Pľojekt pľomocije zdrĺvja in pľepľečevanja sľčnoŽĺlnih in dľugih kľoničnih bolezni Nedeljka Laznar Uvod Znano je, da uvrščamo zdravje v najvišjo kategorijo vľeđnot na lestvicah, ko ocenjujemo lastno kakovost Življenja. Pričakuje se; da bomo medicinske sestre to vrednoto dejansko umeščale v najvišji vrh vrednot. Pa je to v vsakdaq|em življenju resnica, ali so to pričakovanja dľugih? Pogosto razmišljamo o zdľavju, vendaľ samo kot o kategoriji odsotnosti bolezni. Kaj pa pomeni zdravje kot kakovost ŽivUeqja nas posameznikov ali druŽbe kot celote, pa bolj ľedko razmišljamo. Pričujoči prispevek ima namen spodbuditi šiľše razmišlanje o osebnem zdľavju in o tem, kako skľbimo zazďravje v naših okoljih (delovno, domače, ...), ter o tem kako prenašamo to vrednoto tudi na vse, s kateľimi pľihajamo v stik na naši poklicni poti. Pľeđstaviti Želi tudi nacionalni pľogram pľeventive za srčnožilne bolezni na pľimaľni ravni in spodbuditi vse, da se aktivno vključiio vaąi. Kaj je zdľavje? Vsak od nas ima svoje vedenje in doŽivljanje kaj je zdravje. Na zdľavje gledamo raz|iino v različnih obdobjih tivl:enja in v različnih okoliščinah in okołih. Našę doŽivljanje je lahko zelo osebno ali mu dodamo tudi poklicno vedenje ali izkušqie naših bliŽnjih. Na zdravje lahko gledamo kot na zdravje posameznika, skupnosti ali naroda. Nekateľi odgovornost za zdravje nalagamo na famena posameznika, drugi pa na drtavne sluŽbe in politiko. Kateľe so glaYne deteľminante zdľavja? Nespremenljive (spol, staľost, druŽinska obremenjenost). osebno spľemenljive (kajenje, neaktivnost, prehrana, alkohol). DruŽbeno spremenlive (brezposelnost, izobrazba' okofe, prikĺajšanost, stanovanjski pogoji). Kaj je pľomocija zdĺavja? Model kĺepitve zdravja (health promotion model) temelji na poznavanju vseh determinant zďravja in upoštevanju odvisnosĹi le-teh med seboj. Neďeljka Luznar, pľof. zdn wg. CINDI Slovenije 10 Zavarovanje in kĺepitev zdravjaje odgovoren celoten sistem zdĺavstvenega varstva. ZnotrĄ tega sistema pa vsak posameznik ne glede na to, kakšna je njegova funkcija. Zdravje mora biti ena izmed osnovnih vľednot vseh druŽbenopolitičnih, ekonomskih, socialnih, kultuľnih in vseh drugih zaŹivl1enje pomembnih dejavnikov. Kaj je vrednota? Naša prepričanja, pĺičakovanja, stališča, naravnanost, ter vedenja in dejanja so posledica naših osebnih vrednot. Vrędnote so naša prepričanja o tem, kaj je pozitivno, zażęleno in ceĺleno, in vodijo in usmerjajo naše delovanje. Pľoces spľemĺnjanja življenjskega sloga V okviru projekta >Preprečevanje srčno-Žilnih in drugih kĺoničnih bolezni< EÍe za pomoč ljudem pri spreminjaĺĺu Življenjskega sloga. Proces spľeminjanja (Prochaska in DiClemente, 1986) zajema stopĄje razmišljanja o spremembi, priprave na Spre- membo, izvajanje spľemembe, vztrajanje pri spremembi in ponovitev (recidiv). Vetiko ljudi, s katerimi pride medicinska sestra vsakodnevno v stik, nima interesa za spremembo tveganega Življęqiskega sloga. V takem kontaktu je smiselno podati informacijo o škodljivem vplivu določene raŻvaďe na zdravje, posebno če je dana v kontekstu nekega zdravstvenega problema, in zagotovilo, da smo pľipravljeni nuditi pomoč, če se odloči za spremembo . Na stopnji razmišljaqja o spľemembi gre za tehtanje med dejavniki za ah proti Íako obstoječega načina Živ|ienja kot, za ali pľoti morebitnim spľemembam' ki naj bi jih posameznik vpeljal v svoj slog živ|1enja. Na ravnoteŽje odločitve lahko na tej stopnji ugodno vplivajo pozitivni vzgledi in spodbude. Vloga medicinske sestre je pľedvsem v aktivnem poslušanju, da se prepreči vsiľęvanje lastne presoje na odločitev posameznika. Iskanje alternativnih oblik obnašan1a za zadovoljitev potreb predstavl-ja temelj za učinkovito in dolgotrajno spremembo obnašanja. Inajanje sprememb je stopnja v procesu spreminjanja, kjer igrajo pomembno vlogo za uspehjasen cilj, realen načrt, podpora okolice in nagrajevanje za dosežen uspeh. Dober naćrt za izvajanje sprememb mora biti specifičen (spľememba prehľane na določen način, zmanjšanje pitja alkohola na določeno število enot na tedęn, ...), rezllltatimorajo biti merłivi' načrt mora biti spĺejemliv za posameznika (ujemati se moraznavadami, s kultuľo, ...). Realen načľt je tak, da se posamezniku zdi izvedljiv. Časovna opľedelenost je pomembna za yreďnotenje in doseganje načrtovanega. Pri tem je podpoľa osnovni element na vseh stopnjah v procesu spľemiĺlanja, bodisi aktivna v smislu praktične pomoči, spodbude ali kot pasivna (vzgled zdravst- venih dęlavcev, timsko delo v osnovnem zdravstvu, pozitivno okolje, opľema čakalnic' zdravstveno vzgojna gradiva, ...). 