Novo mesto, 7. oktobra 1955 8tev. 40 Lato • LastnUd ta Izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kočevje in iNovo mesto. — Uhaja ?sak petelt. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« » Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo j« uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25, — PoSni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici ? Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina znaša 4S'l din polletna 240 din *ptrtl*.tn« 120 din in f« plačljiva vnaprej. — Za Inozemstvo 800 din oz. | ameriSke dolarje. CENA 10 DIN Dolenisi«5 lisi ..... i^ji«*0* Tednik okrajevK d v o mesto Slavie Ion II. v Po 12. letih, odkar je bila na kočevskem področju ustanovljena IX. slovenska narodnoosvo-dilna brigada, so se preteklo soboto in nedeljo spet zbrali njeni borci v slavnostno okrašenem Kočevju, ki je s tem partizanskim slavjem združilo tudi svoj letošnji občinski praznik. Že v soboto L oktobra »o začeli prihajati v Kočevje nekdanji borci, kjer so jih pričakali delovni ljudje s toplo prisrčnostjo. Zvečer je bila v Seškovem domu slavnostna akademija, katere so se med ostalimi udeležili tudi član zveznega izvršnega sveta Ivan Maček —Matija, predsednik OLO Kočevje Janez Pirnat ter številna predstavniki političnih organizacij in ljudske oblasti. Posebno so navdušili množico pevci Invalidskega pevskega zbora, saj jim je partizanska pesem kar vrela iz grl. V nedeljo zjutraj je godba budila meščane in vabila k nadaljevanju proslave občinskega praznika. Ob devetih dopoldne so delegacije položile vence na grobove padlih borcev, pred deseto pa so se zbrali borci IX. brigade s komandantom Mile-tom Cubričem in komisarjem Francem Kolar jem na čelu. Godba Ljudske milice iz Ljubljane je igrala koračnice, ko je brigada prikorakala pred osnovno šolo. Komandant brigade je raportiral narodnemu heroju Janku Rudolfu, na častni tribuni pa so bili med drugimi tudi tovariši Ivan Maček, Tone Faj-far, Jan Lokovšek, predsednik OLO Kočevje Janez Pirnat, sekretar OK ZKS Jože Klarič in drugi. Prvi je zbrane borce pozdravil nekdanji komandant brigade Mile Čubrič, slavnostni govor pa je imel bivši komisar brigade Franci Kolar. Opisal je rojstvo IX. brigade in njeno pot v svobodno domovino, ki je zahtevala nešteto naporov, žrtev in nenehnega požrtvovan]a. Udarno moč brigade, ki je štela do tisoč borcev, so na Kočevskem, vzdolž Kolpe in na Volitve vodstev osnovnih organizacij ZK uspešno potekajo Uvod v letošnje volitve vodstev osnovnih organizacij Zveze komunistov v novomeškem okraju so bile dobro pripravljene seje okrajnega komiteja in občinskih, komitejev, na katere, so bili povabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij. Potek volitev kaže, da so komunisti na splošno pravilno razumeli napotila VI. kongresa ZKJ in navodila okrajnega in občinskih komitejev. Volitve vodstva osnovne organizacije in delegatov za ob-činsfco in okrajno konferenco so le del naloge osnovne organizacije ob volitvah. Izredno važen je obračun dela za posameznega komunista, za organizacijo kot celoto ter načrt vsega bodočega delu,. To — rekli bi — glavno nalogo pri volitvah, so v organizacijah, kjer so volitve že izvedli, na splošno vzeli zelo resno in s čutom odgovornosti. Do srede prejšnjega tedna so končali volitve v občinah Mokronog in Kostanjevica. Takoj ko bodo končane volitve v osnovnih organizacijah, bodo občinske konference. Okrajna konferenca bo v novembru. Na vseh dosedanjih volitvah so obravnavali poleg splošnih državnih zadev zlasti lokalno komunalno gospodarstvo, poni bč novim ljudskim odborom in pa prosvetno izobraževalno delo. Težišče razprav in zanimanja komunistov na dosedanjih volivnih sestankih so bila gospodarska vprašanja. Ta ob-r&lmnvana. vprašanja in skoraj polna udeležba dokazujejo, da] se komunisti zavedajo, kje je njihovo delovno področje in da bodo tudi naprej z aktivnim, delom podpirali socialistični razvoj. Takoj po končanih volitvah v organizacijah ZKS bodo volitve občinskih odborov SZDL po novi teritorialni razdelitvi. Delrpati za občinske konferenca SZDL so bili izvoljeni ie spomlad) pri volitvah v osnovne organizacije. Zaradi predvidene reorganizacije upravno teritorialnih enot, kar je bilo i?vedeno s 1. septembrom, so bile volitve občinskih odborov VREME Za čas od 7. do 16. oktobra Suho razdobje s Številnimi jasnimi dnevi bo v glavnem trajalo dalje. Začasno poslabšanje oziroma deževje bo okoli 6-, H. In II, oktobra. Nevarnost slane okoli 13. oktobra. SZDL odložene za pozneje. Se pred koncem leta bo treba izvoliti občinske odbore SZDL, da bo lahko organizacija SZDL kot celota razvila vzgojno politično dejavnost v zimskih mesecih, ko bo najprimernejši čas. Dopisujte v Dolenjski list! Hrvaškem občutili okupatorji in domači izdajalci. Narodni heroj Janko Rudolf je nato pozdravil zbrane borce in oficirje IX. brigade ter govoril o sadovih naše revolucije, za katere je bilo treba dati dragocene žrtve. Množico ljudstva in zbrane partizane je pozdravil tudi sekretar OK ZKS Jože Klarič in čestital občanom Kočevja k prazniku mesta, borcem pa se je zahvalil in jih pozdravil v imenu množičnih organizacij in vseh delovnih ljudi Kočevske. Komisar brigade je odkril nato spominsko ploščo, ki jo je prevzel v varstvo predsednik občinskega ljudskega odbora Karel Grm. Invalidski pevski zbor je zapel himno devete brigade, godba LM pa je zaigrala nekaj koračnic. Pred zaključkom slavja so z zborovanja poslali pozdravne brzojavke predsedniku republike tovarišu Titu, predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku in predsedniku Tzvrš-aega sveta LRS B. Kraigherju, dopoldne so se borci IX. brigade odpeljali v Srbske Mora-vice, kjer so se v letih NOB dlje časa zadrževali in bili hude boje z okupatorji in ustaši. Kakor vse proslave naših bri-šad in ostale spominske prire-iitve, posvečene pridobitvam in radicijam narodnoosvobodilne /ojne, tako je tudi praznik IX. brigade potekel nadvse prisrčno. V tovariškem vzdušju so borci obudili spomine na težka !eta borb za svobodo, se spomnili padlih tovarišev in tovari-■ šic in znova sklenili, da v nadaljevanju naše poti v socializem ne bodo klonili pred nobenimi ovirami. Jutri bo 3. redna seja 0L0 Novo mesto Jutri dopoldne se bo ob 9.30 začela v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu tretja redna seja okrajnega ljudskega odbora, na kateri bodo razpravljali o reorganizaciji banane službe v novemeškem okraju. Odborniki bodo rastavljali o poročilih finančne, tržne in veterinarske Inšpekcije, o svojem delu pa bosta poročali tudi komisiji za volitve in imenovanja ter za organizacijska vprašanja in pravne predpise. Na seji bodo rešili več tekočih upravnih zadev. Velik pridelek tobaka v Bosni in Hercegovini Povprečen donos tobaka v Bosni in Hercegovini cenijo letos oa 28 do 30 kilogramov od 1000 sadit. Pridelek tobaka v Hercegovini bo znaša! okoli 5,700.000 kilogramov, t Bosni pa približno 950.000 kiflogramov, to je za 70 odstotkov več kakor lani. Stavbi Državnega zavarovalnega zavoda .n podružnice Narodne banke v Novem mestu sta ponos obnovljenega Glavnega trga. V prvi (i o bokanimi izložbenimi okni in vhodom) ima manufakturno trgovino znana tovarna NOVOTEKS. V Novoteksovi trgovini je vedno živo, posebno pa ie v ponedeljek in petek, ko je v mestu tržni dan ali semenj. Ob teb dnevih obišče trgovino tudi do pet sto okolica nov. S 1. seje Sveta za gospodarstvo OLO Novo mesto: Občinskim svetom in organom je potrebna pomoč Na prvi seji Sveta za gospodarstvo OLO Novo mesto, ki je bila 20. septembra v Novem mestu in so se je udeležili tudi predsedniki svetov za gospodarstvo vseh občin, so razprav-,,;ali o HpIu rospod.ar^kih svetov in njihovih pristojnostih, o izvrševanju družbenega piana v letu 1955 ih o reorganizaciji \ bančne službe. Dolenjska podjetja na obrtniškem velesejmu DOELENJSKA PODTETJA na Pretekla teden je bil v Ljubljani odprt obrtniški velesejem. na katerem sodeluje 380 razstav- Ijalcev iz vse države. Zastopana so predvsem podjetja lesne in kovinske stroke. Tudi krojači so pokazali svoje najnovejše modele. V glavnem je zastopana vsa obrt. Niso pa razstavljeni samo navadni obrtniški izdelki, ki jih v življenju vsak dan srečujemo. Številni obiskovalci si lahko ogledajo tudi povsem nove izdelke, ki jih uvažamo. Podjetja razstavljajo različne avtomobile, motocikle, dvigala, avtomatične mlinske stroje, precizne instrumente za potrebe naših bolnic, veliko število orodnih strojev od majhnih do največjih. Skratka: naša obrt se vrašča v industrijsko proizvodnjo izdelkov, ki jih vsak dan srečujemo. Med 380 razstavljalci smo opazili tudi obrtniška podjetja iz Dolenjske. Čudno pa je, da iz okrajev Novo mesto in Kočevje razstavlja le šest podjetij. Zastopana je lesna in kovinska obrt. Podjetje Mizarstvo iz Novega mesta razstavlja praktično sobno in kuhinjsko pohištvo, posebno zanimanje pa zbuja pri gledalcih kombinirana postelja z mizo in knjižno omarico. Vse skupaj izgleda kot lepa omara, pohištvo za samca. Lepo pohištvo razstavlja tudi podjetje z Dvora. Gneča obiskovalcev je posebno velika okrog paviljona podjetja »Mirna« z Mirne, ki izdeluje nova ohišja za šivalne stroje. Gospodinje nenehno Obisk konzervatorjev FLRJ Novemu mestu in Dolenjski V dneh med 3. in 11. oktobrom zborujejo v Sloveniji delegati Zavodov za spomeniško varstvo in strokovnjaki konzervatori«, umetnostni zgodovinarji in arhitekti, iz vse države. Po dvodnevnem zborovanju v Ljubljani se posvetovanje nadaljuje po vseh pomembnejših krajih Slovenije, združeno z ogledom kulturno-zgodovinskih, prirodnih il'l spomenikov naše zemlje. V nedeljo 9. t. m. bodo udcle-žrnci posvetovanja prišli v Brežice in na Dolenjsko, Po ogledu Kostanjevice in tamkajšnjih konzervatorskih del se ustavijo na gradu Otočcu, v prelepem okolju ležeči grajski arhitekturi, ki jo naš slovenski Zavod za spomeniško varstvo s sodelovanjem ljudske oblasti usposablja za sodobne potrebe turizma Od tam pridejo v popoldanskih urah v Novo mesto, kjer si ogledajo vsa dela, ki so v telau. prav tako ostale mestne zgodovinske, kulturne in prirodne vrednote in lepote. Zvečer se vrnejo v Ljubljano. Posvet se konča v torek v Kopru. sprašujejo: »Kdaj in kam vam iahko pošljemo »mašino?« Dnevno imajo po več sto kupcev, toda žal, toliko naročil ne zmorejo. Skoraj vsaka napredna gospodinja si želi šivalni stroj moderne oblike, kombiniran s knjižno omarico. Iz Kočevja je zastopana vinska obrt. Gneča okrog paviljona podjetja Ključavničarstvo je tako velika, da je treba kar počakati, da prideš na vrsto. In ne zaman. Njihovi izdelki so tako različni od tega, kar nam pove naslov. Naj omenimo samo nekatere: več modelov otroških vozičkov, štedilniki, električne svetilke, različna okrasna okovja itd. Podjetje Avto pa razstavlja zobozdravniški stol in ostale potrebščine za zdravstvene ustanove. Lepe izdelke razstavlja tudi Klepairstvo iz Kočevja. Gotovo se bomo vprašali" »Kaj pa kupčija?