ja lo, da okua tegs novega tobaka kar nič ns trpi. Tako vsmo asdsj tudi • Ns videz js stvsr prav stio» stevna,^nm prHI da -tekih novih vrat; V resnici pa temu ai tsko. Vasks tobsčns rastlina ds 1CM)^ OCM) Mrtn^flAlcIH te js trsbs vae potonil e laatllne, da (u Ulerno do uspehs, val tet gojiti la opaso-vsti, kar aabtsva aeveda mnoge prostora te čsaa. Vendar as Js ps iHisr^ilo s tako gojitvijo najti I orožarne v Baffste, N. te i ds ss sslaa M. ka ss delili leieke kratki« del — pasti js, ds js assrsči Mm te alaljeal dsbavl ss se kal ss vidi s fotografije, ki je slsasa. Nsj v sraka. vaMJ. Dragi — aate ms-askaasll* kakar hoče. ogenj JsMMs* pri vuki vrsti tobaka take rast-llns, ki nlmsjo nič ali pa le prav malo nikotina. Predtenakim ao vzgojili v Nemčiji ik znane vrata havanna novo vrato "havanna or. 44", ki ima le 0,06% nikotina, doiMm ga najdemo v povprečnem pridelku hsvsnne 2'A. 'Tako aa js imanjššla vaeblna nikotina v "havanna or. 44" as 94% ln smemo dejansko naalvatl to novo vrsto kar proato nikotina. Lsi\i as Js allčen uapeh doae-gel As pri več drugih vratah tako, da smemo upati, da dsbtmo v nekaj letih ŠS povaod naravni brssnlkotlnakl tobak. Zsnimivo js tudlT da ao atroškl as vzgoji-tsv sns tsks nove vrata v prime-rl a koristnostjo Is majhni, aaj znašajo le 16,000, Za iMalri Mavtki Istri svnvvM eseia Mednarodni šenakl odaek Socialistične dslsvsks športno Inter-nacljonale js Isdsl svojs prvo lat-no porodite aa teto 1480. Ts odbor js bil ustanovljen tete 16B9 ns ksngreau v Pragi in ao v njem : Cehoalf vaška — Prs- Bi ^ . lo vaška. Ustje; Flnaka, Belgija, Avatrijs in . Nemčija. Prvo dalo tega odaska js bils prireditev, mednlundnega tečaja v ženski telovadni J«^%ortnl šoli v Lsipalgu. katera aa js u-delali lo 6 držav po 7 aodrušicah In 4 sodruglh, Ta tsčaJ i« tudi preltudlrsl In asatavil ženske o-limpijske proste vaje In pa obve-ane vaje aa ollmpljadno orodno tslovsdbo. Ns rsapoalano vprašalno polo Ja odgovorilo od S4 držav Is 18 ln te ao pokazale aledečs uspehe: V Nemčiji js od 1400,000 dslsvsklh športnikov Isnaksgs članstva 175,000 nsd 14 tet ln 01,000 pod 14 tet atarega. Ženskih članov imaš Avstrija f>6,000, Cehoalovalka — Praga 40,000, Cehoalovaška — Uatje 7,000, Švica 8,000, Belgija 1,160, Rumunaka 1,000, Danaka 1,000, Ogrska 500, Kstonska 200, Amerika 100. Flnaka pa Šal nI spo-ročfla nlkaklh Itevllk. Sodelovanje lens Je rsslično. V Avatrijl, Nemčiji, Oshoalovsl. ki Pragi ln Uatju ter Flnakl aa lene šlvshno udeležujejo pri dolu zvez In Imajo vpliv In ivoj glaa do najvišjih korporaclj mm, V CehdalovaAkl — Praga, v Flnakl In Svfci dslujsjo Is aamo-atojno telovadne načelnlce. ZelJI, da uatanove avoje lsat-ns avasns žsnaks odasks, ao ugodile doelsj: Nemčljs, Avatrijs, Čehostovsšks. Flnaka In ftvlca Nekatere drlsve Isdsjsjo Is testne lenake liste ali tsnake priloge k dslsvsklm športnim listom In te urejajo deloma lene aams. Zs pridobi vsnjs lens k 6por-tli služIjo Isnsks učne knjige, la-teki In sgitesijaks literatura Nekatere drlsvs prirejajo Isnsks telovadna tešete In lenake vkgojlteljalis tečaja. Nsmčijs ims poteg tega tportaT valefllm "že-ns v delsvskem športu." žensko Športno v I banje nspre-duje povšod. Ženska komlalja gs bo podplrsls ln šl Jš ssto Is ste-vite smemlbe. Nsvessls