fchijft visako drugo in {etrto sredo mesecs; velja * poStnino vted in v Gorieis polilja-ojcoi a* doin sa DHUZTVENiKE „Sot;e": it vse leto.......2 g»- x» pol ieta ......1 r> x% «5etrt leta......— „ 50 kr. « NEDRlzTVKNIKE: xa »se letc......2 Cl.SOkr. ia pol let*.......I ,, 30 ,, xa cetrt leta......~ ., *!0 r Posftmetni Usti se dobivajo po 10 kr. pri kf.jif«r,u C. Sochir-ju v C'ofteL Soča Otnanila se prijemajo in plafuje «• xa n»- yadno tristopno vrato: % lr. ee se tiska 1 krat 7 „ „ v „ 2 km ti » u « „ 3 krat z» vece jiismenke po prostoni in \sakr«t za kolck 50 kr. Rokopm se ne vravqja, dopwi naj se bla-govoljno frankniejo. SVednistvo in opravitiJtvo j«? v hiSi st, 86 „ Contra ia Macclli. " Naroonina naj se blagovoljao posilja pcd oaslovora: Viktor Ooler.e v Gorioi. Organ slo^enshega politicnega rtnizlva goriskega za brambo narodnih pravic, st i V Gorioi IS. apiila 1ST1. I tedaj. Volilve oblin*kiih za*;opov. Ker je zadnje uw&ct* prutekfega iu prv<*! tekotei^a leta v muogtU obtfnah ua Uori&kriu iztekla o J* tna doba, za katoro so bili voIJMii obOiuiki zartopi htanShMva iu 2u]>an*tva) ia to .*• v uekfttrrili zupanijab ze m»vi vulili, v drugib sd ujib imIumio, ali »•• jiua koniiitudjonalno *l»*l««iuuj»" i»Wint doi«d iu dr-iav»k na kori«»t ubnnarj«'V, dtv,»'iai;i»v in itrJtav-ljauM>( ali na njihovo AktMo vr>iti, Ak«» s«> \o-litvt* v^iidnt*. to j«». ;tk" w» izvidjenci ;'.nat\ijni, >p*,w>bii!, pravit'ai in tn»rlji\i uio^jp. suifiiio w /ana.ki naprrdtk. k«»1ik««r «i»»^m\v |msprAi*vali; tv pa Voliwn iifznai'ajuts lualnTrdtti* ali i'Uu» no-sjHis>rMu\ iPkpnivinH» in uialitinanK* xa^topnik^. nam jH^tani' >am»mprava ali u\ii>!umiija <*!»• •"iu iu d»»iid iu ^pbdi k*ui»ttturija l«*iik«* z iu hmsi'i m» iani*nwrijo in na iu»'st«t udftuj. p^jd«im»» «ui./; r»>k«^«» pot, I*r»'zir4jt» za /daj vdih»* di*/«diiiii p«'>lan-r«-v, Im'Uio ^t\ori!i iM»uili uVinsJiih za>t«»puik«*v in *\e*-T bomo razpravljali »a-!i* >praskiija: L KMo ima pravir<» wliu* 2. K<*dM uiib pravi-ro vtdjt'ii biti in ko*ra naj \idimuf ."».-Kakvo-jih dr»'avijan?kih pra\iV su d»l/n«^ti <• f»*j */a-dt-vi sa\4*dati in jira ludi dfjuur-k" zad«»-»avati. I. A>-i'w i«ri /:tfif<*> iftfi/i * Pra^irt \<»lHi imajA t^i ti^i nl^iuarji. kaf^ri ^ ArMry-ki dr-iavljaui in «»d *«v»j^*a n^prvmakljiv**^ p*ix»Ntia. <>«i t hrtn»j#* ali d»*Mk"V v t.Mmi Uk izrawn davok pia'ujt'jo; p"t#«ni wdi izm«*d «»Minar-j**t d^ma'in«-v, n* ir!*"*»IM »a '*\ aVi pla^ujVj^i datvk. ali n**: duh^vniki. tiM tifrnikt, tiradni* ki, aistniki, doktorji i. t. d., kakor jib uavaja I §. 1. obJjiisk«?ga volivnika za goriSko-gradKCau- J sk»> grotijo, in zadnjit1 iinaju to pravieo tudij La.stui ubi'liuarji. \ Po t«'iu takeui smejo voliti wliki in muli" posestniki. kmetjV iu l)ajtiri. lastuiki obAiruih ubrtnij;»kih naprav in mali rokudeloi, zlubtniki; iu prostaki. iu\'iijakr in taki, ki uis» bili nikdar • v uubfiifj Soli, iu *kvv imajo vsi ouako volivno j pravir«», ker vulij*. vsi piiako >t<»vilo obc-jiiskih i zastupnikov. Tu ni t«»daj uobcut'^a razlof'ka; vsak,! ki'dur ni kaj ta^ra zakrivil. kar bi mu naklo- i nib) ajrubw voliviif praviitp. si»<» v volitv^ni ssbor-ni«*i i fiiakiiu poui>><»m Mnpati in ulasovati. A to 5if ui /.udosti, da imanio pravict*; j mi w jii» uioraiiio tudi Kanilnti. jib luoramo rabiti. Kakor su p«^tavik dum* za to, da se iz-|mliiuji«ji». tako mi nam tudi pravfc« z:i to po-d»dji'iii% da jib raiiimo. i'ravbra. ako si« iit> ra-lu. jr uirtva iu tako >n iiar«nli in ptisamui r«»-Aitinrikancili in An^b'/.ib biti v^s kar mojv in j*m»\ k r^itvani in U* so tako ziiahtit,t da m» ni.il >tranka:ni posanuznib kaiididattiv pntv povostoma luidi tt-przi vu»niaji*. Tika y- tudi na Fraiit>»/,k(*iii iu v Svajci. V Avstriji pa j»k naj vi-ra zivabnost pri volit-. \a\\ na (V;kHn; tain in1 oMani* tiikwki doma, nd«» osbttudi Mar«*i in bulniki s«» dajajo k vo-litvam vtnliti in tudi m-sfi. A pri nas, zaliboi;, ni tako! P«>**d>n«» pri Mb»'in,*kib voiitvab razo-i\i>xi\ uas»* Ijud^tvo vidiko ncrnariiost, ki so pn-t*»m navadno uad lijiui ^iia^uji*. Obt'inar! ti /.avot^vljas »»ri vsaki pribki, da >i S[«*\i'io*r. |Mitia>a^ **«* s ^v<»j:ju i*od«d.;nbj«4ni, t«i/ii, •!.! "•• ti krivio uro*li, k>*dar d»biva^ fa nrad««v tudi h ob^mstoa n«Mn*k<« ali italijan^ki* d«»pi><\ na tai-.orih ?•< vzditruj«»fi nav-du»tiio. m> »»n««. ampak »'»b*' roki. k«hr m« tir-jaju iiarodn** p.'aviiv iu vnij^ ua \s*':prlo: nho-•*muo! biA'ino!": a k>d&r ic tfa-t vnljtv«» no-vrca «ib*"insk.'t'a za»i^pa. katwi j»»itom v svojfj rdiiini narouiio p'«* bdik«> pospMijf% ali zavira, na katitfp, ali h» ti b«» sluvonsko ali drugrac^ dopisavalo, takrat ni tie duha m Bluba o t*»bi. — Ualje so prav pogoHtoma prito^ujoS, da so z obLin»kiui premo^enjem slabo gospodari, da se ti protczka brtiiuena nakladajo, da su tu in tani krivii^e didajo, in vso to po obCinskih zastop-Hikih: a kedur lobko pripomoreS, da se tevi odstranijo in novi poftteui in pravifini mo^jo na njih mosto volijo. takrat «i na vse to puzabil t#»r lepi> v st'Kiem mini svojo polje obdolujeS, ali ])a oppkaA na domafom ojarn,jiSi!u krompir in Kaj lebi mar, kndo bo v prihodnjw ^upnnil ali staivsiuil? davki bodo pri vitflin tern rasli, robote se ti bodo v#» ono unkladak\ m izgo-varjuS, naj