« Napisi na predmetih: »Prodano«! nam povedo vse. Proizvodnja naših obrtniških podjetij je prodana že vnaprej. C. M. Ko je predsednik Sveta Jože Knez obrazložil delo in pristojnosti svetov za gospodarstvo, se je razvila živahna debata. Ugotovili so, da je treba pomagati nekaterim občinskim svetom, kakor tudi organom, da bodo kmalu zaživeli, se spoznali z gospodarsko problematiko in začeli delati. Dejstvo je, da so zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov gospodarski oddelki na nekaterih občinah slabo zasedeni in da jim je prepotrebna tudi pomoč strokovnjakov iz okrajnega aparata in bolj razvitih občin; strokovnjaki naj bi začasno opravljali nekatera dela tudi za manj razvite občine. PRI IZVRŠEVANJU DRUŽBENEGA PLANA NI VEČJIH IZPADOV Poročilo o izvrševanju družbenega plana v letu 1955, ki ga je podal načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Ivo Novšak, je pokazalo, da je potekalo ure-j sničevanje družbenega plana do jjo« j 31. avgusta tako, kakor je bilo s planom določeno ter da tudi do konca leta ne bo večjih izpadov, v kolikor bo pozitivno rešena problematika nekaterih podjetij V izgradnji, ki so bila nepravilno obremenjena s pianom. V poročilu so bile nakazane nekatere pomanjkljivosti, vendar pa niso bile analizirane in razčiščene. Zato so se člani sveta odločili, da bodo ta predmet ponovno obravnavali ob zaključku četrtletja, tako, da bo podana jasnejša in pravilnejša slika dejanskega stanja. ALI NAJ BO V OKRAJU NOVO MESTO SAMO OKRAJNA BANKA? V zvezi z reorganizacijo bančnega sistema ter možnosti ustanavljanja okrajnih in komunal- nih (občinskih) bank, so člani sveta razpravljali o predlogu, ki bi ga izdelali za sejo OLO. Zaradi pomanjkanja dokumentacije so odložili sklepanje o tem vprašanju ter izvolili komisijo, ki bo proučila problematiko, zbrala vso potrebno dokumentacijo ter izdelala predlog za reorganizacijo bančne službe v okraju. V komisijo so bili izvoljeni Niko Belopavlovič, podpredsednik OLO, Maks Vale, predsednik OBLO Novo mesto, načelnik tajništva za gospodarstvo Ivo Novšak, direktor podružnice Narodne banke Novo mesto Ludvik Golob, direktor podružnice Narodne banke Črnomelj tov. štefanič, direktor mestne hranilnice Jože Splihal in Adolf Turk, finančni inšpektor OLO. N. K. Pomoč upravnemu aparatu novih občin Pretekli teden je bil v sejni iobi OLO Novo mesto dvodnevni seminar za tajnike, načelnike in referente občinskih ljudskih odborov, ki so se seznanili z novimi pristojnostmi občin in se pomenili o oblikah dela. O upravno-pravni službi OLO in občin, o delu posameznih svetov ter o organizacijskih oblikah povezave aparata na občinah s posameznimi referati na OLO so predavali dr. Bogdan Skerlj, Jože Prijatelj, Slane Falkner, dr. Teodor Sbrizaj, Rado Taufer, Slavko Kastelic in tajnik OLO Zvone Pere. Referenti OLO bodo zdaj še na sedežih občinskih ljudskih odborov pomagali uslužbencem reševati posle, ki so z novimi pristojnostmi prešli v delokrog občin. DISPANZER ZA POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PREDPORODNO ZAŠČITO Dispanzer za žene bo začel poslovati prihodnja mesec v prostorih Zdravstvenega doma v Novem mestu. Vodil ga bo dr. Brežic. V tem kratkem, suhoparnem obvestilu je skritega precej dela ljudske oblasti, to je okrajnega tajništva za zdravstvo in socialno politiko, in skrbi za otroka. Prediporodna zaščita mater bo zmanjšala zgodnjo umrljivost dojenčkov, ki je pri nas navzlic znatnemu naipredku Še vedno velika. Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ga še nimaje. Pomagajte, da pride naš tisk v vsako dolenjsko hišo! Tudi v proizvodnji časopisnega papirja smo se osamosvojili V nedeljo 2. oktobra Je kolektiv tovarne celuloze In papirja na Vidmu pri Krškem slovesno proslavil začetek obratovanja nove tovarne časopisnega papirja. Ob navzočnosti visokih predstavnikov ljudske oblasti, gospodarskega in političnega življenja, tiskarskih podjetij Slovenije in nekaj tisoč prebivalcev iz Vidma, Krškega In okolic« se Je začela slovesnost na okrašenem prostoru pred to-vurno. Med ostalimi govorniki je poudaril predsednik Izvršnega sveta Slovenije Bori* Kraigher, da so velikani soda-lULične izgradnje, med katera spada tudi nova tovarna na Vidmu, rezultat naporov in žrtev našega delovnega človeka, 4* pa so hkrati eden Izmed po- gojev za izboljšanje našega življenja. V novi tovarni, ki Je stala nad i In pol milijarde dinarjev bodo že letos Izdelali 5000 ton časopisnega papirja, prihodnje tete pa 20.000 ton ln kasneje etlo 30.000 ton letno. Ze leto« bomo prihranili 1 milijardo 800 ■i i .nov dinarjev, ker nam pa. pirja ne bo treba več uvažati. Delovnemu kolektivu tovarne celuloze ln papirja, njegovemu vodstvu, strokovnjakom, inženirjem, projektantom ln novomeškemu gradbenemu podjetju »Pionir*, ki je zgradbo U veliki objekt ob Savi, čestitamo k ponosnemu uspehu, ki nas Je ->namo«voJl] v proizvodnji ča-*opi»netfa papir jal Na Dolžu napredujejo Na sončno jesensko nedeljo je Podgorje žarelo v vsej lepot, Vaščani z Dolža in okoliških vasi so se množično udeležili velikega slavja — otvoritve na novo zajetega in urejenega studenca »Mrzlavka« v lepi dolinici med Dolžem in Gorjanci. Studenec Mrzlavka Izvira in ponikne v tej dolinici. Okrajna komisija za male asa-nacije Rdečega križa v Novem mestu je s finančno pomočjo Okrajnega ljudskega odbora in s sodelovanjem vaščanov zajela studenec s črpalko ter uredila napajališče ln perišče. Pod strokovnim vodstvom tehnice Za-gorčeve so sami vaščani vse delo prostovoljno opravili zares dobro in lepo, tako da služi iahko za vzgled drugim. Predsednik gradbenega odbora tov. Hrovatič se je v lepem govoru zahvalil predvsem Rdečemu križu in njegovim sodelavcem ter vaščanom, ki so složno, brez posebnega godrnjanja opravljali določena dela, saj je celotno delo zahtevalo na tisoče delovnih ur. Bile so težave z dovozom peska in dru- Vodnjak e viorno urejenimi napaJaltftM In perUčem na Dolio na dan otvoritve 1». IX. im gim materialom itd., toda kljub zaprekam so vztrajali. Njihov trud je poplačan. Dobili so '.dravo pitno vodo. Ing. Ivo Zobec je v imenu okrajnega in glavnega odbora Rdečega križa čestital gradbenemu odboru in vsem vaščanom k veliki delovni zmagi. Uspeh ni samo delo kot tako in težave, ki jih je bilo treba premagati, temveč zlasti dejstvo, da so šli preko manjših in večjih osebnih nasprotij ln složno zagrabili za krampe in lopate ter po svojih močeh in sposobnostih prispevali za blaginjo skupnosti. Nadalje je dejal, da naj bo lepo in ustrezajoče zgrajena in urejena Mrzlavka prva stopnja k dvigu zdravstvene in gospodarske blaginje Dolža. Potrebno bo urediti še pešpot k studencu, poskrbeti za gnojišča in zgraditi gnojnične jame, da gnojnica ne bo napajala lujt, temveč bo na njivah dvigala pridelke in s tem dohodke. Tudi tov. učiteljice, ki so za današnjo slavnost tako lepo naučile šolarje, se bodo potrudile, da bodo šibki otroci dobivali v šoli toplo malico. »Prepričan sem«, je dejal, »da bo tudi pokopališče na Dolžu dobilo počasi drugačno lice, kot ga ima sedaj. Preveč je majhnih otroških grobov. Ljudje premladi umirajo, pogosto v najboljših letih, ki bi i svojim delom lahko veliko koristili svojim družinam In skupnosti. Naj bo zdrava pitna voda vir zdravja in skrbi za čistočo in pametno življenje, saj se bo z zdravo pitno vodo dvigala tudi delovna zmogljivost in veselje do napredka, da nam bo skopa zemlja pod Gorjanci več rodila in bomo laže živeli.« S himno so otvoritveno slavnost začeli, s pesmijo, ko so se zvrstile deklamacije in nastopi šolarjev, so jo zaključili pri studencu, nadaljevali pa še v vasi. Prebivalci Dolža so pokazali da znajo ceniti pomoč in uvidevnost človekoljubne organizacije Rdečega križa in ljudske oblasti, kar jim daje močno pobudo za nadaljnje delo na pot. k napredku in blaginji. Hidrocentrale »Nikola Tesla« dograjena V Lokvah v Gorskem Kotaru so pred kratkim zaključili grad-njo velike hftdrocemra,le »Nikola Tesla«, ki je eden največjih po vojnu zgrajenih objektov na Hrvatskem. Hidroelektrarna So imela zmogljivo« 80.000 kWh kar pomeni, da bo dajala letno 200 miliijonov kWh električne energije. Ob zaključku del so več mladinskih brigad, ki so delale pri graditvi, odlikovali. Kaj je dispanzer za žene? U-stanova, kjer imajo noseče žene brezplačne zdravstvene preglede, posvetovanja in po potrebi zdravljenje pred in po porodu, ne glede na to, ali so socialno zavarovane aH ne. Dispanzer vodi celoten pregled nad obolevanjem in vzroki smrti pri ženah. Na ta načfn opozarja na napake, ki jih delajo žene. S tem usmerja zdravstveno prosveto na terenu, organizira razne tečaje o negi in prebrani dojenčka, nosečh žena itd. Seveda se dispanzersko delo lahko uspešno opravlja le, če poznaš okolje in pogoje, v katerih živi noseča ali bolna žena. Zato bo imel dispanzer organizirano patronažno službo. Veliko pomoč pri ustanovitvi dispanzerja 'bo nudila tudi svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF, ki bosta dali potrebne inštrumente. Tako se bo Dolenjski in Beli krajini v Tednu otroka, ki ga slabijo povsod po svetu, izpolnila njuna želja, da bo za še bo!Bo predporodno zaščito žena storjen znaten korak naprej. Umrljivost dojenčkov bomo s tem znatno zmanjšali, M. B. ♦»♦♦»♦«»*«»»»««»«»»♦»»<♦»«♦«♦♦ TURISTIČNI DaN v Črnomlju V počastitev 53-letntce turizma bo priredilo črnomaljsko Turistično društvo v nedeljo 9. oktobra turistični dan s pestrimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi sporedi. Jutri popoldne bo v črnomaljskem Prosvetnem domu predavanje o turizmu s predvajanjem filmov. V nedeljo dopoldne ob 9. uri se bodo začele športne prireditve, lahkoailet-sko tekmovanje in koncert črnomaljske godbe na trgu. Popoldne ob 15. uri bo na novem stadionu nogometna tekma med B reprezentanco ?eleznlt"ar*I'ovo so dom?'-videli, kaj počenjata oba in so tudi videli kolesa, čeprav le Sepic na razpravi rekel, da domači niso vedeli, »kako to gre«. Rekli pa so mu, da bo treba s tem nehati. V časopisih je bral o sodbah kolesarskih tatov, vendar ni mogel nehati. Nasprotno, oba sta postajala čedalje pre-drznejša, dokler končno nista prišla v roke pravici. Krast sta šla vedno skupaj. Ce nista mogla vzeti vsak po eno kolo, sta pa sunila samo eno. Bil pa je tudi primer, da sta ukradla en dan več koles. Sepic je na primer ukradel v Novem mestu kolo. Z njim te je zapeljal do gostilne pri »Dobri kapljici« v Bršljinu. Tam je kolo pustil in vzel boljše. Drugič Je sunil v Novem lestu kolo ln se zapeljal v Ločno. Tam je ukradeno kolo zamenjal za boljše, še isti večer v Kronovem pa to prav tako za še boljše kolo. Torej tri tatvine na en dan. Medtem ko je Sepic znašal kolesa na domače podstrešje, kolikor Jih ni razdrl ali prodal, Je Urajnar vsako starejše kolo takoj razdrl. Uporabne dele je obdržal, ostalo pa vrgel v domačo lužo. Od dletih ukradenih koles Je najmanj ogrodja treh koles zmaličil in vrgel v lužo. sicer pa je skoraj vsa kolesa snrotl prodal, večinoma v LJub-llanl, eno pa tud! v Zagrebu. »VSAK DAN RFM nODIL PES »KM...