bo atlks s vasmi dslavaklMl ženskimi or-gsnfsacljaml, tedajate teteks, sestavila načrt In anfesmlss sa dalo te pogvate vse detevake lene, ds ae Ji pridrteUjs. Predsednica komisije je Hilds Sucher ii Leipslgs. e Tudi našs lene naj as aanima- jo ss šport In telsano vzgojo. Zs žena aa nsjprimernejši športi: Telovadbe, hassns, tenis, plsvsnjs, amučanjs, turistiks Itd. Šport nudi adravjs detevake-»u dekletu te šeni, šport krspl telo. U s močnim telseom bo mo-gte delavska hčerka, delavska mladenka, žena In mati uspsšno in dobro Idjubovsti v aem atisksm in potrebam, veem tešsvsm in ns porom, ki jih nudi dalo v to-vsml, prodsjslnl, pisarni, doms. ki jih nudi gospodlnjatvo In ki jlk nudi evetl poklic žsns — materinstvo. Le močns testi bo mogla dobro vzgojiti avojo dsoo te biti dcfcra soproga svojemu mola. Pri naa ae preveč poasbljs as sdrsvje, naše lene preveš asne-marjsjo avoje tate dsal vedo, ds I oHI Is v sdravem telesu zdrsva dtišs, le V sdravem tele sa sdrsvs dele te la šens sdrs- |.,U,a »ni _ t,1/11 ■ ■ MI, M| i.i.fi, riciri 11,111 »rw nil »J- Zavedajte ae legat Ov.fi. v BrOnn ji vrgel svojo culo na prično, da ie kar zabobnelo. Obupno ae je vaedel nanjo, ai zagrebel roko v lase in zamnnral: "Hudič ti, da me ni zadelo na fronti. • .M _ _ t -T0 bi lahko dosegli!" vzplamtl Schnar-renberg, ki ga vaaka taka obupna geaUtraz-buri da kar ponori. Poleg tega pa pozna Brtln-na a fronte. "Malo manj bi ae ne akrivall, pa "Drži gobec . • S mu odvrne Brflnn trudno. Se celo za prepir ni več navdušen! aem mialU z grenkobo. a Prve noči je bHo v kaaarnl tako mrzlo, da ao mnogi zboleli na vnetju mehurja. Tudi meni se je neke noči zgodilo, da ni aem imel več čaaa, da bi ekočil ven. Jo, kakor da bi vae one mišice ohromele, kar teče, kadar h^če. Nimamo apodnjega perila, da bi ae preoblekli, kar Imamo na sebi, vlal na naši koti 4e vae leto .. . Kako naj potem ozdravimo to bolezen, ko pa smo vedno val mokri? Tudi nI nič boljše. Vaak dan je hujše. Oh, kako ponlievalno je tol Konečno ae ml je vendar poaročllo, da sem N našel na kupu •meti prazno konzervno škatlo. Postavil aem jo poleg aebe na prično, da ml nI bilo treba ponoči v mrazu 46 stopinj letati pred barako.; Mnogokrat pa /a ml zgodi, da nl*i ne morem več prijeti šttMlje Kar tača ... Jokam od trda v takih urah ... Pod me a akrbjo ogleduje. "Drva moramo dobiti!" pravi odločno. "Sicer boš Imel spomin na to bolezen vae življenje!" "Seveda, Pod, toda kakor "V sosednji baraki aem našel prostor, ki jo poln praznih barak. Tam bomo potrgali nekaj lat!" Posvetoval ae Je z artlatom. Ta ja takoj pripravljen. Cakaf aem nekaj ur v silnih akr-beh. Ako jih preaeneči straža . Konečno ata ae vrnila — prazna. Pod ima na obrazu štiri za raze od nagajke. Artiat žepa na eni nogi. "Dobili ao naju!" pravi Pod boano. "Hoteli ao naju zapreti. Drva ao za vae večna čaaa izgubljena ..." "Prokleta uaoda!" ja vzdlhnil vaa »trt. "Prokleta uaoda T e Včeraj nam ja pripovedoval neki enoletnlk o Murmanskem. "Sšdemnajst tisoč ujetnikov je gradilo to železnico smrti. Osemnajst ur na dan amo morali delati ob alabl hrani ln »mo večkrat sUll do paau v ledu ln blatu. Nlamo Imeli niti atrehe u počitek, niti da bi al preoblekli svoja mokre oblake. Nekoč so poalali več vagonov bolnikov