gospodari v obfiini, kedor liofe. In kakor misiis in govoris ti, tako misH in govori tvoj sosrd in cnako m« vi»fs tlruzih ncnwmezev v sospski; in potcm ,sp zgodi, da prido k volitvi iznuid duo do 500 volivcov morda samib 50 ali 40, ali pa so niuiij, katori volijo potom starofti-in', kakor w» jiin poljubi iu navadno prav na tvojo in oluMnino Skodo. Pniufcli, k«dar to vabijo k volitvi, da viogii" pmv ml tmoga volivca, morda prav orl tt'bo, odvisnti, ali m izvoli vgodno, ali uovgodnc-. nari'idiio ali .protinarodno staroftinstvo;, ta miscl in poiios. na svojo prarico ii»j t«» fane k volitvi; | sicor ti svotujVnio: nu babaj se veft sd svo-Ijini narodnjastvom, ao vpij na taborih in v ! dntztvili po pravicali — saj najmzneJHO {volivno \pranrti) saw snnenwrjug —, no zametaj de-i narj'a za narodno ^asopise, po katerih svarilib ; in podiikih se ne&»8 ravnati, no nadlegnj oblast-!idj s prito^bami vsake vrste, ampak ostani I lopo doma, obdnluj pridno svoja polja, plafiuj in opravlja,j raolW in potxpezljivo vse, kar in tkoliknr so ti naklada, spolnuj brez ugovora vse, ; kar ti oblastnije vsake vrste zaukaznjejo, tudi it ik» vpS, zakaj in peci doma, v bo2jem strahu krompir in nblice. — Nein ^K.o«ft*axi.ooa5l«.a vojslca. I'rcdcn pntiamo v kratkih obiisih cast, bravcem nast'^a li»ta razvib'k tega v svojib naslodkih ; stra«neKa boja, hoccuio tu naj pcrvo omnniti v»rok [ra/poi-ii iikmI Prosijo in Fraucoxko. Jtioftek:* It L«ric« ia Troovo. F«t«pi:iaa 6rtict. Solkaa je jako twin* van, poleg ccate »e ^zdigajcjo tepc bile iu poftlopj«tki bi delata vsaccrou iMCRta cast, Zm telesQo brauoje dwhro pnekrbljcno. Giej» skoro na voacib vmtih \i»i lovorova Tej»f ki te priljadao noter vabi. Prevet zapeljivo j«t ne moreva s« jim ogniti. Gostivue »o razlicne, oektere bolj gosposkc, neKtere bolj kmeLke, Jaz in ti, ki imavu dolge tilace in v^rn frak, ki vedco govoriva nobel n8olang es gehta, obrniva ae v sot-kanskt ^grand hotel,* tjndje pravijfi „pri Droci." Pri Droti tcdaj raadiva m male, do tudi nesva trudna ; maslic dobrega cividina kronbergkega ne bo nam Skodoval. Vsediva se k oknu, gledajva pooosne Solkance, ki mimo hodijo, ia brbke Sol-kanke, ki pri stadenci vodo zajemajo. Pasi si oft in *rc*, kakor drago. Par. prijetai Ijadjc ho to: uc tudim ae zdaj vrc, zakaj jib je moj scdaj jako jako oddaljeut prtjaielj .iladkorjaacc" imenoval. 8&) «>e ti znaju tako b"{JO priiiiovati, amebtjati, sbdkatt, posebno dekieta. O .^olkanc*- sladkor-janci! - Solkaoci i>o» tjdi xa duso tiobro preakrbljeni. Dvojc cerkev imajo v vaai, da nc fitcjem drnzib poddroiuic. All jaz te ne p*ljem vaaje, prvif, ker «i videl ie mnngo se lepSib ccrkva, dra-gic. si pa to proved apaceo, si premalo mulitcven. In ko bi tadi bii molilevcu, kdo bo hoiA cerkov-nika klicat, da ti bo odpcral? in povrh tcga je Se cerksvnik (Smereu tnoz, ako ne vidi pleitka. Tega midva pa nemava. Raje pojva v iitavitieo, ki je vedno odprta in poleg tcga fee ua ccsti. Na zanra-diva veliko. Dre majbni fiobici sii; v prrej mala tnizica, na mixi vsi slovenski casniki. Se celo prvi list „Soce.« Kenemskih neaem mogel nobenega zagledati; pravijo, da so solkasski (Jitaluicarji tako fanaticni, da nocejo nic »lisad ir videti, kar je laSkega in nemSkega. Le h radovednosli so se bili uekdaj oarocili na uemgki lis*, ne vem ali je bila agemeiudc" ali agemeine* zeitnng. In menda srebajo se zdaj uasi citalnicarji nemsko politiko edioo \z tega lista. a vse ua skrivaem, ker, kakor ' sem tc rckci, ueseui vidol nobenega uemskega ^ lista, tudi tega ne. V drugej sobi jc citaluiska knjiznica. Lehko ¦ vganes, koliko zvexkov Steje. 0c steje vse dozdaj ! izdane sloveuske knjige, prevefi ue bo, vseh pa j ne Steic Ali tain v oglu je nekaj skrivnega. No* I redna tribojuica je i» leta 1848, Solkanci so te res stari narodnjaci; iu e'e se dandaues najbolj zavj}da]o, nij cuda, a cast jim vendar gre. Na, spraviva se iz Solkaua, preveft sva se mudila! Imejva potrpljenje, vendar se nekaj. Si li poslnsal, kako Solkanci govore ? Cudno je to, da nesi ti tega hitro upazil, ki vedno v zepu nosis MikloSicevo dlovnico ia pa staroeloven-Rke cvangelije sv. Matevza. Aline sli&s, kakoskoz nos govore. Zdaj pa naj pride se kdo in naj irdi, da v Btaroslovenskem nij bilo uosnikov iu polglae-nikov, ko se se v solkaoskem narefijt nabajajo. Ti,ko bus enkrat Miklosida poslusal, povej mu, da naj k svojim dragini dokazom o nosnikib in pol* 1 i„liia 1870 leta se ie v pervo raznesla to boj pri Saarbruekenu; ob enem zmagajo Prusi bate; pa to spodtikanje nas sili k večeni na smeh. novica da i od strani začasne španjske vlade v bitki pri W6rthu, imenitni francozkii general Od kod to pride, da vi pri nas zasledujete panrusizem, odmenieu za Lih kraljevski prestol pruski Mac Mahon je bd skoraj popolnoma pobit, Fran- je prav lehko vganiti. - ri*Ud S postane resnica; 7. julija M se pomaknejo na Bitseh. - Bazaine prevza- Vaša stranka je zaves še mlada, m dwm- ELri^EoVšpVnjske vlade, vojvoda Prim, me nadpoveljstvo čez pri Metzu stoječo francozko U kakor sami pravite, Avstnji prav nic nevarna, vseTderžavam^ da^e pcn«^ krono hohencolern- armado; Mac Mabon se verne v Nanc^ mdar le zmirom z talijo koketuje.