« Seveda drzna tatova nista pomislila, komu sta vzelo kolo ln mu otežkočila opravljanje službe. Oškodovanci, ki so nastopili kot priče pred sodiščem, so povedal!, koliko jim pomeni kolo kot prometno sredstvo, do katerega je marsikateri težko prišel. Mlad fant, kateremu je Urajnar sunil kolo v Dilančevi ulici v Novem mestu, je povedal, da je moral potem cel mesec vsak dan prepešačiti 8 km na delovno mesto in nazaj. Podobno je bilo tudi pri drugih oškodovancih. Samo eno ukradeno kolo je bilo družbena last, vsa ostala pa last privatnih oseb. Okrožni javni tožilec je na podlagi ugotovitev kriminalnih organov, ki so škodljivo dvojico končno le ujeli dn razkrinkali njuno nepošteno podjetnost, obtožil Avgusta Belica tatvine 14 l'.^'p«; in enepa dc;:.r.^"" plašča, l-g&aea TTrr*;- irja pa t.?1.vine desetih kole- Po zaslugi kriminalnih organov je večina lastnikov dobila kolesa nazaj, vsi pa še ne, zlasti ker je nekaj koles razdejanih. Senat okrajnega sodišča je prisodil Sepicu in Urajnarju za vsako ukradeno kolo povprečno po 7 mesecev strogega zapora, Urajnarju pa za tri uničena kolesa po 8 mesecev 6trogega zapora. Za tatvino dežnega plašča je prisodil Sepicu tri mesece zapora. Celotna kazen za Sepica je 8 let ln 2 meseca strogega zapora, za Urajnarja pa 6 let strogega zapora. Oba morata plačati stroške postopka in vsak 1000 din povprečnine. Prav tako mora plačati Urajnar šestim oškodovancem skupno 120.000 dinarjev, Sepic pa štirim oškodovancem skupno 37.750 din. Njemu je bila tudi preklicana pogojna kazen v višini 5.000 din, ker ni redrto plačeval vzdrže-valnine za nezakonskega otroka. Vse kaže, da tatinsko udej-stvovanje obeh obsojencev s tem še ni v celoti razkrito. Kriminalni organi, ki so njuno početje s kolesi raziskali in ugotovili v zelo kratkem času, za kar jim gre vse priznanje, imajo v rokah še nove dokaze o njunih tatvinah. Kazen zato ju še čaka, o čemer bomo še pisali. V NOVEM MESTU BO SADJARSKA RAZSTAVA Od 15. do 17. oktobra bo v! Novem mestu razstava sadja, sadnih sokov, kompotov, posušenega sadja, namiznega grozdja itd. za zadružna okoliš mestne občine Novo mesto. Razstava bo pod okriljem Okrajne zadružne zveze ln Kmetijske zadruge Novo mesto v salonu hotela »Kan-dija«, odprta pa bo v soboto Stare čevlje izvažajo Stare rabljene čevlje je pričela izvažati Danska. Izvaža Jih v Afriko za najbolj revne prebivalce tega kontinenta. Zadevo pojasnjuje s tem, da v državah, kjer je slabo razvita živinoreja, primanjkuje tudi usnja, zato morajo to nadomestiti z uvozom. Danske stare Čevlje najprej izvozijo v Belgijo, kjer jih očistijo in razkužijo ter opremijo z novimi gumijastimi podplati, nato pa prepeljejo na afriška tržišča. DOPISNIKOM! Zarsdi pomanjkanja proator-i in obilice novih poročil smo morali precei dopisov za to številko odložit) do prihodnjega tedna. Prosimo za kratka, zgoščena poročila In vesti. Prihodnji teden bo objavljeno tudi poročilo o zboru zadružnikov v Dragatusu. UrcdnUtvo 15. oktobra ob 10. uri dopoldne. Vse vzorne sadjarje vabimo, da prijavijo sadje pri najbližji kmetijski zadrugi, ki bo poskrbela za »kupno odpremo sadja na razstavni prostor do 12. oktobra. Sadje mora biti prvovrstno, zdravo, po pet sadežev ali najmanj en kilogram z navedbo teže pridelka, ki ga ima vsak za prodajo. Na razstavi bomo tudi videli, kako sadno drevje vzgajamo! negujemo, spravljamo, predelujemo itd. Razstavljena bodo razna zaščitna sredstva, sadjarsko orodje, posode in kozarci za shranke. Okrajni gospodinjski center bo pokazal, kaj so se naučile izdelovati ^udeleženke gospodinjskih tečajev za Izboljšanje prehrane, posebno za otroke. Trgovina 9 sadjem in sadjarskimi potrebščinami bo tudi imela na razstavi svoj prostor. Okoličani Novega mesta, udeležite «e razstave! Razdeljene bodo nagrade za vzorne sadovnjake in ostalo v orodju, gnojilih, diplomah itd. Za pripravljalni odbor sadjarskega odseka KZ Novo mesto: Franc Malasek, predsed. Pred dnevi, točneje rečeno konec septembra je Generalna skupščina OZN na svojem zasedanju z 28:^7 in petimi vzdržanimi glasovi sprejela sklep o vključitvi alžirskega vprašanja v dnevni reci sedanjima zasedanja. Po burni razpravi in glasovanju v zvezi z vkIju-čitvijo ciprskega vprašanja v dnevni red lega zasedanja — pri čemer je Velika Britanija zmagala s pičlo večino — je prišlo do tega dogodka, ki je povzročil precejšnjo krizo, pokazal pa tudi marsikaj zanimivega in tehtnega. Debata in glasovanje sla pokazala, uu je težko braniti nepriljubljeno stvar — koioni-anzem — pa čeprav jo branijo govorniki takega kova, kakor sta francoski zunanji minister Pinay ali belgijski zunanji minister Spaak. Pokazalo se je namreč, da so zahodne velesile, ki so doslej v OZN vedno lahko dobile dovolj glasov za uveljavljenje svojega stališča, tokrat ostale praznih rok. Veliko držav Srednje in Južne Amerike, ki so doslej redno podpirale predloge zahodnih velesil, zlasti ZDA, pa tudi nekaj članov Atlantskega pakta je glasovalo tokrat proti. Tako je proti glasovala Grčija, predvsem zato, ker Je bila užaljena spričo odnosa zahodnih velesil do njenih zahtev v zvezi s Ciprom. Glasovanja se je vzdržala Islandija, ki je članica Atlantskega pakta in ki jo zato ostro napadajo. Kaže celo, da bo Francija zahtevala, naj na zasedanju Atlantskega pakta obravnavajo ravnanje teh dveh držav v, OZN, ki da sta »izdali« Interese zahodnega bloka oziroma Atlantskega pakta. Značilno je tudi, da so proti glasovali na primer Filipini, Siam, Iran, Irak in Pakistan, dežele, ki so z raznimi vojaškimi zvezami povezane z zahodnimi vojaškimi organizacijami in pakti. Vse to kaže, da je popuščanje mednarodne napetosti, boljše vzdušje v odnosih med državami vplivalo na nazore teh držav v smislu pozitiv-nejše presoje raznih perečih vprašanj. In tako ni čudno, da je bila francoska zahteva, naj bi Alžira ne vključili v dnevni red sedanjega zasedanja, zavrnjena s sicer pičlo, a dovolj zgovorno večino, ki kaže na spremembo odnosov med državami. Kakor že rečeno, so spričo tega glasovanja nastala trenja v Atlantskem paktu. Razen tega je prišlo do napetih odnosov med Francijo ln OZN, kajti francoska delegacija je demonstrativno zapustila seda" nje zasedanje Generalne skupščine. Spričo tega je treba poudariti, da v OZN čedalje bolj prihaja do izraza težnja, da bi razpravljali tudi o vprašanjih, kakor so samoodločba narodov, pomoč gospodarsko slabše razvitim deželam, vprašanje kolonij itd. To je docela razumljivo, kajti popuščanje mednarodne napetosti — o čemer smo nekaj povedali že zgoraj — je spravilo v ospredje pozornost svetovne javnosti pereča socialna, gospodarska in druga vprašanja, ki so bila v letih hladne vojne bolj ali manj potisnjena v ozadje. Nedvomno jc v porazu francoske diplomacije, da bi preprečila vključitev alžirskega vprašanja v dnevni red Generalne skupščine, čutiti tudi vpliv tako imenovane azijsko-afriške skupine dežel, ki so na bandunški konferenci jasno izpričale svojo težnjo po neodvisnosti in svojo podporo še odvisnim narodom Azije in Afrike. Tej splošni težnji so se morale pri glasovanju o alžirskem vprašanju ukloniti tudi države, kakor so Filipini, Siam, Iran, Irak in Pakistan, o katerih zvezah z Zahodom smo govorili prav tako že zgoraj. Omenimo na koncu še tretjo posledico sklepa Generalno skupščine glede Alžira. Gre za zaostritev odnosov med SZ in Francijo. Vnanji izraz te za-zaostritve je »odgoditev« obiska francoskega ministrskega predsednika Faura in zunanjega ministra Pinava v SZ, ki bi morala 17. oktobra odpotovati v Moskvo. Ali bo ta napetost bistveno vplivala tudi na ženevsko konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo začela 27. oktobra — bomo videli. Eno je gotovo: spričo popuščanja mednarodne napetosti, še zlasti napetosti med Vzhodom in Zahodom prihajajo čedalje bolj na dnevni red vprašanja kot so samoodločba narodov, odprava zadnjih ko-lonialističnih ostankov in problem premostitve prepada med gospodarsko zaostalimi in industrijsko visoko razvitimi deželami. Jasno je, da bodo tisti krogi, ki so gmotno zainteresirani na ohranitvi takšnega stanja, trdovratno nasprotovali temu pozitivnemu procesu, katerega končni cilj je neodvisnost in gospodarski razvoj odvisnih tpr slabo razvitih dežel. Jasno pa je tudi, da sile, ki podpirajo ta razvoj, ga poganjajo naprej, nenehno naraščajo ln dosegajo uspehe kljub odporu, ki ni majhen. V TEM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: Cvet jesenske rese 90 din. List volčje češnje (beladona) 150 din. robide 36 din, maline 40 dinarjev, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Pet mesecev za kolo Ciril Hrovat, doma Iz Petrusne vasi pri Stični, se je letos 23. maja vračal pes od Otočca proti Novemu mostu. Spotoma je od neke ženske dobil kolo, da bo laže ujel vlak proti domu, toda pod pogojem, da bo kolo shranil v Bršlinu. Hrovat pa koles« ni shranil, pač pa se je odpeljal z njim domov in ga ni vrnil. Na sodišču Je pripovedoval pravljico, kako je »potoma pri Mirni pečj prebodel plaftč kolesa. Kolo Je pustil pri cesti In *e4 v bližnjo hišo prosit lepilo. Ko se Je vrnil na cesto, pa kolesa n\ bilo ve*. Za prisvojeno kolo mu Je okrajno sodišče v Novem mestu prl-»ortilo I meserev zapora, plačilo stroškov ln 500 din povprečnine. Rastlino hribske rese 260 din, jeternika 180 din, kopitnika 70 dinarjev. Korenine gladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 dinarjev, baldrijana 260 din, trobentice 120 din, volčje češnje (beladona) 120 din, črnobine (črna bil) 250 din. Plodovi šipka 40 din, luščin« šipka brez semena 250 din. je-robike 80 din, PUNCKOVNE 600 dinarjev. Gomolje — čebulice Jesenskega podleska 100 din. Gomolji jesenskega podleska morajo biti razrezani v ploščice v debelini 2 mm. Posušeni morajo imeli 8vetloslvkasto barvo, temno sušenih In nepravilno rezanih ne odkupujemo. Rastlino smetlike ne nabirajte več I Dr, Božo Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem Kar zadeva bolezni, je bilo lani nesposobnih za delo samo med aktivnimi zavarovanci v novomeškem okraju 4.102 oseb, v kočevskem 8.174, v krškem 8.991 in v črnomaljskem 1.099. Te Številke so visoke. Ce upoštevamo, da je bilo med nezavarovanimi