v bližnje mesto. Ko so tam vagone odprli, nI bil nihče več živ. Vsi ao pomrli med vožnjo od lakote, ali pa ao zmrznili. Od aedemnajat tisoč ujetnikov. Jih je v Murmanskem umrlo trlnajattisoč ... Da, govora, da Je vaak prag to železnice položen na mrliču ... In ne manjka dosti do roanicsl" a Ko sem nekaj dni poaneje Šel pred barako, da se nasrkam nekoliko svežega sraka, ml jo pritekel k nogam dolgodlaki pea. Pobožal sem ga s rokami, kl ao sa ml trssls od razburjenja. Koliko čaaa ža niaem potrspljal nobe-negs psa . . . Bila Je močna žival, albirakl poa za sani, tak kakršnega aem videl na slikah pri Eskimih. Bil pa Je sestradan in ae jo rad ljubimkal. Ali Ja is vaai? Ali Je užalT Preži-nlla me Iskrena žalja — obdržati to žival. - "Ali bi šel s menoj?" sem vpražla nežno. "Hočeš ostati pri mani? Bomo že kaj nažll sate! Pa moji kameradje , . .7" Palca Ja močno mahala z repom in me je s svojimi človeškimi očmi pogledala udano-ljubeznivo. "Dobro," aem dejal, "pa pojdi s menoj! Pojdi, aučka, pridi ; Takoj ml je sledila. Kameradje ao jo sprejeli z veaeljem. To ja sedaj naš tolkovni pea!" je razglasil Blank in oči ao ao mu svetile. Pod ga je stisnil na svoja široka prša. de celo Seydlitz ga ja parkrat pobožal. Od vsakega je kaj dobila; ta ji je dal košček mesa, oni kožček kruha. Ko sem se vlegel, se je vlegla k meni, kakor da se poanava Že od nekdaj. Hoj, kako to greje! Potisnil sem jo nekoliko navzdol, pod trebuh, na moj mehur. In sem jo pogrnil s svojim plaščem. In sem spaj kakor že dolgo ne . . . Naslednji dan sa je obrnila bolezen na bolje. Cez tri dni sem bil zdrav. "Ta pes je pravcati zdravnik!" pravi Pod in se Čudi. a J Prišel je neki švedski duhovnik, ki mašu-js po barakah. Potem nudi vsakemu, kdor želi obhajilo. "Ali gremo, junker?" vpraša Pod. , - Vsi gremo, razen Bavarca, Brttnna in arti-sta. Po sto mož kleči vsakokrat pred tem simbolom. Vsi razcapani in brez krvi. Mladi duhovnik nam ni čital evangelija, a svojimi besedami nas je tolažil. Bdeče vino nps je segrelo do srca. Okrepčani smo, kakor da bi v resnici večerjsli. Ko smo se vrnili, Je s*del Brflnn na svoji prlčnl. Je prepsden, ima globoko vdrte oči. Prezrl j i vo giblje z ustnicami. "Zakaj niste šli z nami, BrUnn?" sem ga vprsžal. "Zame nI nobenega Boga več!" je dejal hladno. "Od kdaj?" Je vgražal Pod. Ce že bočež na vsak način vedeti — v To- ckojem sem nehal verovati vanj t" • Domov smemo pisati! Domov! Vendar... Štiri karte in eno pismo vsak meaec, se glaal v povelju. Schnarrenberg je razdelil uradne tiskovine. Naenkrat je baraka oživela. Vae klepeče in vrši kakor, da bi padel med nas glavni dobitek. In možje pišejo. Na kolenih Imajo podplate ali pa deake in mislijo. Za podlago sem rabil svoj dnevnik. Toda komu naj pišem? Svojemu očetu, nikomur drutfemu . . . Človeka, ki bi se mu ves zaupal ni več. Toržj očetu ... In kaj naj mu pišem? Resnice ns morem sporočiti v treh stavkih, pa tudi je ne bi cenzura prepustila. Zato sem pisal, da Ša živim, ln da upam vrniti se. Da imam ns sebi perilo v katerem sem bil ujet in ga prosim zsto nsj ml pošlje spodnje perilo, milo, krtačo, glavnik. Moje rane so zaceljene, samo na eni nogi šs malo šepam ... Kdaj bo prejel to prvo znamenje onega, zs kateregs gotovo misli, da je že umrl? sem