- JZ*1^*V* to se vzdigne vse francoz- Med tem napreduje nemška armada v jugu; Zato pa, ker iscete svojo ,reco zunaj Avstrije, ko &sopi ie ker se francosi boje, da bi jim bil Saarbruckna m obsede f 0. avgusta veliko mesto j menite, da je tudi uasa politika neavstnjska m da noviTaHv^aniji nevaren sosed. Pogumni vojni Strassburg. Terdnjava je bila slabo s živežem o-; ima svoje tezlSce v Kus.ji.-~ Stan pregovor hrup nastane na F ancozkem; 10. julija veličastno skerbljena, ali vendar, od Nemcev pozvan, naj; pravi rvsak men po svojem vatlu.-n oL?X f^ncoz^ država proti kandidaturi pru- se poda, je poziv odbila'. V Parizu je zarad ne-| Jaz pa w vab.m dragi gospodine pruhte le La princa Homatija postna vedno bolj zamo- srečnih bojev- vse razdraženo, novi ministri sej enkrat z menoj na kmete, tam bom začel fane om ana Začno se diplomatični pogovori med pruskim volj]o. JuIes Favre tirja v javni zbornici, da se*P*f Avstriji m za iu^ojmd.gah; boste videli, Sem in francoskim poslancem Benedettijem; N^om;, ki je bil pri svoji armadi, odvzame za- **> «»**> kme^ plo a namazali in pot ,uua, S Leopold se odpove prestolni kandidaturi, poveljnistvo voske, hi poslanec Keratry ide Se!?" Ravno teko, ka*or so j,, utm pokaza. med tem vre po tisoče ljudi po"ulicah Pariza kl.caje:^ korak naprej, ter tirja, da se mora Napoleon «« Ajrtei pri \ukii *J. oktobra Wub, k> ,tu %l vojska, pojmo v BerolinP ker se je rav- Lpovedati vsemu vladarju. Ob enem izd, ti.;- racali s Paime^jer ste emor,8irovali za Italijo. no sedaj, /| 5. julija) v francozkem postavodajnem avLta pruski kralj prokiamacijo na francozko . Zagotav jam vas, da Mov,h;c ljubi svojo do-zboru blizo 70 milijonov dovolilo za vojni oddc- ,juhdstvo, v kateri pravi, d, se ne boruje .Fran- ™«*.I* *ud\svf v Avstrm m zunaj Avstnj« lek in ob enem poterdila postava za mobilizacije caozi in ua sc bode njili življenje in premoženje «vece Slovak, bratu; a pnw.ni t-m jm m o>t:u,, in osnovanje prostovoljnih polkov. varovalo m branilo. II,. se ta «javljcna. kasneje, *«** Av»tr.Jski dermljnn ni kot tak pripravi,-« Drugi dan se odpošlje, ko ne morejo di-|ko 8e je spremenila vojska v nesrečno mesarsko žrt«v*tl ««*. bhgo m svojo krv m ob,taiwk dr nlomati Stvari pomiriti in se posamezni poslanci I klanja, niso spolnovala, hočemo na tem mestu i^ve. K svojVj srtfi ne ob*«* gb.veiMki narod rta-odpotijo, od strani Francije poziv na boj. Povsod fo vJlditi. ! *»», po nohtih in neredu in,pen*,h ri^ntov se detajo vojne priprave, v obojih taborih je ve-1 |,ra8j se z veliko hitrostjo pomi&jo proti ^ »i zahtevamo ^..j«, nam po bo/j. ijiO- liko navdušenje/Druge vlade se trudijo, vojsko, | gcreu francozke dežele: pri Metzu se ž« 15.t«v-; veSki postavi priznane prane*, j. to um m biruk-če ne odstraniti, pa le vendar omejiti na boj med | g,^ začne ljuti boj. Velik oddelek francozki; ™«™ vže aln&astvo. N», prt va>i malsti *• Francozi in Prusi, ali vse je bilo zastonj! Od | armaJc, ki seje rozprosteril s. hodno od tml- temu m čuditi. Saj pdobro znano, da mv.it>. strani angkžke deržave nasvetovana konferencija L:ave) se18. avgusta skoraj popolnoma pokoriia.; besede .;libert;V> h na j-v.ikn, a da nj.» pomen m se V Parizu zaverže. Vojska je bila toraj pred Boj je bil kervav in tudi Nemci so imeli veliko" ob.swu* prav .slabo posnato in taK» Ldrnacit«*, kakor durmi, zgubo; 90000 jih je padlo na obeh straneh.' «a tolmačijo Asni, Ulantiui m Vnm.i m P«n- Vidi se iz vsega, da ni šlo tu za nobene p0VS0U/ prj malih in velikih bilkah vidimo Iran-; cozkpm- Sami bi radi s\ob.«l.>^.l«r.ihili i» \m kar koristi dtovečanstva, temuč samo za dinastične cozko armado nesrečno, veliko manjših in v.;rV I m po va5cm na _ zid pritisLiU in kTorizAvalt. Kaj interese iu strogo bisne namene. Napoleon, kc-|jih krajev pade v oblast zmagovalnega Prusa, ki»"'J' Tilk<> *'1 nuslit" »vob.>dt>, t in'.«) /apinj^o bo-tererau se j« prestol nekoliko majal, je hotel boj; se Lul; v vsakem obziru kot gospodarja s kci'-;««^ k;itrtri *'¦ '^»»»"^ b« cisto, moralno in r^la-pruski kralj tudi. Hitro se najdejo izgovori ali| Vavim mečem pridobljeno zcikIjc*. 1 željno dru&vu približati!-- vzroki in zažcljeni morivec je bil tu, ter v krat- mC(| tem se Napoleonu drugi sovražnik ro-; Vklanjajoi:^« <.» v.mi ,S!»vwwu *v* nmli u kem začel, krepke ude dveh narodov kervavo (]j# yA herbtom njegovim se namreč vname revo-! brezpravnima hrirtta: „»klaf-4 ^u;.^s> št«*«.! im«M|»»vah mesariti. Nekaj dni preteče, brez da bi se bila 1 ]ucija. Upori se začnejo v Marseillu. in tudi v ^ vasi mesini furliui^iiu in ni4« tudi v /mdnji dO-stvar začela razvijali; temu je bilo v pervi versti parizn. Kepublikanei tirjajo orožje, da rešijo do-'; bi t..diky uapr.ib«vali, (u hi «.i t.ik-» itn»n'»i,^Ii, k.&-krivo sodelovanj*) južno-nomskib deržav s Prusko. | movino in sicer na prvo Napideon.1 in po-; kuir «11 i«wnuj«'j«.» vi umikam narodi, m* i itjimt tudi Spremenil se je prusko-lrancozki boj v nemško I tem prusov. Pomiri se z časom zopet Ijinl-' i»r.tvi Hntijuni. -francozki, kar ni bilo popolnoma po godu bolne-1 stVOj teP so energično na novi boj do zadnjega j Ujte, vi sl«> iz.aflnd p<»n»,luai *dr>k: sra- mu Napoleonu, ker je raČurnl na južno-nemško | pripravlja. Tudi Prusi potegujejo čedalje \eca' nmjflt« s<« matere svoje, kf»r j*» vbo^a in k*»dar s»« nevtralnost. Ikerdela novih vojakov iz Nemčije na Francozko. — ; vam jo začtrio dobro goditi t*-r «t»» p.'