osebami, ki Jih Je 3 do 4-krat več, gotovo tudi zelo veliko obolenj, ai lahko predstavljamo, da je bilo Izgubljenih mnogo delovnih dni, ki se morajo poznati pri ustvarjanju narodnega dohodka. Število ne-tavarovanih obolelih oseb ne tnoremo točno kontrolirati, ker ti poiščejo tudi privsVne zdravnike, kjer je kontrola manjša in Številčno neobdelana po statističnih podatkih. Število jetičnih bolnikov Je bilo v novomeškem okraju 459, od tega Je na novo zbolelo 98, od prejšnjih let pa jih je bilo še 361, v kočevskem okraju Je bilo tuberkuloznih 1.236 (novih 361, stanh 875), v krškem okraju 775 (461 In 314) ter v črnomaljskem okraju 118 (29 ln 89). V odstotkih je to naslednje: Dowmeik; okraj 0,W&, knčov-*ki 3.58%, krški 1,06% ln črno- maljski 0,48%. Republiško povprečje je 0,28%. Jetika zavzema v naših krajih visoke številke, ki zavise deloma od komaj začete industrializacije, predvsem pa od nizkega splošnega in higienskega standarda prebivalstva. V tem oziru bo potrebno Še precej izboljšav, predvsem pa dvig življenjske ravni, kar je odvisno od investicij v gospodarstvu, predvsem pa od stopnje industrializacije. Se vedno imamo težave s prehrano, ker je ponekod zelo slaba, celo nezadostna. Popivanje slabih vin in žganja, združeno z nepoučenostjo ln nizko kulturno ravnjo, vplivata v največji meri na širjenje jetike oziroma na njeno težko zajezitev. Poleg tega pa je v mestih in večjih krajih tudi stanovanjska stiska, ki nt omogča Izolacije bolnega prebivalstva nd zdravega. Spolne bolezni so tajele v novomeškem okraju 88 prebivalcev, v kočevskem 20, v črnomaljskem 82, medtem ko za kriki okraj nlnvmo podukov. Od tega je bilo sifilisa 81, oziroma 48 primerov, ostali so zbo- lel: na kapavici. Na 10.000 prebivalcev dobimo v Novem mestu 9,1 za sifilis in 4,1 za ka-pavico, v Kočevju 5,5 ln 0,3 in v Črnomlju 12,0 in 1,2. Republiško povprečje za sifilis je 4,7 in za kapavico 4,3, kar kaže, da j« sifilis v Črnomlju trikrat vi4j s, kapavica pa je v Novem mestu za 2 desetinki manj od republiškega povprečja. Mordu je vzrok tudi v tem, ker se ti bolniki zdravijo večinoma v protlvenerlčnih dispanzerjih v naših okrajih, kjer zdravljenje nič ne stane, medtem ko gre lz drugih krajev Slovenije marsikdo v Ljubljano na kliniko, oziroma k pthotnemu zdravniku, ti pa vsi ne prijavljajo spolnih bolezni, Avitaminoza ali bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov je po naših statistikah pri nas malo: v Novem mestu le 0,5 odstotkov, v Kočevju 1,32 odst., v Krškem 0,93 odst. in v Črnomlju 0,38 odst. Ambulantna ihjžba je registrirala le tiste bolnike, kjer je bilo pomanjkanje vitaminov glavna bolezen. Se dsleč pa smo od resrucna številka »»to, ker smo mnogo bolezni zdravili kot glavobole, ekceme, vnetja, živčni obolenja ln slično, so pa Imel« vzrok v pomanjkanju vitaminov, pa tega nismo upoštevali ali pa smo upoštevali premalo. V ambulantah, kjer je velik promet in ja za pregled bolnika na razpolago le malo časa, včasih marsikaj ulrle, kar bi zdravnik pri natančnejšem pregledu gotovo odkril. Otroški dispanzerji ln šolske poliklinike nam Javljajo veliko število avitaminoz, pa bi ta ugotovitev veljala prav gotovo tudi za t odrasle bolnike. Največjo skrb bi morali posvetiti zdravi prehrani in gibanju v naravi. Takozvane bolezni neodpornosti največkrat temeljijo prav na pomanjkanju tega aH onega vitaminu, ki ga no dobimo v enolični prehrani ln v prehrani v menzah. Tudi tukaj bo potrebno Še veliko zdravstveno-prosvet-nega dela in tudi preusmeritve gospodarstva na industrijo brezalkoholnih pijač ter predelave sadj;i in pravilnega konzerviranja. Ambulantno Je bilo pregleda- Zdravstveni dom v Črnomlju (Jfotoi dr. OblakJ nih (v procentih) naslednje Število ljudi: Novo mesto 87,44, Kočevje 124,52, Krško 79,52 ln Črnomelj 7!),r>2. To pomeni, da je vsak prebivalec iskal vsaj enkrat zdravniško pomoč v ambulanti! Ce preberete še enkrat opombe pri statistiki zgoraj, boste sami spoznali, da to nI čudno. Premalo investiramo v preventivno medicinsko službo, čeprav vemo, da je rentabllne-Je preprečevati bolezni, kakor pa jih zdraviti. Število bolnikov v bolnišnicah pa je v procentih prebivalstva takole: v novomeškem okraju 7,89, v kočevskem 10,48, v krškem 5,59 in v črnomaljskem 9,46. Komentar menda ni po-trebenl POŠKODBE Poškodovanih oseb. ki so Iskale zdravniško pomoć, je bilo na 100 prebivalcev v novomeškem okraju 1,59, v kočevskem 2.87, v krškem 1,97 ln v čTnonnh ftkem 1,72. Procent zajema samo zavarovance ln nt šteje tudi ostalih. Zato Je število v resnici procej večjo. Gotovo je, du izvira dosti nesreč zaradi neznanja In malomarnosti, šo več io krive alkoholne pijače, precej pa tudi neupoštevanje lu-giensko-tehnlčnih predpisov ln drugih varnostnih navodil za delo. Nekaj nesreč gro št m rovas mladostne objestnosti. Opažamo, da osobje, ki mu je poverjen nadzor nad delavci v tovarnah In rudnikih, pa tudi drugje, ne pouči novih delavcev o varnostnih ukrepih in se zaradi tega zgodi precej nesreč. Nekaj nesreč nastane na poti na delo, kar tudi štejemo za nesreče pri delu, precej se jih poškoduje na nočnem delu, predvsem tisti preutrujeni delavci, kj delajo d<>ma. potem pa še v obratu. Higiena dela Ima veliko polje udejstvovanja, vendar je potrebno predvsem dvigniti zdravstveno in delovno zavest samih delavcev, ker nt poznajo dovolj svojega dela In nevarnosti ali pn nimajo do dela In do svojega zdravja pravilnega odnosa. Vodstvo podjetij pa mora skrbeli za hlglen.sko-tehnlčne predpise In strogo nadzirati njih izpolnjevanje ter prijavljali vsak najmanjši prekršek. Samo zaradi poškodb pri delu Je bilo izgubljenih lani v novomeškem okraju 19.606 delovnih dni, v Kočevju 18.750, v Ki•■.krin 20.750 in v Črnomlju 420. Največ nesreč se zgodi v »udnlkih, sledita gradblnstvo In If^H rrlduttrljt, poleni pa št vse ostale gospodarske panoge. Rnzumljivo je, da Je največ nesreč pri teb treh dejavnostih, ker imajo največ dolavcev. StBT. 18 "»DOLENJSKI CIST« " Stran 3 Ravnaj se na cesti tako, da boš varen! Zdravniki ▼ bolnišnicah tn krajevni zdravniki imajo v svojih ambulantah precej opraviti z nediscipliniranimi kolesarji, ki so se med vožnjo vsled nepoznavanja in neupoštevanja prometnih predpisov teže aH laže poškodovali. Kakor za vse koristnike javnih cest, veljajo tudi za kolesarje prometni predpisi, ki so z novo Uredbo o cestnem prometu v LR Sloveniji, dopolnjeni še s temi določili: KOLESARJI Kolesarji ne smejo voziti Vštric Na cesti, kjer Je strnjen kolesarski promet ali kjer je sicer močan ali nevaren promet, kolesarju ni dovoljeno prehitevati kolesarja, trokolo ali vprežno vozilo. Na kolesu Je prepovedano kolesarju voziti odraslo osebo. Kolesar lahko vozi na kolesu otroka, kd še nima 8 let, če je na okvirju pred voznikom nameščen poseben sedež, na sprednjih vilicah pa držalke za noge. Na prtljažniku ali na samem okvirju ni dovoljeno voziti otroka. Prepovedano J« s kolesom prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, dajanju predpisanih znakov ali ki zmanjšujejo njegovo vidljivost. tisbi del ceste, Id je določen za pešce. Ce nosijo pešci dolge predmete na primer lestve, drogove in podobno, morajo uporabljati vozišče ob skrajnem desnem robu. Isto velja, če pelje pešec kolo ali ročni voziček. MOTORNA VOZILA Oseba, ki je odgovorna za vozni park, ne sme zaupati motornega vozila vozniku, čigar sposobnost za upravljanje z motornim vozilom je zmanjšana zaradi utrujenosti, alkoholne pijače ali zaradi kakega drugega vzroka. Z motornim vozilom voznik ne sme povzročati hrupa ali dima, ki moti okolico ali ogroža ŠMARJEŠKE TOPLICE je treba urediti, obnoviti in povečati Kolo mora Imeti zvonček s ostrim glasom, ki je slišen vsaj 30 metrov daleč in dobro učln-kujočo zavoro, ki deluje na zadnje kolo. Kolo mora Imeti spredaj belo luč, ki ne alepl ln dobro osvetljuje cesto. Luč mora biti pritrjena ln nameščena tako, da ne spreminja smeri žarkov. Stožec luči ne sme segati dalj kot 25 metrov. Kodo mora imeti rdeče steklp, ki odbija svetlobo. Steklo mora biti pritrjeno zadaj v višini največ 70 cm od tal. Določbe It prednjih odstavkov veljajo tudi za trokolo. Med vožnjo s kolesom je prepovedano voziti drugo kolo, ročni voziček, ki je pritrjen na kolo ali voditi živino. PEŠCI Igranje, žoganje, nogomet, balinanje, drsanje, sankanje, smučanje, kotalkanje in podobno je na Javni cesti ali neposredno ob njen prepovedano. Zaradi | prekrška lz prednjega odstavka, t ki ga stori otrok, ae kaznujejo | starci ali oseba, kateri je za- * ,._ -~ upano varstvo otroka, če je za- Težka telesna poškodba Je posledica kolesarjeve neprevidnosti, nemaril« nadzorstvo nad otro- ker ni upošteval prometno-varnostnth predpisov (nesreča na kom. [ Mokrem polju spomladi 1955) Za bolniške vozičke, invalid-) ske vozičke na ročni pogon, otroške vozičke ter za otroška kolesa se uporablja hodnik ali Predgrad ob Kolpi Na zadnj-i seji občinskega ljudskega odbora konec avgusta so izvolili novega predsednika, člane občinskih svetov in (imenovali uslužbence. Ker je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Jurij PrebiliČ podal ostavko zaradi nadaljevanja šolanja, je bil za novega predsednika izvoljen Marko Rezek iz De-skove vasi. Tajnik bo še naprej Drago AupiČ. Za predsednika sveta za splošno upravo je bil izvoljen Jurij Grdi-na, za predsednika cveta za gospodarstvo in komunalne zadeve Peter Mihor, za predsednika za prosveto in kulturo Mirko Rauh, za predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko Martin Špehar, za predsednika sveta za varstvo matere in otroka Marija Veis, za predsednika sveta za kmetijstvo pa Jože Kapš. Tajnik Drago Aupič je hkrati tudi sodnik za prekrške. Za blagajnika jo bila imenovana Marija Aupič, za administratorko Milka Tauželj, za matičarja Marija Terčan, za gospodarskega referenta pa Andrej Tomšič. * Sedaj bo kmalu pričel s predstavami kino v zadružnem domu. Doslej v dvorani ni bilo stolov, pred dnevi pa so jih dobili 200. Tako je sedaj odpadla zadnja ovira za redne kino predstave. Kino aparatura je postavljena že delj časa. Delo na elektrifikaciji gornjega konca doline je povsem prenehalo. Vse kaže, da je bilo veselje prebivalcev, da bodo še letos imeli električno luč, prezgodnje. Ni znano, kaj je vzrok; delovna vnema prebivalcev, ki so se spomladi lotili pripravljalnih del, prav gotovo ni kriva za popolni zastoj del. J. S. D0R1S Kolonjska voda in toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor ŠENTJERNEJ Pod okriljem Rdečega križa In Zveze zadružnic je bil v Šentjerneju tečaj za vkuhavanje in pripravo sadja in zelenjave z«* zimo. Obiskovalo ga je prece; žena in deklet. Strokovni učiteljici Anici Somrak, ki je tečaj vodila, se iskreno zahvaljujemo. Obvestilo naročnikom iz