premišljeval ln sem se smehljal. Najhitreje v petih, šestih tednih, mogoče šele čez meseca ... domovina je vendar tako daleč! Mogoče pa ga karta niti ne doaeže več, mogoče je že davno v kaki morski bitki...? "Praporščak," me zdrami iz teh misli Pod, "napiši na mojo karto "Nemčija" z ruskimi črkami, bo bolje, kajne? Lahko vsa ba-rež, če hočcž .. Napisal sem veliko "Germanlja" ln aem prebral njegove zadnje vrstice. Takole so se glasile: Pa tudi ne pozabi na njivi, kjer je bila doaedaj rž, vaaditi krompirja, Ana ,,." (Dalja prtkedaJU.) Adamič Araežt: ČRNI DOMINO vssass ,wwwmmmw Zleknjen v dober naslonjsč prljsteljs Marcela aem že četrt ur« čakal na njegov odgovor Stavil aem mu predlog, da bi akupaj obiskala maakerado, kl jo jc kakor vaako leto priredilo neko dobrodelno društvo v hotelu Mizu Kalumegdana. A tako? VI n« poznate Marcela? To vam je čudak, d« pred le* tom Je bil' veseljak brez para, Izza zadnje maakcradc Je pa kar zakrknll In nikamor več ni ganil. In to vse le radi RSSiečne ljubezni, pravzaprav —- ljube-zrnukc nesreč«. Ona mu j« u-šla v Donavo. Vaa morda sa-nima ta zgodba? . . . Seznanil ae je z dekletom v nekem trgovskem biroju kjer Je bila tlpka-rlca. Puntala Je njegova In kakor 00 me prepričali dogodki, ki ao sl«dlil. jo J« tudi oa ljubil Blaznel je, ko ao jo potegnili iz vod«* in odnesli na proaektuni. In to v s« radi malega naapora zuma. 1'pam. da vam ameni prihraniti poplaovanj« rasnih takih nesporazumov v ljubvzni. vsak zavitek obledelih p Ur m Vsebuj« kaj takega. Razum, u — ljubevnih pisem a«veda. Pri vaa a« je koačalo dobro, tu j« pa zgodbo dovršila tata voda Donava ICaj a«, nič kaj pW>-neg:« . . . * Bolj redko aem od tistih dob aabajal k Marcelu* kajti čemer-noatl ss kaj hitro naiezem, ta ft škoduje ledvicam N1 mi živeti,.. umrla .. * Kakor v pismu, kl ga ja prejel Marcel ugodnega večera. In na koncu "vedno tvoja Allčice." O Aličice! Vidite, to ja moralo biti takole: pisemc«', kl mu ga je revi-ca pisala pn d letom dni, ss je takrat zamešalo mod časopise. Mareel ga za** ni mogel preči-UU, nI ssto prižel na maakerado, kjer ga je Obupana pričakovala mala AlMjtoa. In aopet, se-to Js skočils vt Donavo. Vae aamo radi nea rožnega založenega pisma. Kako naj rastolmačim ono. kar aa ja potom godilo? — Morda ga je prišla iakat ali kaj? Bog raaumil Kako sem ie rekel? Mal neaperasum? Napi Mimo sa Pr*eeeto. PONDEUEK. L Mro m zia aoreevati Pisatelj Karol Polaček je napisal v "Prager Tagblattu" sijajno satiro na moderne filme. Med drugim pravi: "Nedavno sem videl dva filma, ki KaieU, kako tudi tipkarica ali strojepiska lahko napravi svojo srečo. Na svetu je ni bolj čudne stvari kakor je oprava pisarne, kakršno vidimo na odru ali pa v filmu. V teh pisarnah nihče nič ne dela. Strojepiske med uradnimi urami nimajo drugega posla, kakor da ae lepotičljo in pra-šijo (pudrajo). Pravkar došle pošte ne pregledujejo, pač pa sede na mizah in "zvonijo psom svojimi dolgimi nogami. Pri tem pa pačijo obraze, uganjajo vsa kovrstne burke ali pa pojejo ali žvižgajo razne poulične pesmice. Kljub vsemu temu pa podjetje dobro uspeva; to dokazuje razkošna pisarniška oprava . . Vse osobje take filmske pisar ne nič ne misli na zvišanje ali na znižanje plač, tudi ne na social no ali pa na bolniško