.-tali w*\y. Nemčija se je zedinila, ter napela vse moči (tUilje prihod.) : zatajili sto "y> ; kajti n-cite. kar k»di !nv-d»*. vad na za narodni boj proti Franciji; južne deržave so -----.....-*¦-¦—---------- \o:, it in ii>: kvueajoči priimki n» d.kis/. \a.-.* sl<«- svoje vojake hitro postavile na noge. Cela Nemčija | y Gorici 8. aprila. — ven.sk»» izviruo.sti, in tacih «v-,iv, *v.i-v in rS~v\ j" je oborožila 936.700 mož, Francija 658.000. velika večina m«l v.uni, Pervi kraj strašne vojske je bila francozko i Naš list jo zbudil občno pozornost v Gwici. \ Ktikor pravim, izinvtTil s»» y> d> t I.tj, mar-iika- -nemška meja in njena najbližnja okolica, ki jej— Potreba lista za Ooriško se jo tu iu tam vže _ teri gerski sin sv»y» uutMi: a t^iu uuri v,.,'¦ M«* v teku stoletji že mnogo kervavih bitek \idila, dolgo povdarjala; Slovenci, Italijani in tudi peščica trajati; vi« SbnviMv tirja ¦•n.Tgi^n-t s%«.ji* pravic; 22. julija so Prusi most čez reko Reno pri Kehlu Nemcev so si prizadevali, ustanoviti časnike za i ro;(,{ j(iMj„ j,voj(> in;iJk> .^ranu^ in n.tdl-^, Ut ji razrušili. Na eni strani Rene je bila razstavljena svoje namene; a edino nam Slovencom, dasiravno j j,nbt,nl ustni ta. da s* j*» n-.? b^l* v»C: ?-.-am'»*ati nemška armada, ki se je od dneva do dneva z inteligencijo in kapitalom manj obdarovanim. se | |a«im- otroci. bolj množila; na drugi pa Francozka. Med tem je do zdaj rec posrečila. To pa je na& italijanske t Na»a mlaiina so ]•» zai'.:'*!.i. mo/hi* zi\v-1at;— časom je nevtralnost objavila Avstrija, Italija, Ru-1 somestjaneosupnilo in marsikdo je rekel: saj vendar jnjenina je b^v.|«»tu*^t. sija in Anglija. V zadnji deržavi se je začelo javno j Slovenci več zamorejo, kot mi. — ' Zavrnil nm j»> p.» t.di !>•<*•• lah m »i /inn»vt mnenje bolj in bolj obračati proti Francozom j Nek gospod, moj znanec, ki je Slovenec po! „Kaj bi s?' toliko mt;h>\alt! \<\t ijj r»v nnt'*tn>> p«idpmuj •?.*»." „Ku?k'» majhnih bojev med pervimi strižami prigodilo nič roci, mi reče: wKaj ste obnoreli kali, da ste se lo-i nikar"! mu jaz »nhra-Mii." tukaj ni ni- umi tn-^a. posebno imenitnega. 4. avgusta naskoči armada j lili vredovati slovenski list v Gorici? Ali s* j kakor pri vas, tukai y\ \?* naravn«. prestolnega pruskega princa Weissenburg, Iran- j no bojite, da Vas zaprt, saj dobro veste, da vlada j ]>ju». iSorioa ra*i*» c*?dilj^ h**j. ktv>r iU? cozko mejno mesto v Eisasu in zadobi sicer ker-1 na Slovence posebno pazi, ker se jih bolj boji, ka-jr.<«a mesta; i««!»bti-» ><• pa ^•v/:-l.s.,»i»* «*f>ri«M. ••* de»-vavo, ali vendar le sijajno zmago. Vname se na kor nas Italijanov; mi imamo sicer dosti besedtjbirao pr&talsk* 7.^b,?nš1,.». a vladi nismo nikakor nevarni, to vlada dobro ve. j Gorica občuj** iu ku|>-nj^ ž.a zdaj velik-* t m- 111 — •¦ Druga pa je pri vas; vsak korak, ki ga storite, jej*\m\gorami; koliko v.^i bM-» ta tr^v*.!;;: ?.v»*h glasnikih se Solkance dostavi. Glej, s tem fcadobe premišljen, pa tudi Avstriji nevaren, ker ste vi potem! Kajti«W«1 i*¦-strani zam»i*» »J.-ri^ pri':-;?A.-*va*i Solkanci še pri suhoparnih slovničarjib do- Slovenci sami Kusi." obilo naravnih pridelkov in oh«rtmj>Vih j^Hk''V. kaj slave. Da pa tega ne pozabiš, zapiši si v svoj Na to mn jaz prav hladnokrvno odgovorim:) Gorica se hod* p^nu »vin hribin pr»Mi/.a!a dnevnik sledeči stavek: »mati, mačka jenesia ma- »Eosnično je to, da je pri vas dosti kokodakanja, j in ,v so jo J.i zdaj mn hrib »v»w v ii.»rL«.*t na«4>-slo po Sukani.« Ako bi znal dobro starosloveiiski, pa malo jajec, tudi Vam priznavam, da mi bolj lilo, potem «¦ jih bt«df ^ \w. bi ti s kjrilsko a/.buko napisal, to znam pa le za premišljeno delamo, kakor vi; pa tudi naš cilj; fov je prav naravna: ir»r:c.i j-» "bd-mi o.| ga- silo, je bolj pravičen, naraven in vreden vsake žrtve, ker j mjh Slovencev, nara^ati *» 7im-^n t**l.»j sam* p<"> Zapustiti morava rajski Solkanj nerada se mi se borujerao za blagor našega na Goriškem v [ Slovencih, poseboo pa o,1 kar y- i^n-vij.i odpadla. ločiva od njega, pa kaj hočeva? Naš ciij liij tu- ogromni večini živečep, dozdaj skoro preziranega j Xi Slovenski ua^ljenci *e b^i-s «i4d.Uje b-»lj kej, ampak neb..., hotel sem reči Trnovo; viš'.tako j naroda, vi pa nimate nobene prave, zaslonih« t »e j zavedali sv;»ie narodnosti in pot^gmi? za sat«o tudi se mi meša po glavi, preveč sem že govoril. | fnrlanci, kateri reprezentujejo italijanski živelj na i poitaljančeno manjšino,- — gotov} je, da vsak Go-Sedaj je treba gorjače, naslanjaj se pridno Goriškem* nečejo vediti za, vas, ker trdijo, kakor \ riški trgovec govori slovenski; naj prid? Slovanski nanjo, pot nas pelje navkreber. Na samoti sva, se lehko vsak dan prepričate, da Gorica ni furlan-; narod le do svojih pravic i naj mn »e postane vla-pod nama in nad nama drča in strmo. Misli si, ska, ali italijanska, in da se v Gorici ne Čutijo do- [ da pravična v šolah in uradnijah, kar sa mora na dragi prijatelj, ko bi se nad nama kak rob odtrgal, mače, ker slišijo skoro samo slovenski govoriti.