Otočca ob Krki Naročnikom s področja poŠte Otoeec ob Krki, ki so letos aprila plačali pismonosetn naročnino za I. polletje 1955 in so zdaj pomotoma dobili spet opominske položnice za plačilo celoletne naročnine sporočamo, da Je pošta Oto-čec v redu oddala vse plačane zneske upravi Dolenjskega lista, ki pa nekaj teh položnic po pomoti nI razknjlžila v dobro posameznih naročnikov. Prizadete naročnike prosimo, da oprostijo neljubi pomoti. Uprava Usta VOZNIKI VPREZNIH VOZIL Ce namerava voznik vprežne-ga vozila peljati čez cesto ali obrniti vozilo, mora vozilo ustaviti in se prepričati, ali je cesta prosta. Voznik mora držati-živino pri glavi za uzdo ali povodec. Vprežno vozilo se sme uporabljati, ako je opremljeno z dobro delujočo zavoro in je brezhibno. Tovor vprežnega vozila mora biti varno naložen. Vprežno vozilo mora imeti poleg predpisane bele luči na svoji zadnji levi strani še tudi rdeče steklo, ki odbija svetlobo. Vožnja vprežnega vozila v galopu je prepovedana. promet. Motorno vozilo mora biti opremljeno z dušilcem zvo ka. Ni dovoljeno zmanjšati ali odpraviti učinek dušilca zvoka. Na cesti, kjer je označen prehod za pešce, mora voznik motornega vozila smanjšati hitrost in se po potrebi tudi ustaviti, če pešec že prečka na dovolje nem prehodu cesto. Prepovedano je odpirati vrata na levi strani avtomobila med vožnjo aH pri ustavljanju na vozišču. Dovoljeno je vstopiti v avtomobil ali izstopiti iz njega le desne strani. Ce je vozišče prosto, se lahko izjemoma vstopi v avtomobil ali izstopi iz njega z leve strani. Za kršitev teh določil je dolo-I čena kazen do 10.000 dinarjev. Šmarješke toplice Lmajo izredne naravne pogoje, da postanejo splošno znano in prijetno zdravilišče. Te možnosti bodo gotovo še večje po izgradnji avtoceste Ljubljana -Zagreb. Zdravilišče ima sedaj hotel, ki ima s pravkar dograjenima vveekend hišicama kapaciteto za 110 gostov dnevno, dva manjša zaprta bazena ter letno kopališče. Za svoje interne potrebe ima Še manjše stanovanjsko poslopje ter delavnico. Ze pri sedanji kapaciteti je pereče vprašanje neustrezajočih prostorov kuhinje in shrambe, obnove zaprtih bazenov ln pomanjkanje lastne pralnice. Razmere v kuhinji in shramb! ne ustrezajo niti osnovnim higienskim pogojem navadnega gostinskega obrata, kako šele sodobnega zdravilišča. V majhnem, pretesnem prostoru hotela se kuha, pripravlja jedila in slaščice, pomiva in čisti posoda, kar seveda ne more biti higieni čn o. Drugo je nujna obnova zaprtih bazenov, katerih lesena ob-'oga je popolnoma dotrajala, kar zelo otežkoča čiščenje. Zdravilišče danes nima svoje pra]n.'ce in sušilnice perila in je čistoča v hotelu, menjanje perila in podobno, večkrat odvisno od vremena. Uprava zdravilišča je letos dala izdelati projekte za povečanje hotela, pri čemer je upoštevano sedanje kritično stanje kuhinje. Poleg tega so bile izvršene nekatere geološke in hidrološke priprave za raziskavo vrelcev, kar je bilo potrebno z ozlrom na perspektivni razvoj in zgraditev večjega zaprtega kopališča. ■ Kljub vsem težavam in uspehom, ki jih ima zdraviliški ko-if*ktl«L ie treba omeniti nekate- re pomanjkljivosti, ki bi Jih morali čimprej odstraniti. Pred-.sem Je slabo negovan park. kar gotovo kvari ugled zdravilišča. Močvirje, ki obsega velik del zemljišča, tudi napravlja slab vtis in zajema večjo površino, kajti v zadnjih letih ni bilo veliko narejenega za uredi-ev odtoka vode, čiščenja po-.očkov in sploh za regulacijo. N. K. Več snage po metliških ulicah! V avgustu so glavno cesto, ki pelje skozi Metliko temeljito nasuli in cestišče utrdili z valjarjem. Na žalost ceste niso pre-v'ckli z b'tumensko maso, kot so sprva obljubili, kar bi vsa; za jJo odgnalo nevšečni prah, v katerega Številni avtomobili zav:-jaijo cesto. Vendar pa za zdaj ob de/evju vsaj ni na cesti večjega blata. Vprašanje zase pa je čistoča glavne ceste in sploh metliških ulic. Da se ob kovačnici tik ob glavni cesti in drugod po cele mesece šopirijo kupi gnoja, na to so se Metličani že privadili. Da pa jim ob s^manjih dneh živina s svojimi odpadki skoraj potla-kuje cesto v središču mesta *n da se potem prav n hče ne zmeni, da bi pospravil to umazanijo, pa jc proti vsem higienskim in estetskim ipreJpisom. Se;mar;i se namreč že v dopoldanskih urah preselijo s scjmvšča na cesto med obema glavnima gostilnama -ti tu potem odmeva mukanje, vpitje in barantanje do poznih popoldanskih ur. Če že ne gre brez sejmarjenja na tej glavni cesti, kjer )e rudi javna tehtnica, pa bi morala občina opomniti cestarja, tako republiškega kot mestnega, da vsaj naslednje jutro ceste poči;t:'ta. Tako pa ostane vse, kot je bilo in čaka, da ljudje in vozovi razgazijo nesnago, dokler jo počasi ne prekrijeta orah in blato. Kaj si prt tem mislijo tujci, ki fch pot zanese v to mesto, je seveda drugo vprašanje. Čas pa je vsekakor, da se tudi tej malomarnosti naredi enkrat konec! Kaj je z viniško zadevo? Ze pred dvema letoma so bil« v kmetijski: zadrugi Vinica odkrite nepravilnosti, zaradi katerih je Imela zadruga okoli 2 milijona primanjkljaja. Zadruga •je bila zaradi tega razpuščena. S u h o r pri Metliki Kot je znano, imamo na Su-horju zadružni mlin. Zadnje čase je bilo veliko kritike o mlinu in mlinarju. Vreče z moko so prihajale nazaj zelo shujšane in neredno, pa še zadruga je imela izgubo z mlinom. Sedaij so mlinarja odslovili, na njegovo mesto pa nastavili znanega mlinarja Jožeta Stuparja iz Metlike. Upamo, da bo sedaj v mlinu boljši red in da bomo iz poslanega žita v mlin dobili ustrezajočo količino moke. * Letošnje muhasto vreme kaj neugodno vpliva na zorenje grozdja. Komaj grozd malo dozori, že prične gniti. Vzrok je Edini pomislek posameznikov na prevelika moča in spreminjanje , Vinici proti ponovni oživitvi za« temperature. Vse kaže, da bo letos slaba trgatev. S seje Turističnega društva v Novem mestu Na seji upravnega odbora TD i Odločno se društvo z vzema, Novo mesto 30. septembra so razpravljali o nalogah društva. Sprejet je bil sklep, da društvo proda osebni avtomobil, ki je na popravilu v Kopru. Društvo poziva prebivalce mesta in okolice, da še v večji meri goje cvetje na oknih ter tako prispevajo k lepšemu izgledu mesta. Gojitev cvetlic lončnic se je lepo razširila, vendar je še precej oken praznih. Društvo se pripravlja na sodelovanje pri prazniku Novega mesta, ki bo 29. oktobra. V počastitev praznika bo priredilo več izletov v partizanske kraje — na Frato, Hmeljnik, Trško goro in drugam. 9. oktobra priredi društvo izlet z avtobusom v Belo krajino na Turistični dan, ki ga prireja črnomeljsko društvo. Pred občinskim praznikom bo tudi predavanje o turizmu ob predvajanju turističnih filmov. Društvo pripravlja skupno z belokranjskim in kočevskim izdajo turističnega vodiča za Dolenjsko. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO KRKA — Novo mesto: 7. do 10. oktobra: franc.-italijanski »Pred potopom«, ll. do 13. oktobra: ameriški barvni »Zaigrajmo ln zapoj- tllOt. Dom JLA — Novo mesto: fl. !n »1. oktobra: ameriški film »Zlata čelada«, Ifl. ln 13. oktobra: Jugo-slovansko-grški »Dva zrna grozdja«. Polon luke Toplice: B. In 9. oktobra: danski film »Spet sva tu« (Pat In Pataehon). 12. in 13. oktobra: danski »Se nI prepozno. — Predstave v sredo in soboto ob 20. url, v nedeljo od 1«. url. Trebnje: 8. In 9. oktobra: mehiški »Maclovia«. — Predstava v nedeljo ob ift.."0 uri. IADEAN — Kočevje: 7. do 9. oktobra: »talijanski »Neron In Mf. Milna«, 12. In 13. oktobra: »Ljubavni zanos«. Dežurna zdravniška slulbfl v Novem mestu Od 10. do 16. oktobra ima dežurno zdravniško službo dr. Adolf Spller. ZAHVALA Ob tragični Izgubi našega ljubljenega stnčk* FRANCIJA TEKSTORJA ta sci pri talen •n tsikreno zahvaljujemo /dravn'-kom novomeške bolnišnice, ki so m trudili, da bi ga ohranili pri ftlvljeniju. Prav tako se zahvaljujemo vsem, k1 so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvefcle 1n vervce. Zulutočl: ata. mama ln sMtrloa Milenea. ZAHVALA Ob t<**kl tegvbl naše ljube hčer-Ve ln »mtre \vovnrr. poni m n ta Laa pri iTrSiiIh ne H h se L*kr*no 7flhval1n1emo v«e.m. ki «o JI pomagali \« bolezni. Jo ■premih na zadnlt poti ln darovali evetjo tn vene*. u (tektjoM sUntU, bratje tn ■ ■tre. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage lene, mame in tete MARIJE KOSiR lz Broda Pri Novem mestu ge najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti In jI darovali vence. Posebno se zahvallujemo Trgovskemu podjetju »ROG* In Splošni bolnišnici Novo mesto ter vsem znancem in prijateljem za tolažilne besede. 2aluJoČi mož Martin z družino. Preklici Pmpež Ana, posestnlca M Cr-nomlila 181 prekllcujem In obžalujem vse klevete In žaljivke, k| nem jih Izrekla čer. čaat Jerman Ivanke, gospodinje Iz Črnomlja 47 ln se ji zahvaljujem, da Je odstopila od kazenske tožbe. Papež Ana. * Podpisani prekllcujem in obžalujem o Boh te tu Alojzu, cestar- ju 1« Dol. Lakenc 1/.rečeno ob-dolžitev, da Je kot občinski odbornik bivše občine Gotna vas zapravil 15.000 din, za lansko leto 15.000 din, za letos pa 3.1.000 din. — Zahvaljujem se mu, da Je odstopil od tožbe, Burla Alojz, posestnik, Gor. La-kovnlce 1> MALI OGLASI PLANINSKO DRUŠTVO Črnomelj potrebuje z« takojšen nastop oskrbnika Za planinsko postojanko na Mirni gori. Prednost UnaJo poročeni upokojenci. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Pismeni' ponudbe poslati na Planinsko društvo Črnomelj. lSfK,M GOSPODINJSKO POMOČNICO vajeno kuhanja, za Beograd. Naslov prt upravi Usta. * (4!