Denis Poniž VETROVNO POPOLDNE
Darko Komac
Jaiu Pavlovič
SLUTNJE
PESMI
Denis Poniž
16
alla romana
zebe me in tresem se
sem spokojno gibanje
trave med kaiužnicami
nemir
ustreljenega dopoldneva
biti z nekom
toliko časa
da razumeš njegov utrip
valujočo kri
njegovega sporočila
včasih še poskušam najti minljivi drget kozorogovega leta
slepi me
fantazija
obsedena blaznost
v katero se n^reklicno razkrajam
me spominja
na zvonktjajoči odmev rumenega
osata
sem edini postopač
ki ne spreminja luninih men
in ne grebe po razstavljenem drobovju
poslednjega božanskega trilobita
mornarja z akrobatske ladje
in vedno znova
me izdaja
drobijiva skorja vrtinjice
ki se z ahatnim leskom
spreminja
v votlo oko
17
Danis Poniž
Denis Poniž
18
skica
ali ni vse skupaj
smešno
med viticami in trakci
lebdim
v minljivem stanju šuma
moj glas razpet
v dim se spušča roka
idila trinajstega dne
si kje v bližini
boli me oko
v tvoj hrbet zasajeno
sesedajo se mi čuti krotilcu blaznežev predira me tvoj nežni dih