—*}; vsak način zgoditi. - potem bomo videti kamspa-Kaj bi bilo? čisto nič, kaj pa je na tem ležeče, Dobro nam je znano, da nam spodtika vaša; da Gorica. ali sva živa ali ne. Saj nemava žive duše, ki bi stranka in ž njo kak zarijaven birokrat, veliko lju- ¦ Prevrat se bode vršil po naravnih, neovržlji- se za nas brigala. Ne prašaj, kdo bi se ta nama bežen do Kusije, ter da celo* rublje pri nas vo-ij vin zakonih; zastonj je vsaka inahinacija, ves trud jokal, ne praSaj, kdo bi za nama solze točil. Še------------------------------ jod vaše strani. — Saj vidite sami. da je še vsaka Ibvkovik žerjalov ne bi bilo na pričo naše zgodnje w) v Gorici se Bicor ne govori skoraj vse slovanski, I vaša splavala po vodi in da sploh ni pravega ita- Smrti. !e6a «* moremo trditi, » ,.a trgov-li, kamor uhaja Furltn, sliSi 1jail8tega Živelja med Vam*U «... gotovo veliko \ec »lovskega, kakor italijanskega. pj*u««*s* j«. ««h* *»u«» • m C^aij« pp»i>oJ0 Vred. Sicer pa je naj bolje, da tej reci pustimo svoj nara?ni tek, in da prijazno med sabo obSujemo, tr-gujemo itd." S temi besedami seiii zapustil znanca, trdo-vratnega lahona. * A drugl dan srecam drazega znanca, iskrenega Slovenca, kateri mi lniraogredS reSe, da je prav za-dovoljen se „ Soco ", samo da se boji, da ne bi bila preliberalua in duhovSclni protivca. Na to inu od-govorim, da naj se tega nikakor ne boji, ter da si je vrednistvo „ Soea " svesto svoje naloge, in da boLe po svojej modi za ndrod delati. Da pa bode zamoglo vspeSno delati, je treba, ila se drii ndrodovih dbicajev in da ne iali ttttov, ki so v narodu vkoreninjeni. Vokaz&ti hoct'iuo narodu vse prijatelje in ne-prijatelje njegovo. pajvse to boiuostorili brezstrastuo. mesati se v to rec, ker spada Granica vsled po-godbe med Cis-in Transleifsmjo pod zadnjo in ker st* drzavni zbor ne sme po nikakem mesati v Ogerske zadeve. Sili pa se nam vprasanje, je H veljavna tudi za Granico taka pogodba, katera je bila sklenjena brez privoljenja granicarjev? — AH je ustava in ustavni princip ie za ene narode, za druge pa ne? Granicarjem se po vsakem velika krivica godi, ce se pomisli, kako zvesti so oni Avstriji bili, in koiikrat so za nje obstanek krvaveli. V zadnjib sejah drzavnega zbora se je tudi razgovarjalo zarad dovoljenja novincev (re-krutov); uslavovernezi so sicer hoteli minister-stvu pri tej prihki nekoliko nagajali; a nazadnje so vendar dovolili navadno stevilo novincev, boje se, da ne bi z nagajanjem primorali miuisterstvo, postjbno pa se bomo varovali, da no postanisuio ore- zjo kaeega intriganta alt sebicneza, kakor je postal ¦ razpustiti drzavni zbor, kateri jim je knj nasreu. vze inarsikatt»ri doinaci list vtnli» ali nevede. ¦ Zdaj ima drzavni zbor velikonocne pooitniee, Mir in syrava v dunlin taboru bode naSo; a v kralkeiu bode zoptt sklican, in predlozi se geslo, vaakoustui napmlek pfi naso prizadetje. ! mu poalava zarad razsirjenja avtonomijo dezelnih Vsi Slovenski in tudi nokatori nem.ski listi so j zborov. . Seco " prijazuo ^rejdi; , Novice " ji Se coW vo-1 Ta postava vtegne ustavoverneze znemiriti *;]=>, da bi .«* Mj'x «ori;kih Slovcneev po svojeia j »n vneti se zna parlamentarni boj, katerega izid Ihtu dfjaaskw p.*.r/a!a. I j!0,k n.*uf«ilnje vendar razpusl drzavnega zbora.— Mi bi tudi ruut \\iiAu da bi na*i\ga lista v T« }]]vw}:\ uslavovernezi vze whajo, ker jim nobeni bt>i n* nianjkslo. a c« tudi u zaMku ne; uemski listi priporoeajo, da naj v pocitnicah na d.»a«-JBio 7.u2^1jent^M v^ha.to na* n.jtw vstraSilo,! vso rnoc ngitiijpjo, da bodo zopel voljeni. Mini-jwgumiw se buino b.'»rili va na5 narod, saj h dobie-, sterstvo pa tudi ne drzi rok krizem, kajti slisati xarij^ nismw osit»vali list.* iu matiTJ.ilnrt j»odp«»n» ; i»N tl;l se s (^,|li >» I'oljatsi rosnu pogaja. — Dr. iuuim tudi toiiko, da tzWimo vsaj ti%k..viw >ti».>ko.; H'jbietinek je v Progi; govori so, da ho^ie Biol- T«. *w» dan-'s tudi \i tt»ga vzroka pkili, kor J^1^,v minwterstvo spruviti;' potoin bi postal ,v* j*» n*'katr>riui zdel na< program n4j»lik>» ncja^n ............"'"" ......... /-.-j.i...............•— in i*fAr."t-u. Iz Tomina «. tturva. - (/«'. d^p) - 1. t, in. mho sijajaM .-pr»»j»>H «»>v»*ga uamft-tuiihent'ga M<*t«iiavc4 jf. Wink!iT-j.i v»iiv.M»ga. w» u TrMa. ka-iu"t j-' bil "I /.and |*ri^*-i*«». Hopntacija <>bcittsk«*g«i *>ih>*r.» in si j« i'U ».i<>pMti v Vub;i«, titavineni pi«v-vi |».i *¦» iutt na t^ist prav Iojhj puli. Vt«s trg so j«» *'.btul j\'"»M r. bakUdo razwtlj«5Diiu ^Uliluvanjl*m g. na kar jih je Bismark prav ojstro zavrnil in o-bral. — Naj si Poljaki vzamejo izgled na tem, kaj imajo od Nemcev prifiakovati. ghuirj.?,, iu <:*1 vv»h >irani *<» oduii/vali „ ."lava "-in • resenjn. llii'Mii minister za (k-ski*, Groliolski pa minister /a Oaiicijo in lederalisiicna osiiuva Avstrije hi bila gutova. — Raj da bo z WM\\i, toga se ne inoremo re-(vi;.;il; dohijo tudi nasi poslanci na Dtiuaji kak) k<»sl za svojo pokordciiio,--to inenda so saini no Wilt). • Po najnovcj.sih vestih ;. Uusija mocno obo-ruznjt1, vsa ziiainciija kazejo, da se pripravljo na \m\ in th se Urijentalsko vprasanje bliza svojemu , zivio "-klioi ti'^p. ^Uvar j" bil jako ginjcii. za* bultl ft*» j« f* t»kaaaau nui C.i>t in uas xagotuvil «j* t^tauo »*• n«>k*dik«' i'aoa mod uami. To j»* zbudi- N« Ittimunskom se gode prav cudno reei; Itutiuiitslu ktuv. ni nil- prav gutov svojega ob-slniika na prestolu, kajti rcpiibtiknnska stranka, It m.