>R) DVE PfRARNlSKT OMARI, dobro ohranjeni, lahko uul, večji, kupi uprava Dolenjskega lista. da bi Novo mesto dobilo dva cestna priključka na novo avtomobilsko cesto in sicer enega pri Karteljevem in drugega pri Mačkovcu pod Trško goro. Taka rešitev bi bila velikega gospodarskega in turističnega pomena za velik del novega okraja. Alkoholizem hromi telesne in duševne sposobnosti odraslega človeka, a deluje kot strup na mlado in manj odporno otroško telo! Matere, vzgojitelji, starši, ne pozabite tega! Opozorilo! Podjetje ELEKTRO NOVO MESTO opozarja, da je vsako dotikanje električnih žic visoke in nizke napetosti, bodisi visečih v zraku ali pretrganih, ležečih na /emlji, smrtno nevarno. Smrtno nevarno je tudi dotikanje visokonapetostnih naprav na daljnovodih ali transformatorskih postajah posredno, to je s kakim predmetom (bičem, palico Ud.). Ce so tokovodne žice pretrgane ali nastopi kak drug defekt, kt bi ogrožal varnost in življenje ljudi, se žic ozir. naprav ne dotikajte, čeravno so navidez trenutno brez napetosti oziroma toka. Ogroženo mesto je treba zavarovati, opozoriti na nevarnost mimoidoče ter nemudoma obvestiti o tem telefontčno preko pošte ali najbližje postaje Ljudske milice področnega rajonskega monterja ali vodstvo obrata pristojnega Elektro podjetja, ki bo takoj ukrenilo vse potrebno, da se nevarnost odstrani ter napaka popravi. Prijavitelju bodo poleg denarne nagrade povrnjeni vsi stroški prijave in zamude časa. Naprošamo vodstva osnovnih iol in starše, da o gornjem poučijo svoje učence oziroma otroke. ELEKTRO NOVO MESTO uprava Novo mesto druge je, ker do danes še ni bila ugotovljena krivda posameznikov za ta primanjkljaj, niti ni bil nihče postavljen pred sodišče. Vsak se boji dati jamstvo za poslovanje zadruge, ts se krivci za nastalo škodo ne ugotove in kaznujejo. Na polletnem občnem zboru KZ Dragatuš so člani z Vinice to zadevo ponovno načeli in hkrati zahtevali pojasnila, kaj je z njo in kdaj bo razčiščena. Vremena se jasne .. ♦ Drugo kolo rokometnega prvenstva prve lige LRS je za nami. Novinec v ligi, PARTIZAN ČRNOMELJ, Je kar ugodno startal, saj se je na prvenstveni lestvici znašel na četrtem mestu (moški in ženske). Moška ekipa je imela preteklo nedeljo težko delo na igrišču v Ravnah na Koroškem. Zmagali so Crnomaljci z rezultatom 10:6. Conska liga V nedeljo 9. oktobra bodo domači sodniki dali znak za začetek conskega tekmovanja v malem rokometu. V prvem kolu se srečajo PARTIZAN II (Črnomelj) : GARNIZON JLA (Črnomelj), PAR-TFZAN (Novo mesto) : SVOBODA (Krmelj) ln PARTIZAN (Brežice) : PARTIZAN (Krško), M-k. Osrednji atletski dogodek Dolenjske je za nami: Naiboljši so bili lahkoatleti iz Kočevja IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden Jo bilo rojenih 14 deklic in 15 dečkov. Poročila sta se: .Tanežlč Jože, šofer, in Lunka Štefanija, name-sčenka, oba lz Novega mesta. — Umrli so: Poljak Jovanka. gospodinja, 8« let, Iz Novega mesla. Tekstor Franc, otrok, 8 let, l/. Sel pri Ratežu. Koslr Marija, gospodinja. 69 let. Iz Broda pri Novem mestu. Sokula Frane, kmet, 73 let, iz Koroške vasi pri Stopicati. Kočevje Pretekli teden so b'U rojeni tri le dečki: - Poročili so se: Komnc Stanislav, rudarski delavec 17- Rudnika, In Horvat Te-iwl|a, delavka \t. 7.el|n. Mlkullč Karel, kmetijski tehnik Iz Slovenske vasi, In Pogaenlk Marija, trgovska pomočnlo* Iz Kočevja. l'mrl I« Novttk Peter, M) let, lz Salke vasi. Iz novomeške porodnišnice Pretek M toden so rodile: Ambroži* Marija te Se-ntJoiUa pri Stopteah — deftka. OoAniik Danica iz Sevnice — deklico. Semlca Ivanka tz Obrti a pri Dol. Top-lioan — dttkliott. KAmb&C JoOetfa Iz GrlbelJ pri Gradacu — deklico Luzar Albina ll Gabrja pri Brusnicah — deklico. St^ohar Ana Iz Podrebra pri Semiču — deklico Božič Marija 1» Smlhela pri Novem meetu — dečka. Jurca Maiin Iz Kočevja - deklico. Hrovat lledvlka i/. ?.ab.1e vas: pr1 Novem mestu — deklico, Ziberi Matilda — dečko. Budimlr Vida lz Črnomlja — deklico. KuMnlč Rafaela U Črnomlja — deklico.' Tratnik Marija iz Dol. Toplic — deklico. Kalan Amallla U Gor. Po'|n pij Straži — dečka Majcen Rozalila iz Vrha pri Mlrn -dečka. Katfež Ivanka lz Kočevja — deklico. Papež Jožefa lz 7,vlrč pri Hlnlflh — dečka. Rke-dell Angela I/. Brezja pri Semiču dečka. Nemanč Marija lz Be-reče vasi pri Metliki — dečka. Kralj Joftefa Iz Kilvoglavlc pri Metliki — deklico. Hren Joža l/. Dol. Nemške vasi pri Trebnjem — deklico. Tomnflč Marija ll Dolge nllve pri Vinici — dečka. Mihak IS.-lanu I/ Vltvkovcev -deklico Klemenčlč Zofka I'/ t-Ov-nc pr! Novem mestu — ,dečka. 1'olMčnik Kuni v.'. Vabč|e vasi pri Semiču — deklico. RabzclJ Anica "7 N-vvega mesta — dečk«. Medic AmaMla iz Rakovnika — dt-čka. Hraatar Amalija lz Vrhpe>M pri Mirni pofti — deklico. — Čestitamo! Letošnje atletsko prvenstvo Je za nami. Tekmovanje je lahko zadovoljilo Se tako razvajenega gledalca. Publike pa navzl'c lepemu vremenu nI bilo toliko, kot na primer pri odbojkarskih tekmah, toda tisti, ki so v soboto In nedeljo le prišli na novomeški atletski stadion na Loki, so bili priče zanimivim borbam na atletski stezi, v krogu za mete aH pri različnih skokih. Po udeležbi letošnje prvenstvo presega lansko, gaj Je nastopilo oko!; sto atletov iz štirih krajev Dolenjske (Stična Je žal poslala le dva tekmovalca). Posebno močni ekipi sta postavila Partizan Iz Kočevja ln Novega mesta. Crnomaljci so se predstavili kot majhna, pa zato solidna ekipa z /Ho dobrimi posamezniki. V soboto popoldne, malo po IG. url, Je prvenstvo začel predsednik domačega Partizana dr. Ludvik Golež, ki Je poudaril pomen Športne borbe. Vreme, ki 1c bilo tako prirediteljem kot tekmovalcem Izredno naklonjeno. Je vplivalo na razpoloženje atletov. V soboto in nedeljo te bilo Izboljšanih kar šest dolenjskih rokordov. Opazili smo izenačenost tekmovalcev v večini disciplin. To Je dober znak za dolenjsko atletiko. V skupni oceni so bili Koče vel brez konkurence. Imajo odlično in Ite-vllno. moško ekipo, pa ludi ženska ekipa ni slaba. V ženski konkurenci ta moStveno prvenstvo Dolenlske so zmagale mlade No-vomeščanke s 13 ločkamt razlike pred tekmovalkami iz Kočevja (Črnomelj nI ime! ženske ekipe). V moSki konkurenci so bili daleč najboljši Kočevci, Crnomaljci pa so t malenkostna razliko premagali Novomeščane. Ker Je bilo prvenstvo tudi Individualno, zato nekaj besed o posameznih atletih in atletinjah. Med naluspešnelšlml tekmovalci letoenjega prvenstva sta dva atleta Iz Kočevja: Veno Clhal In Polde Torkar. oba mladinska repre-lentanta. Torkar le pobral kar tri prvenstva: v teku na 100 tn 200 mcimv ter v skoku v daljino, vsr s solidnimi rezultati, Clhal le bil dvakrat prvi in dvakrat drugi. Posebno Je razveseli', solekmoval-»e m ostalo občinstvo | odličnim rezultatom v troskoku. kjer Je dosegel nov dolenjski rekord, za 50 cm boljši od starega. Narjuepel-nplft1 tekmovalec Nov**ia r^este it bil Luka Dolenc, ki Je dvakratni prvak Dolenjske v metu krogle In diska. V metu diska je dosegel odličen rezultat, ki ga uvtSča med najboljše metalce diska v Slove-nift. Crnomaljci so Imeli najboljše predstavnike v tekih na srednje in dolge proge v Simoniču in Dergancu, pa tudi prvenstvo v metu kopja je navzlic odsotnosti nekaterih najboljših tekmovalcev ostalo v njihovih rokah. Izredno borben Je bil njihov tekmovalec Moljk, ki Je tekmoval v skoraj vseh disciplinah in dosegel vrsto dobrih rezultatov. O atletinjah pa naslednje: vse so še izredno mlade; posebno mlada Je novomeška ekipa, k! je skoraj pionirska, pa je vseeno osvoi.la seniorsko moštveno prvenstvo Dolenjske pred mnogo starejšimi atletinjami iz Kočevja. Novomcšfanke so kar petkrat stopile za zmagovalno stopnico, med njimi dvakrat Marija Podpečan, ki je prvakinja Dolenjske v teku na 200 in 800 metrov. Najhitrejša Dolenjka je postala 13-letna Marjeta Kotnik Iz Novega mesta v času. ki Je za štiri desetinke sekunde boljši od lanske zmagovalke. Najdaljši skok 1e zabeležita tS-letna Anka Svetllčič Iz Novega mesta. Nova rekorderka v metu kopja Je Novome.ščanka Gabrijela Barle, ki Je za več kot šest metrov Izboljšala prejšnji dolenjski rekord. Od atletinj Iz Kočevja Je bila najboljša dvakratna prvakinja fCOZi-nova, Kajfeževa pa Je prvakinja v skoku v višino. Zanimivo je tudi, da so bili doseženi novi rekordi Dolenlske v vseh treh štafetah: v mo*ki na 4^100 m in 4v40f» metrov In v ženski Štafeti «xioo metrov. TEHNIČNI REZULTATI MOŠKI: Tek 100 m: Torkar (K.) 11.4, Bl-žal (K.) tl.6, Moijk (C.) 12.0. Tek zoom: Torkar (K.) 24.6, Moljk (C.) 25.2, Cilial (K.) 25.3. Tek 400 m: Kenig (K.) 55.2, Moljk (C.) 55.5, Bižal (K.) 56.0. Tek 800 in: Simonič (C.) 2:06.2, Vesel (K.) 2:07.8, Drobnič (K.) 2:12.8 Tek 1500 m: Derganc (C.) 4:25 2, Vesel (K.) 4:29.0, Doki (Nm.) »:3B.3. Tek 3000 m: Derganc (C.) 9:44.3, Doki 10:07.7, Mlakar 10:16.0 (oba Nm). Hkok v višino; Cihal (K.) 170 cm Moljk (C.) 165, Koncilja (K.) 165 skok v daljino: Torkar 6.41, Cihal 6.10, Koncilja 5.97 (vsi Koč.), Kkok s palico: PucelJ 2.80, Gr-čar 2.70 (oba Koč.), Bavtiek (Nm) 2.70 m. Tjoskok: Clhal (K.) 13.06, fite-blaj (K ) 12 40, Konoilja (K.) 11.97 Met krogle: Dolenc (Nm.) 12 20, Cihal 11.80. Drčar 10.72 (oba Koč.). Met diska: Dolenc 39.40 m, prof. Dobovšek 33.33 (oba Nin), Drčar (K.) 30.76. Met kopja: Mušič 48.90, Rajk 47.80 (oba C), Sonc (Nm.) 46,20. Štafeta 4X100 m: Kočevje I 47.0. Kočevje II. 47.6, Novo mesto 50.4. Štafeta 4X400 m: Kočevje I. 3:30.4, Črnomelj 3:42.4, Novo mesto 3:50.9. ŽENSKE: Tek 100 m: Kotnik (Nm.) 14.4, Gole (K) 14.5, Koprivec (Koč.) 15.1. Tek 2iM m: Podpečan (Nm) 31.4, Koprivec (K.) 31.8, Vidmar (K.) 32.1. Tek 800 m: Podpečan 2:53.2, Re-povž 2:.c,5.0, Prah 2:57.6 (vse Nm.). Skok v daljino: Svetličič (Nm.) 406, Koprivec (K.) 405, Kozina (K.) 403 cm. Skok v višino: Kajfež (K.) 120, Kotnik in Kocjan (Nm.) 120 cm. Met krogle: Kozina (K.) 9.33, Penca (Nm.) 8.20, Smola (K.) 8.13. Met diska: Kozina (K.) 23,35, Knaflič 21.sti, Rus 21.24 (obe Nm.). Met kopja: Barle 27.91, Adamič 27.50 (obe Nm ). Smola (K.) 26.47. Stareta 4X100 m: Kočevje 59.8, Novo mesto 59.8. Za prvenstvo moških ekip: Kočevje 183.5, Črnomelj 79.5 ln Novo mesto 75 točk. Za moštveno prvenstvo ženskih ekip: Novo mesto 100, Kočevje 87 točk Skupno ta moštveno prvenstvo Dolenjske: Kočevje 270.5, Novo mesto 175, Črnomelj 79.5 točk. Prehodni pokal Atletske zveze Slovenije ie zmagovalnemu moštvu predal dr. Golež. Pokal so dobil) Kočevci v trajno last, ker so si ga že trikrat zaporedoma priborili. Mi F. Novomeške odbojkarice spet zmagale V soboto pred pričetkom atletskega prvenstva Dolenjske so nt Loki odigrali zadnjo prvenstveno tekmo hrvatsko-slovenske lige na Organizacijo tekmovanja le do- 1 domačem Igrišču Novomeške odmaci Partizan dobro Izvedel. I bojkariee so dobesedno pregazile »BELA KRAJINA« (Črnomelj) — SVOBODA (Kočevje) 8:1 V nedeljo 2. oktobra bo se na Igrišču v Kočevju pomerili črnomaljski In kočevski nogometaši. Po lepi in zanimivi Igr! so zmagali crnomaljci z rezultatom 8:1. Isti dan so se pomerili belokranjski nogometaši v Ribnici s klubom tamošnjega garniziona JLA Igra Je bila napeta in razburljiv«. Zmagali so Crnomaljci z rezultatom 2:1. V VODSTVU STA BARTOI.J — V POLFINALU IN PE.TlClC -N A BREZ K A T KG OHNlSKEM TURNIRJU Polflnale teče zelo počasi. Zaradi številnih odloženih partij Je stanje na tabeli se nejasno in so zato vsake napovedi o končnem rezultatu preuranjene. Stnrvie po osmem kolu: Bartol t 5 In pol. Saranovič 5, prof. Do-hovSek 4. Prime S tn pol, tn« S AH Popovlč In dr, SavelJ 2, Vitanc 1 In pol, po eno točko pa Imajo Tratnik, Kruljac ln major Jo-vovlč. Na brezkategorniškem turnirju Je vodsvvo prevrel Pe.HČ-lč, ki mu m*njka samo še ena toeka In pol za osvolltev četrte kategorije. Sledijo mu: Jovič 6, Habram 5. Turk, Tomšič. Slmonovlč in Barantln 4 to*k«, Ciloota 8, P«4« SoOalk J, Slrrabl 3 ln pol* major I in poL Sladic a itd. Huda preizkusni.i čaka belokranjske nogometaše prihodnjo nedeljo na domačem Igrišču, ko se bodo pomerili z nogometaši Železničarja |z LJubUane. Srečanje bo zanimiva točka belokranjskega turističnega tedna, za katerega vlada veUko zanimanje. Belokranjska Športna publika pričakuje, da jih tudi tokrat njihovi Igrači ne bodo razočarali. Dose-daj je znano, da bodo nastopili v obrambo domačih vrat: kapitan moštva Vinko Va|s. njegov brat Jože. ki Je znan dober Igralec, dalje gibčni Zlvanovič, k| zna zelo spretno uporabljati noge. potem Frdeljl. Segov'č, Cl-rič In Tolečlč ter drugI. Domačo mrežo bo branil vratar Franci Kol bežen. V predtekml bosta nastopili za prvenstvo LRS mladinski moštvi i z Domžal in Črnomlja. Tudi od tega st ljubitelji nogometnega ftporta veliko obetajo. igralke Borova z rezultatom 3:8 (15:8, 15:3. 