29
poročila
Ljubljansko geografsko društvo je v
spomladanskih mesecih leta 2004
pripravilo tri ekskurzije: v Koprsko
Primorje (marec), Prekmurje (april)
in v kočevske gozdove (maj). 
Na ekskurziji v Koprsko Primorje z
Ireno Rejec Brancelj (Agencija
Republike Slovenije za okolje) smo
bili razočarani, ker se ob našem
obisku pomlad v kraškem delu
pokrajine še ni "razcvetela". Obiskali
smo stene in naravni most pri
Sočergi. Žal kraški del Koprskega
Primorja demografsko izumira, kul-
turna pokrajina pa se pospešeno
zarašča. Obiskali smo Topolovec (v
flišnem delu Koprskega Primorja),
naselje s slemensko poselitvijo in
kmetijskimi površinami na terasi-
ranih pobočjih. Zaradi deagrarizacije
in depopulacije se številne parcele
zaraščajo. Velika razdrobljenost in
majhne parcele ne omogočajo so-
dobne (ekonomične) pridelave. Veči-
na še aktivnih kmetij se ukvarja z
zelenjadarstvom, delno tudi z živi-
norejo. Mlinarstvo je bilo v pretek-
losti pomemben gospodarski dejav-
nik na podeželju. Na Dragonji (skupaj
s pritoki) je bilo včasih več kot 40
mlinov. Ogledali smo si Mazurinov
mlin, ki ga Zavod za varstvo kulturne
dediščine iz Pirana postopno obnav-
lja. Velike pozornosti na poti je bil
deležen slap Škrline, ki se nahaja na
potoku Pinjevec pod Koštabono. Pot
po Koprskem Primorju smo končali z
ogledom Tonine hiše v Svetem
Petru, kjer je etnološka zbirka,
prikazan je tudi tradicionalni način
pridobivanja oljčnega olja. 
Vremenska napoved za 17. april ni
bila obetavna. K sreči je za Prek-
murje, kamor smo se odpravili z
Ano Vovk Korže s Pedagoške fakul-
tete (Univerza v Mariboru), značilna
najmanjša povprečna letna količina
padavin v Sloveniji. Dežja ni bilo,
uživali smo v lepem sončnem dnevu.
Večji del dopoldneva smo prebili v
obratu ženskih oblačil mursko-
soboške Mure, kjer smo si ogledali
proizvodni proces, spoznali zgodovi-
no podjeta in načrte prestrukturi-
ranja. Pot smo nadaljevali ob potoku
Ledava do največjega gradu v
Sloveniji, kjer je danes sedež občine
Grad in uprave Krajinskega parka
Goričko. Župan občine in direktor
parka nam je na kratko predstavil
"zgodovino" občine in krajinskega
parka. Izpostavil je velik pomen kra-
jinskega parka za razvoj Goričkega
ter sodelovanje z avstrijskimi in
madžarskimi partnerji, ki je pripeljalo
do oblikovanja obsežnega zavaro-
vanega območja v vseh treh
državah. Zanimivo je, da se vizija
razvoja zavarovanih območij ter
pristop k varstvu naravne in kulturne
dediščine med upravami parka vseh
treh držav zelo razlikujeta. Župan je
izpostavil prednosti ustanovitve
majhnih občin (zlasti na infrastruk-
turnem področju) in poudaril
potrebo po okrepljenem med-
občinskem sodelovanju. O velikem
razvojnem potencialu Prekmurja
smo se lahko prepričali tudi v
Dobrovniku. V osnovni šoli so nas
sprejeli župan občine Dobrovnik,
predstavnice dvojezične osnovne
šole, madžarske manjšine in turis-
tičnega društva. V živahnem pogo-
voru smo spoznali delovanje dvo-
jezične osnovne šole, prihodnje
razvojne perspektive območja in
način življenja tamkajšnjih prebival-
cev. Prekmurje smo zapustili zelo
dobro razpoloženi zaradi opti-
mističnih in prijaznih Prekmurcev,
evidentiranih razvojnih potencialov,
pa tudi zaradi odličnih kulinaričnih
posebnosti pokrajine. 
Regionalnogeografske značilnosti
izbranih slovenskih pokrajin 
Značilna kulturna pokrajina v flišnem delu Koprskega Primorja (foto: Simon Kušar).
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k30
poročila
naučili in kako mestna oblast te
izkušnje upošteva pri upravljanju
mesta. Metka Sitar s Fakultete za
gradbeništvo je navedla ekonomske
mehanizme (cene bivanja in vzdrže-
vanja stavb) v sosednjem Gradcu
kot temelj "mestnosti". Vladimir
Drozg je predstavil spremembe
oskrbnih in bivalnih dejavnosti v
mestu skozi čas ter socialno sesta-
vo mesta, ki je odraz specifičnih
zgodovinskih razmer. Dodal je tudi,
da se mesto v novejšem času ven-
darle odpira tudi k reki, ne le s "fes-
tivalizacijo" površin, ampak tudi z
okrepljeno povezavo obrežja z
mestom.
Sledila je izjemno zanimiva razprava.