-i pr.diivavoi Umiin^ke^a in ci'rkljau.ski'ga okra- katera je inogounn, spodriva, kolikor more, njego-ja v«»Uk«» vt*f*ij-j. k*»r Ff t>nn*inr ^kcbttf wa a.iMvga vkraja—- na to f^Ulal. da m* nam iak«* potivbn", >.«• nmlfuliJaiii* tv^ti* d-'-kon^ajo. star*. pa popraviji*. Tako j«* piv-gl^iaval jf. 'i\a\.\v v j-redo 0 t. ui. novo «*««sto for. iSUp »4 iV-rkm ki y, i-Jprta. -- - B ^ %nn\ jja ohrani ^ *V>\%* \»t ni k«>rht na-^'Lji* '«kraj% ia >pl«-»b /i^wa^kt' d«">!«o\iH^. <8t*» paL ^•bi»:n**,'i, T»««niiK*i! n»« v-*-it» da ^; **m^rj^n<»ga «^»\-'U, naj-bii«; d*hv,'A na i"^*ni:':ai ;,tf« V» am z\i*zati St. pM»»r na Pivkt < n**k-\ k.v--n *?•* j* d-«m-.v v Far- * t . , 4 . ,- t, . process: z eno bcsedo - vhav* je tropin na r*"lji prav buz»> rwarskft Jnft (^|;i «».«:».\ kik^» tr« str^ljaJA bMij vo vlado. Voba se tudi na Rumunskem Husko I sednik gwf Hobenwarfcl7nekda ponudTfminister-.llawjrt inpiipisiijrjoseji vse homatije m tepe- J sfcvo za poljedolstvo dr^avnemu poslancu dalmatia- skemu Tldnlich-n, kateri ga pa ni hotel prevzeti. ki 9o se zadnji cas godili v BukareStu. _____ Srbsko vladarslvo se pogaja z Ogerskim j Govori se zdaj. uiiuistorstvoin, k;d«;o bi i njim edino postopaio -Jaj obciri^tvu pop*ilnoma , proti ju^oslcvanski propaganda, a vladarstvo nima naroda za s.dio in bode zgubilo vse simpalijc, ce bode delalo proti jugoslovanom. — Srbski caso-pisi svariuVjo viado pr.-d takim postopanjem in nadrjati se je, da bode se za casa obrnila, ce mtv. da jo narod postali pred prag Na franrozkein se |i» vncla dornaca vojska.— V Parizu vre kakor v ka<»'m vulkanu; veliko njih, ki so dnnes na kcrmilu. se znnjdejo jutrc v za- J v ^tavnidnih prostorib. da pride na to vizno mesto Baron Pascottini drzavni poslanec trza^ki. Cudno! B. Pa-scotini je bii pred 18-48 letoui politiSki uradnik v Milanu, v Benedkah in zadnjic* delegat v Vidmo. PotemjepriSolkotdvorni svetovavec k c. k. namest-niitvu v Trst in je zdaj U nekoliko let v pokoii. Star birokrat — pa minister za poljedelstvo! (Obcni zbor So5e.) GoriSkim dru2tvenikom ponavljamo naznanilo, da bo imelo dru^tvo „ Soca " jutre (13. t. m.) ob lVt uri popoldne obfini zbor pi>ru: danes general, jutre jotnik; privatne posc- stva in ccrkve se ropajo, duhovni, med njimi sam skof, se zapirajo, drugi se strcljajo brez vsacega process: i* eno bcsedo — ponavljajo se vsa gro- zna dejanja leta 1792, .. ,. ,. , . I\e»ad)likanska \iada v Versailles u una prav i . . ,. ... .... **«•• ,»•___i •-*.-. ¦m m.-U ,jor bud*, skoraj jto „-, ,^ korjli ^ »ra,a j stopa, hstta • doUvm v trfeStom H0M»h«,to- ^ So. ^.4* »»«»»• M;w m^ j0 |m^ova!;1 ^ D0t.clj4a fa ¦« to oO novcev............ (Rojanska 6itavnica) napravi 16. t. m. veliko besedo z deklamacijami in petjeini tudi se bo igrala igra go&poda Kaic-a i nSamo, prvi sloven^ki kc.ilj." Dohodxi to besede so namenjeni s povodnjo saddtim nesrodcim Dalmatincem v pokrajinab Naretve.— V- U najbri> ij* drt^M \bilj ia nbropali |k*r se ni oajdlo atti 5>lia v uji^nih «pih) in ga potan ijft celw armado, katera ima proti Parizu postopati. Te dni se verlijo rcsni boji pred Parizom; upor- priarali. Vw kaz*. kaW bi bil * poltww ali kako niki s0 m dozd • fc OV8od pobiu in 2aver. druge u>ik* etvarj'i na glavo vdarjpa ait ranjon in gicw prar pri riT«c in k«do Tm^ni? 54 zdaj so ne tp. njoni; iz trdnjav, katere ima l^gilimna vlada v rukab, se strelja na Parizko ogradje, da se napravi vhod armadi, katera bode poiem Pariz z naskokom \zeta.— Kako mesarjenje bode potem po Parizu, «i lehko vsak misli.— Pruska armada Zadnja S t*»dna ?'a bila Le preet1] \azna{pa mirno pred Parizom caka, da ee vsetozgodi; glede nolranjib in zuaanjih polit:ctuh dogodkov. jali pa da sama mir narcdi. V driavnem zboru \o bilo na dnevnem redu i Komaj jc prilel spanjski kraij v svoje novo vpralanje zarad razorozenja Granice; Dalmattnec ¦ kraljestvo, pa vze misli na odpnved, ker vidi, da Danilo in Dr. Costa sta se kaj brabro potezala zaje republikanska stranka premogoona. — Prestoli pravice granicarjev; rekla sta, da je nacin, po; so dandenes jako sebki. katerem se hoce Granico Ogerski vtelesiti, pro-1 Xernska mogocna vziva nasledke svojih slav-daji enak, in da se nima nic v tern zmislu sto->nih zmqg; notranje vrcdovanjo se hitro vrsi. rili, brez da bi se pivprej granicarjev samih ne; V nemskem drzavnem zboru so Poljski po- poprasalo; — a vse njuno vstavljanje je bilo zastonj, ber sta jima Dr. Brest! in Poljak Czer-kawski oporekala, da nima drzavni zbor pravice, slanci tirjali, naj bi se paragrafu, v katerem se imenuje Pruska drzava, del Nemskega ce-sarstva, dostaviio „z izjemo Poljskih pokrajin"; (Oeputacija slovenska.) SI. Narod pise: Iz zanesljivega vira vemo, da si nekteri slov. poslanci prizadevajo, deputacijo na Dunaj sprariti, ktera bi 0 admiaistrativnib spremembab in nekterib drugih narodnih zeljah pri ministerstvu govorila. Mi po-zdravljamo ta korak na polji prakti6ne nar. politike; kajti coravno imamo mnogo politidnth neizpolnjenib zelj, itak moramo se cem preje znebiti onih Juljev, ki nas iiajbolj tiScijo.