15:3) Mctftvo, ki je nastopilo v standardni postavi; Knaf.ič. Ostanek. Penca, Robar, Keglovič. Misiej in Fink je tokrat zelo dobro zaigralo N3.i» boljša na igrišču ie bila Le.iOa Knaflič, ki je z dobrimi udarci na mreži In ostrimi servis! največ pripomogla k izdatni zmagi. Ker je bila tekma z zagrebško Lokomotivo zaradi slabega pojenj? razveljavljena, bo v kratkem ponovljena v Novem mestu. Kliub temu so Novome'čanl"? le vedno najresnelše kandidatinje za drugo mesto v hrvatsko-slovenski URI. V nedeljo je bilo odigrano peto kolo jesenskega dela Zvezne od» bojkarske lige v katerem so bili NovomeSčaoi prosM. Doseženi so bili nekateri presenetljiv: rezultati: Mladost : Braivlk S:2 Partizan Beograd : Železničar 3:1, Crvena zvezda : Spart^k 3:1, No-v! Beogrnd : Spartak 3:1. Ker ie železničar nepričakovano Izgubil i beocralskim Partizanom, k! Je tudi eden od kandidatov za izpad iz lige (mo?oče Je s tem hotel pomagati Partizanu Beograd), le ?:a1o sprtsi stanje v spod n lem delu lestvice še bolj nejasno Novomeščani morajo na vsak n«č'n premagati Part'zana v nedeljo B. oktobra, čeprav bedo tekmo igrali v Beogradu. M. P, »DOLENJSKI LIST« Stev. 40 „Obleči se bo treba... it Volna Je glavna surovina, iz katere izdelujejo blago v NOVO-TEKS-u. Ovce na paii dajejo boljšo volno kot tiste, ki so po hlevih. Strižejo jih dvakrat na leto, ko tepke cveto, pa spet ko mede. Tudi letos bo držalo: »Mala maša za suknjo vpraša!« so ugotovili po Dolenjskem Mrzle sape bodo kmalu pobrale listje z dreves, pridne roke bodo spraznile njive in vsejale oziimna žita, potem pa bo treba pripraviti drva in toplo obleko za zimo. »Obleči se- bo treba. Za letos bomo morali pri nas precej kupiti« je povedal Jakob zvečer. »Otroci so zase zaslužili z rožami in jurji, da se bodo lahko gorko in lepo oblekli. Janez je že tako zrastel; kar suknjo mu bomo kupili, da bo imel za v šolo. Tudi tvoj plašč, Jera, gleda po drugem.« »Saj, saj. Tako sem že sama mislila: Janezu suknjo, Anoka zimsko obleko ln, če bo še kaj ostalo, meni plašč«. »Mora ostati. Celo leto si delala, kupila si nisi nič, ni vrag, da nisd zasluzila toliko.« »Saj menda res. Bomo kar v ponedeljek pogledali, ko bomo že v mestu. Saj bomo ta ponedeljek prodali prašiče? Spotoma bomo pa še nakupili: Bojanka mi je rekla, da se še najbolj kupi v novti. trgovini na Glavnem trgu. Do letos da je še ni bilo.« »Seveda ne. Lansko poletje so napravili novo hišo. Pametno je narejena, še po starem, nič izmaličena. Spodaj prodajajo blago, pa domače blago, v tovarni v Bršljtnu ga delajo.« »V Novoiteksu«, je dodala Ančka, ki se je pridružila družinskemu posvetu. »Novoteks ji pravijo j a. Saj je res nova. Sele v zadnjih letih se kaj sliši o tej fabrikf, pa tudi pišejo vkčfcrat o njej«. »Dober dan«! »Dober dan«! Iz tkalnice gre blago v apreturo. Tu ga operejo in pobarvajo. Najrazličnejše barve in vzorce naših oblek, s katerimi se radi ponašamo, narede tu. Koncert solistov vojaške godbe Vojaška godba novomeškega garnizona je priredila 30. sept. zvečer v dvorani Doma JLA v Novem mestu koncert, na katerem so nastopili solisti — instrumentalisti godbe. Kapelnik Jankovič je s tem koncertom začel letošnjo koncertno sezono na prav svojstven način. Uvedel je nekaj novega in hvaležni smo mu, da je s prireditvijo obogatil naše sicer precej skromno koncertno življenje. Prvikrat je bila dana koncertni publiki priložnost, da na enem samem koncertu sliši in spozna posamezne inštrumente, kar v orkestralnih nastopih ni mogoče. Nastopili so solisti — igralci oboe, trobente, violine, pozavne, flavte, čela, klarineta in fagota. Program je bil lep in široki publiki ustrezno sestavljen, i Pohvaliti moramo vse soliste, Id so nastopili, predvsem pa violinista Koštica, pozavnista Makovca in zlasti še kapelnika Jankovdča, ki je igral fagot. Pozavnist je igral zelo lepo in čisto. Violinist Kostič pa nas je z Raffovo Kavatino naravnost navdušil. V njegovih rokah violina joče, poje in vriska. Kaže, da mu leže predvsem kantilen-ski stavi. Kapelnik Jankovič je z elegantno in precizno igro prikazal lepote fagota. Z lahkoto nam je v mojstrski igri nudil lep užitek. Ze pri izbiri programa, zlasti pa pri igranju na fagot, je pokazal veliko muzikalnost in smisel za pravo in stilsko pravilno muziciranje. Soliste sta spremljala na klavirju tovariš Mihelčič in znani pianist Stane Fink. Brez pianista Finka si v Novem mestu skoraj ne moremo zamisliti nobene koncertne prireditve. Kakor vedno, je bil Stane Fink tudi tokrat odličen in diskreten spremljevalec in je mnogo do- prinesel celotnemu uspehu. Kapelniku Jankoviču smo za koncert, ki je v vsakem pogledu odlično uspel, zelo hvaležni in želimo le, da bi s takimi nastopi nadaljeval in poživil novomeško glasbeno življenje. Tistim, ki se koncerta niso udeležili, je lahko žal, da so zamudili redko priložnost, slišati na koncertu kar osem različnih solistov na raznih inštrumentih. J- M. »Kaj bo lepega?« vpraša prijazna prodajalka. »Suknjo za fanta. Štirinajst let je star. Pa kaj takega pokažite, da bo trpežno in gorko.« Na pultu se vrste lepa blaga: Vipava, Trenta, Bohinj, Ambasador, Kašmir. »In cene? Saj nd treba spraševati: za malo denarja malo muzike« meni Jakob. »Seveda,« se nasmehne prodajalka, »ampak le poglejte po 2100 din meter pa bo že lep plašč«. »Ko človek že riskira, raje vzame kaj boljšega, da za nekaj časa zaleže,« »Tole je solidno blago. Drži barvo, se ne odrgne, ravno prav debelo je«. »Kaže tako. Tudi jaz bi vzel. Ampak, vedite: ena marela ni samo za en dež« pove moški* ki se zanima za isto blago. Drugi prodajalec ima opraviti s kamgarni. Ženske se posvetujejo, kateri bi bil lepši: Manila, Rubin, Safir, Brlstol, morda pa Izmir aH Pilot. Kar težko se je odločiti, ko je toliko vrst in barv, okusi pa različni. »Meni je všeč, ne vem pa, če bo mož zadovoljen.« »Gotovo imata enak okus, da sta se našla. VI ste njemu všeč, on pa vam. Tudi z blagom, ki ga boste vi izbrali, bo zadovoljen.« Žena še nekoliko pomišlja, potem pa vzame. »Menda bo res tako«, prikima v zadregi. Mlada človeka, ki sta se odločila za skupno življenje, ogledujeta blaga za postelje. Zado-j voljna sta z izbiro. »Pri vas je vredno kupiti« meni Tinca, ki se ji vidi, da bo varčna gospodinja. »Imate tudi konfekcijo?« povprašuje mamica, ki bi rada videla, da bi šel sinko že iz trgovine nov. »Trenutno nič«. »To gre kar v zraku. Tudi jaz sem mislila za moža kupiti narejeno obleko; krojači imajo vsi toliko dela, da jih zlepa ne pri- čakate. No, pa na nič. Se kakšen teden bi počakala, potem bom pa vzela blago. Če je tako dolgo prebil, bo tudi še en mesec-.« »Ji&z bom pa vseeno počakala na konfekcijo. Je bolj vredno.« »Od kod pa ste? Tako znano se mi zdi to zateganje.« »Z Mirne«. »No vidite, ker ste pri nas kupili, ste zaslužili za vlak.« »Ne vem, če ste res tako poceni, nekaj bo pa že res. Z našega konca jih veliko tukaj kupuje, čeprav je od rok. Menda se izplača, kakor kaže.« »Naši kupci pridejo od daleč. Včeraj je bila neka tovarišica s Crne pri Prevaljah.« Vsi otroci so bili okoli mize, ko sta oče in mati razgrnila blago, ki sta ga bila kupila v mestu. Janez je bil navdušen nad lepo rjavo suknjo, ki jo je sam zaslužil. Tudi Ančka je bila f vesela obleke. »TI, prodajati pa znajo v tej trgovini. Pokažejo vse bale, da lahko v miru pogledaš, če ti bo ustrezalo. In koliko sort imajo, kaj delajo vse to v Bršijinu?« »Največ. Nekaj naročijo iz drugih tovarn, tako da lahko kupiš kar potrebuješ. Vidiš, za Janezovo suknjo smo dobili tam vse, od vrhnjega blaga do podloge«. »No, samo da bomo oblečeni za zimo. Kaže, da sva dobro kupila. Tudi drugi pohvalijo. Veliko ljud:, veliko ve. Pa zakaj bi tudi kar tako hvalili, če bi bilo sla-oo, saj gredo lahko čez cesto kupit«. »MALA LJUDSKA KUHARICA« bo izšla v razširjenem ponatisu DVAKRAT UMRLA IN OSTALA — ŽIVA 22-lema avstrijska plesalka Eleonora Hofbauer se je pri vaji za nov kawboyski film po nesreči ustrelila v srce. Z vso naglico so jo odpeljali v bolnišnico v St. Polten in položili na o-peracrjj«ko mizo. Plesalka je bila JEZIKOVNI TEČAJI V NOVEM MESTU LJUDSKA UNIVERZA V NOVEM MESTU PRIPRAVLJA V ŠOLSKEM LETU 1955-56 NASLEDNJE JEZIKOVNE TEČAJE: Angleški jezik: a) začetniški tečaj, b) nadaljevalni tečaj. c) konverzacijski in dopiso .'al-ni tečaj. Kemiki jezik: a) začetniški tečaj, b) nadaljevalni tečaj, c) tečaj za konverzacijo in dopis je. Ako se priglasi zadostno Število udeležencev, se bo uvedel začetniški tečaj tudi za francoski in italijanski Jez k. Vsak tečaj traja po 2 uri na teden. Vpisovanje v tečaje vsak dan dopoldne v govorilnici gimnazije. Vpisati se morete tudi pismeno. Prvi sestanek vseh tečajnikov v ponedeljek 10. oktobra 1955, ob sedmi url zvečer v gimnaziji, pritličje. Začetek pouka v torek 11. oktobra ob uri, ki se bo določila v sporazumu z udeleženci. Odbor Ljudske univerze Novo mesto pravzaprav mrtva, vendar se je dr. Ebner Jottfil nenavadnega poskusa. Odprl je dekletu prsni koš in naglo za&l rano na srcu. Vse skupaj je trajalo od nastopa smrti komaj štiri minute (po petih minutah začno možganske celice odmirati, če ne dobijo hrane — krvi). Zdravniki so imeli časa še neo minuto. Dr. Ebner je začel masirati srce; v presledkih je stiskal ohlapno mišico, dokler ni srce nenadoma prvič samo utrip-nilo. Zdravnik mu je še enkrat pomagal in srce je začelo redno utripari. v telo se je vračalo življenje. Zdravniki so se oddahnili, bolniški sestri pa sta odpeljali v žvljenje obujeno pacienrko iz o-peracijske dvorane. Zdaj pa se je zgodila nesreča — srce rešene plesalke je nehalo u-tripatii in čez tri minute je Eleonora umrla drugič. Spet so odprli komaij zašiti prsni koš in za-čellj vnovič masirati srce. Trajalo je skoraj četrt ure, obtok krvi pa so vzdrževali z vsemi mogočimi pripomočki, šele po esem-n.vst'h minutah je srce začelo redno utripati. Ko se ie plesalka naslednje iutro orebudila, je imela popolnoma bele lase, obraz ^pa posta ran za več let, Počasi se je začela tudi spominjati, toda le do trenutka, ko se ie sprožil nesrečni