Udeleženci so izjavili, da je medsek-
torska izmenjava izkušenj, mnenj in
vizij izjemno koristna ter izrazili
pričakovanje, da se bodo tovrstna
srečanja (tokratno je bilo četrto)
nadaljevala.
Mitja Bricelj
Večeri ZGDS
Pogovor o problematiki mestnih
središč (njihovo praznjenje, spre-
menjena sestava prebivalstva, nova
nakupovalna središča, kaj lahko
opredelimo kot "mestno") je aktualno
zasnoval Vladimir Drozg (Maribor,
26. maj 2004), da bi osvetlil novejše
razvojne trende, ki Maribora niso
zaobšli. 
Sociolog Andrej Fištravec je
navedel najbolj odmevne mestne
prireditve (npr. obrezovanje trte,
flosarski bal), glede razvojnih vizij
pa je menil, da "nekatere že izve-
dene lahko koga spravijo v zadre-
go" (prazno letališče ter avtobusna
postaja). Arhitekt Andrej Šmid je
nazorno predstavil arhitekturni
razvoj mesta ter izpostavil klasične
pristope in elemente, ki v novih
časih potrebujejo dopolnitve, spre-
membe, prilagoditve ter pretehtane
odločitve, da bi dobili novo kako-
vost mestnega prostora. Mirko Pak
je opozoril na podobne trende po
Evropi in tudi zunaj nje. Izpostavil je
dilemo, kaj (če?) smo se iz njih
Majska ekskurzija je bila nekaj prav
posebnega. Tomaž Hartman (Zavod
za gozdove Slovenije, Območna
enota Kočevje) je udeležence
popeljal v kočevske (pra)gozdove.
Seznanil nas je z zgodovino Ko-
čevske, izkoriščanjem gozdnega
bogastva nekoč in danes, naravno
sukcesijo v gozdnih rezervatih in z
naravovarstvenimi projekti. Avto-
busni vožnji je sledil sprehod skozi
pragozd Rajhenavski Rog in gozdni
rezervat Pugled-Žiben. Posebnega
občudovanja je bila deležna 500 let
stara in 50 metrov visoka jelka,
poimenovana Kraljica Roga. Več
fotografij z ekskurzij si lahko ogle-
date na spletnih straneh www.zrc-
sazu.si/LGD/.
Simon Kušar
Slovenija - vodna
učna pot Evrope
Takšna je bila uvodna in sklepna
misel seminarja za učitelje geogra-
fije in biologije, katerim so se
pridružili tudi predstavniki drugih
strok (kemija, krajinska arhitektura).
Organizirala ga je ZGDS ob sve-
tovnem dnevu biotske raznovrst-
nosti (22. april) na OŠ Rodica.
Seminar je v zgoščeni obliki udele-
žence seznanil z vlogo javnosti pri
načrtovanju razvoja porečij in veli-
kem pomenu učiteljev-mentorjev v
tem procesu. Celovit geografski
pristop (morfologija, hidrologija,
biologija) pri obravnavi voda, ki
upošteva tudi družbene dejavnike,
predpisuje tudi Vodna direktiva
Evropske zveze. Slovenija se je
dolžna vključiti v proces poročanja
o stanju voda in načrtih za njegovo
izboljšanje, javnost  pa ima pri tem
še posebej pomembno vlogo. Kako
izobraziti javnost s temi vsebinami,
jo dejavno ter odgovorno vključiti v
ta proces? Izjemno pomembno je
motivacijsko in strokovno delo
učiteljev-mentorjev, saj je precej
dela marsikje že opravljenega, po-
trebuje le še končno obliko in
(morda) okrepljene medsektorske
povezave.
Udeleženci so se seznanili s pome-
nom ekoremediacij (D. Vrhovšek),
z načrtovanjem obvodnega sveta
(M. Vahtar), z raziskovalnim delom
mentorjev (I. Lipovšek), z geograf-
skimi metodami pri interdiscipli-
narnem pristopu obravnave voda
(A. Vovk Korže) ter z vlogo javnosti
pri odločanju (M. Zupan). Vilma
Vrtačnik Merčun je na terenu pred-
stavila Učno pot ob Mlinščici (na
voljo tudi kot knjižna izdaja OŠ
Rodica). Novost predstavlja pove-
zava gospodarstva s šolami in
lokalnimi skupnostmi. Predstavnica
gospodarske družbe (N. Hajdinjak)
je učitelje seznanila z akcijo obnav-
ljanja zapuščenih vodnjakov in z
razpisom za izdelavo vodnih učnih
poti (v letu 2004 si bodo štiri
najbolje uvrščene šole razdelile
milijon tolarjev). 
Udeleženci seminarja so z
anonimno anketo ocenili vsebino in
izvedbo seminarja kot "zelo dobro".
ZGDS bo zato že septembra 2004
pripravila njegovo nadaljevanje v
porečju reke Reke. Obenem je
ZGDS pričela tudi s pripravami na
interdisciplinarni seminar "Slovenija -
vodna učna pot Evrope", ki bo že
decembra letos v Ljubljani.
Mitja Bricelj 
Predlagajte aktualno vsebino in
kraj naslednjega večera ZGDS.
Nove tematike, zanimivi večeri:
že v oktobru 2004.