* (,Bersaglieritf) Mestni stia^niki (policaji) v Gorici so dobiii novo, prav okusno obleko. Cern, precej §irok, lovski klobuk z niodrb kokardo od spredej; modro bluzo (suknjico), okin^ano z belimi vr^icami; siroke hlace enake barve v doigih Skor-njab; za par&do pa nosyo bele kamalne. Jermenje in vsa druga oprava je bela. 2 obleko so premenili tudi irae v Bbersaglieri.* (Plinova sv«5ava) Vse priprave za plinovo svecavo v Gorici so U skoraj dovrSene. 20.t.m. bo v prvict mesto s pliaom razsvetyono. 1 Poročilo o obČnem zboru soČe dne 23. februarja 1871. (konec) ;asi so pre-na Goi'is-treba no- in naSim odbor 0 drugem predmetu dnevnega red a, da se osnuje casnik, ki bo organ nasega druztva, po-ro6a g. V. Dolene. Razlaga, kako si je druztveni odbor, v ta namen pooblascen, prizadeval, da bi ostanovil v zvezi s trzaskimi in isterskimi Slo-venci tednik, ki bizastopal in zagovarjal njihove posebne in skupne koristi in pravice, da se mu pa to do zdaj se ni posrecilo, ker si ni mogel zagotoviti zadostnega zneska za kavcijo in zaza-logo morebitnega premanjkljcja, Da se je na Go-riskem ze nekoliko rodoljubov oglasilo, ki bi ra-dovoljno v ta namen do 1000 gid. zlozlli, da pa ni pricakovati od trzaske in istrske strani po ondotnih porodilih nikakorsne vdeleiitve. Porocilo sklene tako le: Vse to pa niS ne moti odbora Soce; ne-vstrasljivo se bode trudil, da izvrli svojo nalogo, kajti prevazna se mu zdi in jasno spoznava po-trebo, da ima druztvo svoj organ, po kalerem si •more veljavo in vpljiv po dezeli prido*>iti in v-irditi in svetu pokazati, da ne spi, ampak da si je svesto svojega poklica. Vabim tedaj tudi pri tej priliki vse gospode poverjenike in druge rodoljube, naj se trudijo, ko-likor morejo in naj naprej nabirajo, ter vsako novo pridobitev odboru naznanijo, dokler se ne nabere toliko, da se bo mogel na staini podlagi ustanoviti in izdajati tednik. To pa zna se meseca trajati; a ^ vazni in potreba slovenskega casnika kem je tako veiika in ziva, da se je mudoitta dela lotiti. Da tej potrebi v okotn pridemo zeljam vsaj nekoliko vstrezemo, slavnemu zboru, naj sklene: 1. Da se ima osnovati politicni Casnik kot organ druztva Soce; ki bi izbajal za zdaj in dokler se pofrebne zaloge ne zagotovi, samo po dvakrat na mesec. 2. Da se zbcre nekoliko rodoljubov, kateri se zavezejo, da zalozijo doticne stroske, za kolikor bi se ne poplaeali z narocnino. 3. Da ima priti na svitlo prva stevilka tega casnika vsaj do !. maja t. ). L. Da se ima tudi med tem casom nepre-hehoma nabirati za kavcijo in potrebno zalogo, da postane nas organ s casoma tednik. 5. Da se piipusti odboru skrb za vrednis-tvo in oskrbnistvo. Kar se tice 2. tocke, so se odborniki Soce ze zavezdi k zalozbi stroskov, ali dobro bi bilo, da bi tudi drugi rodoljubi v to zvezo stopili in 8 tern breme odbornikom zlajsali. Pozivljam tedaj v odborovem imonu tukaj nazoce g. druztvenike, da se blagodusno vdajo nasemu vabilu Pa tudi dulevne moci naj se zvezejo z odborom in naj mu zlajsajo tezko, pa jako vazno nalogo. Le v edinosti je moc in le z zdruzenimi mocmi je mogoce, kaj dobrega in stalnega do-sec!, tedaj podpirajte cast, gospodje nase priza-detje, da postane blagonosno za nas, za naso dezelo in za Siovenijo sploh! Odborovi predlogi se potrdijo enoglasno brez ugovora in koj po seji se je pridruziio odbornikom se 14 druztvenikov za zalozbo stroskov. Zadnji predmet danasnje razprave je pismo furlanskih dez. poslancev, s katerim opravicujejo pri svojih volivcih izstop iz dez. zbornice v zadnji seji lanske sesije. 0 tern poroca odborov tajnik E. Kiavzar. Ker smo se pa namenili, da bomo to zade-vo pezneje v posebnem olanku razpravljali, izpu-stimq za danes precej obsirno porocilo, ki je deloma posneto iz Goriskih dopisov „$lov. Naro< da" ter priobcimo samo konecne razloge poro-cnikove, na katere se naslanja njegov predlog in ki se blizo tako-le glasijo: Prava namera furlanskih poslancev je go-tovo zdruzenje Goriskega ali vsaj Furlanije sTr- stom in Istro. Oni hocejo vladi dokazati, da ni mogoce, dalje so* Slovenci skupaj zborovati, in sploh, da ni vec mogoe obstanek nasega dezel-nega zbora, — da tedaj ne ostane druzega, kakor omenjeno zdruzenje. Ze o casu zadnjih dezelnih volitev se je govorilo, da so volili veliki posestniki d1'* Pajer-ja le s tern pogojem, da se jim je pismeno zaveza), potezati se za ono zdruzenje. Zakaj to nameravajo? pac ni tezko vganiti. tali so, da smo Slovenci ctrocji obleki in njihovemu varstvu odraslli, da smo poinoletni po-stali in da se ne damo dalje gospodariti. Ker se pa ne morejo gospodarenja lehko odvasti, jih to takp zali, da is"cejo po sredstvib, s katerim' bi nas! Ta nasvet se potrdi enoglasno. Ker ni druzih predlogov na dnevnem redu, sklene gosp. predsednik sejo ob 3!/? uri popoldne. Vabilo na narotbo, Vljudno vabirao vse rodoljube, posebno na Gorilkem in sploh Primorske Slovenue, da nas blagoyolijo podpirati z obilnimi naroali, pa tudi \j dopisi od vseh straai. 6tm zdatrujw bo du~ ievna in gmotna podpora, kUra bomo dob it ali, tern brH spremenimo nag list v tednik in mu primerno zniiamo ceno. Za zdaj bo izhajala tfSo&T vsako drugo in .--,,, . • ^etrto 8red° meseca in stane druzbenike nasega v podioznosti ohramli. In tako sredstvo bi bilo I poUt. druztva za vse leto 2 gold za poi leta zdruzenje s Tpstom'in Istro. Po tej poti bi do-1 4 g0|d in za cetrt le«a pa 50 kr.; nedruztve-bili Italijani v tako zdruzenem doz. zboru vsaj s r,ike pa za vse Ictu t gl. 50, za poi Ida 1 g|. 