zavarova nje, ampak samo na ljubezen — kdo pa se bo brigal dandanes za poslovne stvari? S pogovori "Ali vam ša niso nikdar ponudili kakšnega dela?" "Ne, goapa — doalej so s menoj še vedno ln imvaod zelo lju. betnlvo ravnali P Razne zanimivoati Vsako leto 137,00 novih doktorjev Toliko novih doktorjev produ-cirajo namreč razne visoke Šole na leto samo v Nemčiji! I Vsi ti ljudje pa navadno nikjer ne dobe dela in zaslužka, ampak samo množe že iUk goste vrste kulturnega proleUrija U. Kljub tej žalostni sUtistiki pa se je število dijakov na nemških visokih šolah odJeU 1018. dalje podvojilo. Ta slika pa postaja še toliko žalostnejža, Če pomislimo, kolike truda in koliko stradanja mora večina teh mladih ljudi presUti predno konča svoje žtudij% Tako so priobčili te dni neki dunajsk listi oglas, kjer ižče dijakinja medicine mesto postrežnice za čas od žestih do polosmih zjutraj! Te strašne številke so dale povod akoro vsemu kulturnemu svetu, da se je začel resno bavit z vprašanjem kulturnega prole-tarijata. narejenih Prof. Gfeorge Crawl* na Mi ganski univerzi j€ prijavil J štvu za znanstveni napredek vo fotografsko postopanje k gotovi spol spočetega otroki tri mesece pred rojstvom h je preprost kskor Kolumfc Jajce. Mati se c^pir neznatna ličino posebne barvne tek.*! ki vsebuje poleg stroncija u vsem različne jodove snovi votok Ukoj raznese barvo i mogoči Roentgenovo sliko 8 nja razločno kaže orise in ok js otrokovega telesa. Tekočin neškodljiva in se nekoliko ur zneje popolnoma raztopi v I Glas iz oblakov Prebivalci New Yorka so doži- ______veli pred nekaj dnevi novo sen- ljubimkanju, z zavijaajaaft»ott ia Javijo; glas 4* oblakov. Nekega z globokimi vzdihi iz Ijajo čas, ki je naiven do-konte," za "kont za "korespondenco." Strojepiske sanjarijo o idealni ljubfcni, to je o Uki, kl pripelje do zakona. To ljubezen opevajo v ppsebnjji pesmicah. DekleU so navadno precej dolgih nog, na glavi pa nosijo lepo, ovalno trajno kodra-nje. Vse, kar živi, je podvrženi ljubezni. Pripomniti je pa treba, da prokuristl za "idealno" ljubezen navadno niso sposobni. To so — v filmu — ljudje pomečkane po-sUve, nosijo velikanske pleše in imajo "pekovske" noge. Pri vsem tem pa so surovine, ki se ne marajo nikoli sprehajati s "trajnimi kodri" po zeleni travici, ampak— Zato pa se — v filmu — tudi nikdar ne oženijo s "trajnim ko-dranjem." Zato pa se strojepiske lz njih — v filmu — same norčujejo . .. Gospod generalni ravnatelj je pa že vse kaj drugega. Ta stoji visoko nad prokuristom. Vsi sc vitki in imajo silno 4 uho vi te (reci: bedaste) obraze — v filmu kajpada. Vsi imajo tudi krasne zobe in so sami tenoristi. 'Njihovo znanje nI posebno obsežno; če znajo telefonirati, je to že mnogo; pisma pa že ne znajo več narekovati. Včasih so tu-di hudi, toda kmalu se dajo pogo-voriti in se s "trajnim kodra-njem" kmalu Uko sprijaznijo, da gresta oba kar naravnost iz pisarne pred oltar." Tako se godi na platnu. Ljudje i>a te bedarije gledajo in poslušajo . . . - "Ta stol je pa res neroden niti 6 minut ne more človek na njem udobno sedeti!" "To je dobro — stol je namreč namenjen za obiakovalce." . dne namreč so videli, kako kp-;i nad rm#imi . majhno letalo omai par ij^ metrov [ visoko. Brenčanje motorja s# je v veli-komestnem