strel. Obe rojeni smrri pa sta ji zakriti v popolno temo. »Kmečka knjoga« v Ljubljani bo izdala še letos ponatis »Male ljudske kuharice«, ki bo razširjen z razniimi novimi navodili Knjiga je izšla lani in je bila zaradi svoje praktične vsebine hitro razprodana. V novi kuharici bo posebno poglavje o bolniški prehrani ter spravljanju raznega sočivja in sadja za zimo. Tudi raznih novih in preizkušenih receptov za okusne jedi bo dovolj. Na to knjižico opozarjamo predvsem prireditelje raznih gospodinjskih in kuharskih tečaiev, Zaklad pred pragom Ko je nedavno Karlo Lačok iz Novega Sada kopal zemljo pred vhodom v klet, je v globini 90 cm naletel na jekleno skrinjico, ki je bila zavita v nepre-močljiiv papir in skrbno zakopana. V skrinjici je bilo 84 velikih zlatih napoleondorov, zlat medaljon, četrt kilograma težka zlata tobačnica in še nekaj drugih predmetov. Vse to predstavlja vrednost nad milijon din. V skrinjici je bil tudi dokument, iz katerega je razvidno, da je dragocenosti zakopal tik pred vojno domačin Izidor Gros. v kaiterih se je že prav dobro obnesla. Ista založba pripravlja še eno novo knjigo o gojenju vrb in o pletarstvu, ki bo zeio koristno prav ljudem na deželi, ker je to precej neobdelana panoga, ki pa lahko zelo koristi na&emu gospodarstvu. Knjiga bo imela praktična navodila kako pletemo košare in druge pletarske izdelke in se ho marsikdo lahko naucU tega dela po knjigi. Novomeška tekstilna tovarna je s svojimi solidnimi izdelki uspela povsod po domovini. Na sliki: paviljon štev. 214 na zagrebškem velesejmu, ob katerem se je mudilo zmerom veliko obiskovalcev Ali se naj učimo latinščine? Čudno vprašanje v času, ko se na vseh koncih in krajih razpravlja o reformi in modernizaciji šolstva. Sedanja stvarnost, tehnika in živi jeziki, naj bi vladali v naših gimnazijah. Čemu torej latinščina? Saj to je mrtev jezik! Tako bodo premnogi odgovarjali na gornje vprašanje. In vendar ni tako. Vsa naša kultura Je zrasla iz antike, iz grške in latinske kulture, in nič ne more presekati duhovnih vezi. ki nas spajajo s starimi Grkj in Rimljani. Poglejmo samo nekaj besed, ki jih v govoru in pisanju rabimo vsak dan, vsako uro: komunizem, partija, socializem, sekretar, aktivist, konferenca, diskusija, diskriminacija, menza, direktor, doktor, medicina, kapital, proletar, republika, pošta, hotel, restavracija, avto, gimnazija, kemija, fizika, matematika, fotografija analiza, geo-meter itd. itd. v nedogled. Koliko je šele izrazov grško-latinskega izvora, ki jih uporabljajo razne znanosti in umetnosti! Kdor bi hotel te besede izbrisati in Jih nadomestiti z domačimi, bi se lo- Zbirajmo lickanje! Lickanje, ali kakor mu pravijo v Beli krajini tudi »peru-šina«, je danes važna surovina, ki jo je treba upoštevati in zato tudi pripraviti za uporabo. Iz ličkanja delajo pletarke veliko raznih cekarjcv za izvoz, zlasti v Pomurju. Tudi drugod znajo delati razne izdelke iz ličkanja, vendar še vse premalo. Tako imamo na primer v Beli krajini pletarke, ki delajo prav lične in svojevrstne ce-karje, od katerih so posebno zanimivi mali otroški. Vendar delajo vsega tega premalo, domače zadruge pa sploh ne skr- Današnja številka našega tednika je tiskana na domačem papirju iz nove tovarne na Vidmu pri Krškem. — V imenu vseh bralcev »Dolenjskega lista« pošiljamo delovnemu kolektivu tovarne celuloze in papirja čestitke in iskrene tovariške pozdrave! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA J bijo, da bi organizirale odkup. Druga zadrega, pa je v tem, da pletarkam prav kmalu zmanjka ličkanja in tako jim mine zima brez zaslužka. Zato jih opozarjamo, da si pripravijo dovolj materiala za zimo. Kdor ne zna sam plesti, lickanje lahko proda. Treba pa je pripraviti material v redu. Takoj ko poberejo koruzo je treba iztrgati notranje, popolnoma belo lickanje in ga posušiti, najbolje na soncu. Zvečer se mora lickanje spraviti pod streho in pokriti. Ccz nekaj dni je lickanje suho. Najbolje ga je spraviti takoj v popoldanskih urah, ko je še toplo od sonca Damo ga na suh prostor v kakšno sobo ali pod streho, da nanj ne pade rosa ali megla. Prostor, v katerem shranimo lickanje, je dobro tudi zažve-plati, da ne splesni. Iz tako pripravljenega ličkanja se lahko delajo prav lepi Izdelki. Pikčasto ali plesnivo lickanje ni za rabo. Prav bi bilo, da bi zadruge ln šole seznanile ljudi In Šolske otroke s to važno zadevo, da bi pozimi imeli pri roki dovolj ličkanja za delo. n. r. tU nerešljive naloge. Doslej se tega nemogočega posla ala po pokrajini okoli Barcelone, povzročila nered tudi v prometu, smo morali nekaj dni čakati v Barceloni, da snso lah- ko nadaljevali pot v notranjost Španije, v mesto Albacete, kjer je bilo središče zbiranja prostovoljcev, ki so skrivaj prihajali v Španijo. Novica, da potuje z vlakom večja skupina prostovoljcev, se je kmalu raznesla po vsem vlaku, tako da smo bili naenkrat obkroženi od domačinov — delavcev in kmetov, ki so nas obsuli z dokaj naivnimi vprašanji, ki so kazala nepoznavanje evropskih držav. Pripovedovali so nam, kako ljubijo svojo domovino, svojo republiko; da je njihova republika vzela cerkvi zemljo, jo dala kmetu, sedaj pa jo hoče Fran-co vrniti cerkvenim poglavarjem. Na progi med Barcelono In Valencio je moral vlak v manjšem mestu zaradi motnje v prometu stati na manjši postaji več ur. Spontano razpoloženje med potniki v vlaku se je kmalu preneslo tud: na prebivalce mesta, htfl so zvedeli da notu'e i v,v>-kom večja skup'na internacionalnih prostovoljcev. Ljudje so začeli množično prihajati na postajo, vsi so se hoteli pogovarjati z nami in nas pozdraviti Zvabili so nas is vagonov in obsuli z vrsto vprašanj, zatrjevali so, da Francu nikoli ne bo uspelo, da bi jim vzel pravice, 1 katere jim je dala republika, pojasnjevali so stanje na bojiščih, kjer so njihovo očetje, bratje, sinovi itd. brez orožja, kajti vse orožje, kar ga je Španija sploh imela, je v rokah Franca; povedali so, da je gvardia civil — civilna garda *~ tudi v tem me-^tu streljala ljudi po ulicah, da ">a so j h vkliuh temu kmalu razorožili, Vsak je želel čimveč povedati ln čimveč slišati. Čeprav nismo znali špansko, smo jih razumeli, saj so bila njihova pripovedovanja nam tako blizu, njihove želje jej naše so bile Iste: Izgnati fašiste iz Španije JJelfr mi Jl<8 oroRn 17 Ba-re'one proti Valenciji je izpeljana skozi nasade oran?., ki leže v ravnini; nasadi so urejeni podobno na*šim vinogradom, sajeni v vrstah, skrbno urejeni In negovani. Čeprav je bila že pozna jesen, sad še ni bil povsod obran, tako da je bil pogled na oranžne nasade izredno lep. Na vsaki po-?n nas dnTV,^čt-ni pozdrav. 11 a 1 i in nam nosili polne košare 1 oranž un mandarin. Začudeno so nas gledali, ko smo sadeže »Lupili, Naučili so n^is, da je treba oranži prav tenko odrezati vrhnio kožo. pravzaprav jo samo postrgati. In jesti kakor jabolko, ker koža oranž vsebuje mnogo zdravilnih snovi. Mi smo se Jim čudili in smejali, kako da največji pridelovalci oranž v Evropi jedo tudi kožo, kar drugod ni v navadi. Po 14-urni vožnji z večkratnim čakanjem na postajah, pa tudi na odprti progi, smo prispeli v mesto Albacete, kjer Je bilo zbirališče prostovoljcev iz raznih evropskih in izvenevmp-skih držav. Namestil! so nas v vojašnici civilne garde »La Cu-artel de la Ounrdia Civil«, ki Je bila v tistem mestu takoj v začetku razorož.eoa. Civilna garda je bila najbolj zvesti čuvar cerkvene hierarhije In velikega kapitala, zato se je tudi v velik' večini pridružila Francovim enotam, v kolikor ljudstvu nI uspelo, da b! jo takoj v začetku napada razorožili. Naša skupina Je Imela poseb- no srečo, ker smo že štiri dni po prihodu v center zbirališča prostovoljcev dobili vojaške obleke — angleške hlače, amerikanske jopiče in francoske čepice — baretke—; orožja nismo dobili, ker ga ni bilo. Pričela se je formirati 13. internacionalna brigada, v njej je •>i'r 18 -T-id-o« • •* 'reh kontinentov: Evrope. Afrike ln Amerike. Amerikanci so pozneje formirali svoje enote Jugoslovani, 8 po številu, smo bili razporejeni v »Capajev« bataljon, bili smo vsi v Isti četi oziroma vodu, razen enega, k je bil do-rlel|en vodu z.a vezo Ker so za nami še vedno prihajali novi prostovoljci, smo pozneje imel! v 1. četi »Capalevega« bataljona balkanski vod. V naš vod Je prišlo še nekn.) tovarišev Iz Jugoslavije, med nj:mi tudi neki pešadijskl podoficir, k1 je po-'ifgnil iz bivše Jugoslov. armade; nJega smo takoj izbrali za inštruktorja, ne samo za ravnanje z orožjem, ampak tudi za vaje na zemljišču. Novembra 1938. leta je Franco pritiskal na Madrid s štirimi kolonami, peta, je izjavljal angleškim novinarjem, ga pa čaka v Madridu. (Odtod izvira izraz 1 e t a k o ! o n a) Kolo«;i je enota, ki samostojno operira na določenem teritoriju. Tudi naše enote, ki so se šele formirale, so bile pripravljene za odhod v Madrid. Franco se Je zmotil, ko je rekel, da ga čaka v Madridu peta kolona, čakalo ga jo delov no ljudstvo, ki Je spremenilo to skoraj milijonsko mesto v eno samo veliko bojišče V uličnih bojih se niso borili samo borci s puškami, ampak Je napadalo Frencotke eno;e vse ljudstvo, žene so pognale v beg eskadrnm Tiaroških konjenikov; napadal* * ''h » v«*>,v<1 Uji*' n\e\rl ny{ "i-pfl. meti lz nadstropij, tako da so nodivjnnl konji In konjen'ki v divjem begu bežali lz Madi id| Prostovoljci so le vedno prihajali v mnniših skupinah. rn<*ii njimi tudi Jiigoslovani. tako da se Je »balkanski vod« močno fl^-i ■T»""(i -*h <*|*«* m *r>-h je Imel že 18 Jugoslovanov, ostali pa »o bili Bolgari, Romuni in Cehi. tako da Je vod Ste! 38 ljudi Formirana enota se Je približevala frontni Liniji — mestu I 1 Teruel tn ga napadla. Sovražnik je imel okoli mesta zelo močno utrjene postojanke, posebno težko dostopen del pa je bil tisti, ki je kot koridor vodil v mesto :n ki ga Je napadla naša enota. Komandir čete, Jugoslovan po vH - H- a keg Vrimo-in. ie na čelu čete zavzemal postojanko za postojanko. Prvo postojanko srno napadli ob 5. uri z.ju-traj ln v treh urah napredovali okrog Mtm. Sovražnik je pustil na bojišču nekaj ranjencev in vse lahko orožje. Nekaj sto metrov pred vrati mesta Je prvi dan boja artiljerijska granata raztrgala našega komandirja čete; za njim nismo žalovali samo Jugoslovani, ampak vsi borci :n komandirji, spoštovali smo ga, ker je bil hraber In skrben komandir v tem boju je padel tudi naS Inštruktor-podoficir Ju- .'«*': . •' ?V vt...... " ,V"H *'J mesta, katerega smo napadali, ki ga pa nismo zavzeli, ker Je bil napad slabo koordiniran c ostalim' enotami Napadali smo ■P drug- ln tretji dan, vendar je medlem sovražnik postojanko v| k« -'crepi, da mena brei *av7eM Komanda brigade )e odločila, da prenehamo t napadi in se V polti jartVO pred mestom.