30 prva tako vo6ino, da bi nam lehko vse naSe do- j \n za itrt-leta 70 kr. sedanje pridobitve na narodnem polji, ki so nas [ Posamezni i.sti se dobijo v Gorici v bukvar-toliko truda stale., v kratkem odvzeli in vniuili. | „jci gosp. C. Socliar-ja »a Travniku bhzo »kollj« Dopis za dopisom prinasa zdajTrza.)ki t,Cittadino"! p0 10 kr v tern zmislu, vse zile se napenjajo v dosego te-; Oznanila ali inseraii se prijefnaju v %g.'h ga namena. ' jozikih in placuje se in navadnu tristopnu vr»Ui, Treba tedaj, da se tudi mi Slovenci o tern | Le se oznauilo u.ikrat natisnu 8 kr. ce dvakrat 7 prevazvnem vprasanji oglaaimo in da h o pravem; ce trikrat 0 kr. in za vsak tisek 30 kr. za /iasu slovesno protestujeino proli takej zvezi Sicer, kolek. se nam nikakor ne pozdeva, da se nasim ua-| NaVocnina naj ie poiiija tit>d naslovoni-sprotnikom njih namere posreaijo, kajti sarn Trst ( Viktor Dolene, dopisi pa vraluitaii Sow v luii se bo take zveze branil. Trst ima posebne raz-1 ^t. 80 „ Gontrada Mactdli" v Curia. mere, ki ga lo^ijo od sosednih dezei. Njegova, Prosimo vse title, kateri se miihjo uaroi-iti. vgodna lega na morju, trgovstvo in doslcdna zveza j „aj posljt-jo narotsninu neinudoma, da bourn ve-s vesolnim svetom in se marsikaj druzega, mu [ dt.|i, koliko hst.w se una ti»kati. je odkazalo odlicno stanje in spoznavsi to, mu j <)}, eueui na^ianjamo, da ^tt* s« vrtdni^tvi je podeiila vlada ze davno posebne predpraviee) Primomi in Soce dogovonli, da hwVte m /daj ali privilegije, katere bi Trst gotovo ne hotel de-; potrebi tednika m Pwnursko a ieui vsaj neko. liti na svojo skodo s6 aosednimi dezelarni. ; |iko v okom priti, da ne i/dajat« oba lista hnadu Pa tudi vlada menda ni slepa in vidi, kam j m da si boste iznionjavalt dopise, U<> da se pes tacomoli.;— Zdruzeni Slovani na Avstnjskem |m,j0 ,,ujnej;i slvan t,'«it»i» x:i tnlnom v P.iumn'u jugu bi bill draavi zanesljiva trdnjava na tej stra- ¦ i„ v Soei priobeevale Zatumj pri|u>Mrain» ua.iiii ni in rekli bi skoraj, porok njenega obstanka. A;cast, cstateljem ludi Pnmorra. katm whaja» Tr»tu zdruzeni Italijani, koterih naravne simpatije ves \ prav po enaki tvni kakor n;»; list. .Vironima se svet dobro pozno, ker so jih ze zadostikrat jasno; posilja pod naslovum: V«k. Itaic v i'mtu. — VnUniitw. Karol Soehar-jeva bakvarnlfa v Gorici na Travniku it. 447 prijMiro^a svojo litigato z*\ogo razno-vrstnih knji^ prisktbuje piav iiag;lo razodeli, bi nnjbrze svojo roke vse kam drtigam stezali, kakor v obrambo in ojaeenje Avitrije, h vseh teh razlogov menim, da bi zdruzenje Goriskega s Trstotn in istro zeK> skodib in celci nevarno bilo nam Slovencem in nasej dr2avi in zavoljo toga nasvetujetn, naj slavni zbor izrece: Goriiki Slovenn smo nasprolni zvezi Go-riskega s Trstotn in Istro v eno kronotino." .. ..... . ,,. Ta predlog se potrdi enoglasno a dr. Ton- m *° n** tmW cp,» n*ro^U tia klijevem popravkom, da smo nasprolni zvezi sam9 \ knjige ^asopisc in sploh kakoi\sncsibodi Goriskega s Trsiom in Istro. ' tiskopiNt*. Doktorand Oblak nasvetuje, naj se naloxi; ,* odboru, da sostavi pismu furlanskih poslancev! Tudi ima rehka zalogo ztmlje-nasprotno kjvnvo in da jo razposlje vsem voliv-; vidor. atlasor. priprate %a pmanjr cem na Goriskem, ^ r|s ^ in rabi w v n Dr. Jakopw ugovarja, da bi bilo to zopcr ~ ' f druztvena pravila, po katcrih ima polit. druztvo taslite obiakomrce, da «<• btagoMljno s poslanci, a no naravnost t volivci obcovati. naroSijo na Hposodbo dobro i%branih Po daljnem razgovoru ohveija predlog, m\knfy. 8 katalogi prac rada rtireie. povabi odbor vse slovenske dezelne poslance, da ^ * priobcijo svojim volivcem omenjenemu pismu na-| Tudi priskrbuje po ceili bokvo--sprotno iajivo. (vesna del* vsake vmle. Gosp. Peroszi nasvetuje: Naj izrece druztvo, da odobruje slozno postopanjc slovenskih poslancev v zadnji zborovi sesiji. Dr. lonkli opazuje, da je to samostalni predlog, ki bi moral biti po druztvenem opraviU niku na dnevnem redu danainjega zhora in o katerem se ne more danes nikakor glasovati. Tajnik Kiavzar ugovarju, da je na dnevnem redu razprava o pismu furlanskih dez. poslancev in tedaj so tudi vsi doticni predlogi. V svojem pismu ; ^^ rrt4niih*. G^ ^p„ii8 ;, s«ik.n. dokazujejo poslanci Goriskih mzin ravno slozno h«*u'» « J»o*» nam)«tr-.*ijk»ia ?.*•«.« pnh^.a^' postopanje nasih poslancev; t*An'))'» pppHIny y»^p 1 Perozzi*ja v oski zvezi s predmetoin. Ce je zbor \. sviloflno i§eme. VredniStvo „ Sode n ini* nekolikt kartonov xane.sijtvega avilodnegt se-oieoa na prodaj. Odda jih tudi za trecjiiio diste^a dobi^ka. hf» pripustii; da so je pri tern ppedmctu glawv.1, | R2f* 6ml. P- n. naroiniki, kateri pioti zdruzenji Goriskega s Trstom in Istro, mora; niso dobili one Merilke SoLe? ki smo tudi dovohti da se razpravlja in glasuje zastran \jQ roZfWSlali na poskuinjo in ki ob^ ^^"^mS^SS^^ ™ *»ore take pohvalek?" m^« danainjega sestaeka * tako splosno izreci in da je treba poprej delo- lislku in poroiila o o6•. oMnegazboi. \jtm jo foUjemo. Izdajatelj in odgovorni vtednik: TIKTOK DOLENC. — lisiar: SEIXZ v Gorici.