hrupu kar izgubilo. Nenadoma pa so slišali ljudje iz višave člov^ki glas. Ves promet na uW<*ah jelia mžh zasUl, ker je vgp gledalo v višino in poalu-šalo na Ujinstveni glas. Na le-Uhi je bil namreč govornik, kj je govoril zbrani množici. Najprej je govoril o svoji iznajdbi, ki mu omogoča, da .govori z ljudmi lahko iz višine 600 metrov. Aparat, Uko je rekel govornik, je tako močan, da lahko prevpl-je ves velkomestni hrup, človeški glas pa se sliši s pomočjo tega aparaU več kilometrov daleč. Le-Ulo se je nato dvignilo tako visoko, da se je videla v višavi le majhna pika, človeški glas iz o-blakov pa se je še vedno slišal. • toV d PROMET POfiTANSKE STE-DIONICE U APRILU 1931. GOD. U aprilu je štednja uspješno napredovala: pristupllo je 3,529 novih ulagoča, Uko da sada kod PošUnske štedionice ulažu 147,-371 lica. Suma uloga porasla je za 8 milijuna dinara, te iznosi krajem aprila Din. 253,038, 410.58. U čekovnom prometu otvore no je 126 novih čekovnih računa, tako da sada ima kod PošUnske štedionice i njenih podružnica ukupno 19,-677 čekovnih računa. Promet po čekov nim računlma u mjesecu aprilu iznosilo je Din. 5,301,013,-108.70, a sUnje uloga krajem mjeseca bilo je Din. 792,122,-348.56. Ukupnl ulozl kod PošUnske štedionice iznose 1 milijardu i 45 milijuna dinara. - NOVO — NOVO! Prejeli smo poročilo od g. | Kampotiča glavnega znate ka Cunard Linije, ki se je nje dni povrnil iz New York naprošeni smo, da objavimo bodo vsi naši potniki in i niki, ki potujejo s Cunard« velikim parnikom "BEREN KIA" iz New York, 20. ju dobili brčzplačno jugoslovai vize na svoje p»se in polq popusta na vseh železnici Jugoslaviji. ^ Posebni železniški voz za iifcnje s tem p#nikom odi< icaga direktno v New Yoi vsi oni, ki si nabavijo povr karte fbžnje, bodo dobili žane cene. (Adi Rojaka, ki so to poletje t njeni v stari kraj, opososrjam sledeča ugodne prilika sa potov Na ILLB.da FRANCE, 5. jsal] vrli glavno skapno potovanje vencev pod osebnim vodstvo John Volaka, ravnatelja III. Praacoske linij«. Najboljia poi ba In izkušeno spremstvo Vs torej zagotovljeno. V Vaio 1 ja, da sa čim prej priflsslt dl VI! Na AQUITANIJ!. 17. jaaija. bo 1 ao potovanje Jugoslovanov n seljeniftki kongres v Zagrebu vodstvom g. Ekeroviča od O . Unija. BERBNGARUA. 20. jaaija. bo 1 izletnik« KSKJ. Tudi nečlani potujejo ob tej priliki. Na PARI6.U, I. JaUja, priredi 1 coska linija drugo skupno po nja am«r. Slov«nc«v v stari Potnika bo »promljal znani in i«ni spremlj«val«c g. Avg. Kt der is Ovelands. Pridružite s tudi VI in Vam gotovo ne bo Ako šalite potovati s kako c linijo Sli parnikom, Vam tudi I ustraiemo, kar mi sastopsmo vse ne linij«. Za aadaljna pojasnil« s« obrnit LEO ZAKRAJSEK MMt§wiBMkofHe»Y 630 —- 9th Avsaa^ y«k. N. T. SPREJEMA WVSA v tiskarsko mit spaiajoca bela Tiakm vabila sa vaaelic« la shode, visftnlos, časnika, knjigo, koledarja, letake itd. r slovenskem, hrvaUkem, alovaikem, čeikem, nemškem, angleškem jeziku In drugih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JU'J. DA TKKOVINE NAROČA X SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila laja vodatvo aaUaSo dalo prt« vrsta S. N. P. J. PRINTERY MS74I 8*. L>wirti Amm OnCAOO, UL TAM S« DOBE NA tBJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA