Na naslov šotekegra odbora obrtno-nadalfevalnih šol v Uubl ani. Ljubljansko učiteljsko društvo šteje letos 160 rednih članov. Dolžnost odbora je, da v smislu društvenih pravil zastopa gmotne in stanovske koristi organiziranega učiteljstva. Svojo dolžnost za zaupanje od strani organiziranega učiteljstva izpolni odbor, ako pošlje odboru obrtno-nad. šol odgovor na sejo šolskega odbora z dne 15. januarja 1920. Sarno stališče, ki ga odbor ljublj. učit. društva zavzema nasp_roti odredbam, pripravam in sklepom, nanašajočili se-na pouk obrtno-nad. šol. more zastopati pred organiziranim ljubljanskim učiteljstvom. Odbor ljublj. učit. društva zanimajo pred vsem sledeče točke kot sklep odbora obrtno-nad. šol: 1. Pouk se na obrtno-nad. šolah za letos sistira. 2. Honorar 50 K mesečno za tedensko uro se odkloni. 3. Pouk na obrtno-nad. šolah so nad- ure. Ad 1. Ljudskošolsko učiteljstvo je že po svojem poklicu obvezno skrbeti za povzdigo omjke in izobrazbe najširših mas v narodu. Posebno mu je pri srcu obrtniški naraščaj, ne samo zaraditega, ker dviga duševno visoko stoječ obrtnik produkcijo in s tem finančno stanje države, temveč je dolžnost učiteljstva podpirati posebno or.e, ki se sami z lastnimi sredstvi ne morejo dvigniti na isto stopnjo splošne in strokovne naobrazbe, katero zahteva sedanji in bodoči tok časa. V tem slučaju je naraščaj vajencev po krivdi odgovornih faktorjev v prav nesrečnem položaju. Dolžnost učiteljstva je, merodajne korporacije opozoriti na hibe ,in napake ki jih delajo bodočemu samostojnemu obrtniku. Zahteva ljublj. učiteljstva je, da se obrtno-nad. šole gotovo otvorijo vsaj v začetku meseca oktobra 1920. Odbor obrtnonad. šol naj preskrbi vajencem pravočasno samoučila, učila in druge dotrebščine; samo na ta način je mogoč reden in uspešen pouk obrtnih vajencev, ki so že dosedaj hodili okoli učiteljstva ter mu iz lastnih sredstev ponujali isti honorar, katerega zastopniki vlade, obrti in sploh celega gremija odklanjajo. Ad 2. Ljubljansko učiteljstvo, ki je doslej poučevalo na obrtno-nad. šolah in ima praktično in teoretično znanje, je sklicalo 29. decembra 1919 sestanek. Na tem sestanku je zahtevalo minimalni honorar 50 K od 1 tedenske ure na mesec. Tozadevna vloga je bila podana odboru obrtno-nad. šol. Odbor ljubljanskeea učit. društva stoji tudi na istem stalisču in povdarja, da velja tako taksirana plača samo za leto 1919/20; do prihodnkga šolskega leta se draginjske razmere javnih nastavljencev lahko poslabšajo; s temi razmerami mora odbor obrtno-nad. šol pri proračunu za 1. 1920/21 računati, ako mu je res kaj na začetku in dobrem uspehu obrtno-nad. šolstva. Ljubljansko učiteljstvo je poučevalo pred vojno mesečno za 10—12 K. V tistih razmerah je bila to primerna plača a danes je 50 K prava bagatela in se učit. naravnost žrtvuje za uboge vajence. Iz poročila seje šolskega odbora za obrtnonad. šole, ki je zašlo v javnost, je razvidno, da se pouk ni pričel raditega, ker učiteljstvo y svojih zahtevah pretirava. Kje je pravičnost človeške družbe? Odbor ljubljanskeea učiteljskega društva vpraša vsakega člana šolskega odbora, ali opravlja svoje delo kot obrtnik, profesor. uradnik itd. danes samo s 100 % poviškom? Zakaj bi ga moral ravno učitelj in zakaj bi morala biti prodaja kulture vedno slabše honorirana kot je prodajalec drugih življenskih potrebščin? Ako zahteva učiteljstvo zvišane prejemke na obrtno-nad šolah, je to njegova pravica; toda ako se kdo poslužuje kake pravice, se mn vendar ne more natveziti javno odgovornosti za stagnacijo dela! Odboiu obrtno-nad. šol bode morda znano, koliko idealizma je imelo slovensko učiteljstvo v avstrijskih razmerah. Da-si je bil učitelj izmed vseh stanov najslabše plačan, ni zgubil idealizma in vcre v bodočnost Jugoslovanskega t aroda. Idejo troedinosti je gojilo učiteljstvo najmanj 2-3 desetletja pred razkrojem Avstrije, živahno se udeleževalo sej in sestankov v Bco^radu že 1. 1906; je /ato nasvet nekaterih gospodnv odbornikov špl. odbora, kakor: naj se tudi učiteijjtvo nekoliko žrtvuje in da stori svojo dolžnost in s tem podpira stremljenje viade iii šolskih oblasti; da popusti od svojih zahtev. — precej poznodošel. Ad 3. Pončevanje na obrtno-nadaljevalnili šolah, kjer že več le+ ni biio pouka, bode zelo težavno. Posledice vojne bodo zahtevale od učitelja celega duševnega in telesnega dclavca; poleg tega veliko število vaiencev v vsakem razredu. Kakor je razvidno iz poročila tamošnje seje z dne 15. jaiiuarja 1920 stoii odbor obrtno-nadaljevalnih šol na stališču, da so to nadure. Odbor Ijublj. učit. društva pozna veliko učiteljstva, ki ima po več izpitov, n. pr. za obrtno-nadaljevalne šole, trgovsko-gremijalne šole, rokotvorni tečaj itd. Ako hočemo takega ubogega tovariša vpreči v smislu mnenja odbora obrtno nadaljevalnili šol za 20 K — in to na zahtevo, ker nadure je primoran imeti vsak, potem ne otvori obrtna šola v Ljubljani niti enega tečaja več za izobrazbo učiteljstva na obrtno-nadaljevalnih šolah in to radi pomatijkanja učiteljstva. To niso tedaj nadure, ampak učiteljeva zasebna madjivost, ki je zunaj delokroga in katerega določa zakon učiteljstvu z zrelostnim in usposobljenostnim spričcvalom. Tega zakona ne bi mc-?la spreineniti nobena od višjega šol. sveta izsilena naredba, katero se je, kar vzame odbor ljubljanskega učit. društva z obžalovanjem na znanje hotelo usiliti ljudsko-šolskemu učiteljstvu. Odbor ljublj. učit. društva zavrača krivdo o nerešenem vprašanju obrtnonadaljevalnega šolstva na druge merodajne činitelje in ne na delojemalca — na ljubljansko učiteljstvo. • A.