11 Recidiv ali povrnitev v prejšnjo obliko obnašanja je ena od stopeqi v procesu spreminjanja, vendar ni njegov neizogiben del. PribliŽno 70 % tistih, ki vstopijo v proces spreminjanja, se prej ali slej znajde na stopnji recidiva. Vendar ne smemo smatrati recidiv kot nekaj negativnega. oseba, ki je šla skozi proces, se nekaj nauči, ko začne ponovno razmišljati in izvajati spremembo, mu naučeno koristi' Dejavniki tveganja za kľonične bolezni (CINDI Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention programme - Projekt promocije zdravja in preprečevanja kĺoničnih bolezni) Za bolezni srca in oŽiła (BSo) in druge kĺonične bolezni je znaěilno, da imajo skupne dejavnike tvegaĺ{a (zvišan skupni in LDL holesterol, zniž.an HDL holesterol' zvišan krvni pľitisk in kľvni sladkor, nepravilna prehľana, telesna nedejavnost, kajeq|e, prekomeľno pitje alkohola, debelost in stres), ki pospešujejo ĺ{ihov nastanek in razvoj in se jih da z zdravimnačinom živl1enja in zdravo pľehrano uspešno preprečevati ali vsaj odloŽiti njihov nastanek v kasnejše živ|enjsko obdobje. Pľojekt pľomociie zdľavja in prepľečevanja sľčnožilnih in dľugih kronĺčnih bolezni je projekt, ki ima zastavfiene merljive cilje, nacionalno načrtovane aktivnosti, ki se vpletajo ne le na področje zdravstvene sluŽbe, ampak tudi v politiko oblikovanja zdravih pogojev Življenja (zdrava prehľanska politika, nacionalna stľategija pľomocije gibanja, zdravje na delovnem mestu, kadilska in alkoholna politika)' v zagotavljanje podpornega okol1a za spremiĺ{aqje Življenjskega sloga, v medijske aktivnosti in v interventne pľograme v lokalni skupnosti. Pľeventivno zdľavstveno vaľstĺo odľaslih na podľočju bolezni srca in ožilja na primaľni ravni Namen preventivnih zdravstvenih pregledov je aktivni nadzor nad zdravjem !udi, zgodnje odkivanje visoko ogľoŽenih za rarvoj bolezĺll srca in ožllja n ustľezno ukrepanje, vključno s svetovanjem gĺede dejavnikov weganja in spremembo Živ|ienjskega sloga. Glavnĺ ci|i pľogľama je zmalÚšalłie ogľoženosti za bolezni sľca in oži|ia v sľednjem žĺv|ienjskem obdobju in zmanjšanje zgodqje obolevnosti, umľljĺvosti in invalidnostĺ zaradi bolezni sľca in aň'ilia. Z zmaľfšąjem biološkĺh dejamikov tvegania in dejavnikov tveganja nezdľavega živlienjskega sloga pa istočasno vplivamo tudĺ na dľuge kľonične bolezni. Pľavico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ci|ina populaciia odraslih v ambulantah splošne/družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdľavnikih. Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do vkliučno 65 let in Ženske v starosti od 45 do vkłučno 70 let. Preventivno zdravstveno vaľstvo obsega: . preventivne preglede . progľamiĺano zdravstvenovzgojno delo . usklajevanje 12 Pľeventivni pľegled Preventivni pľegled odraslega za zgodnje odkľivanje in preprečevanje bolezni srca in ožilja zajema: a) Anamnezo - DruŽinska anamnezai . pojavljanje dĺuŽinske hiper/dislipidemije in srčnoŽilnih bolezni v dľuŽini pľi moških pred 55. letom in Ženskah pred 65. letom starosti in pojavljanje dľugih kĺoničnih nenalezljivih bolezni v dľuŽini. - Osebna anamneza: . Živľenjski slog oziĺoma zdraye in nezdrave življenjske navade (orientaciiska anaÍnno za življenjskega sloga za vse vključene v preventivni pregled, za ogroźene 20 % alĺ več pa pogĺobĺj ena anarnneza Živ||enjskega sloga s pomočjo pľiloženega vprašalnika), . zdravstveneteźave, . moľebitne kĺonične bolezni, . bolezni odvisnosti. b) Klĺnični pregled z obveznim: . določanjem indeksa telesne mase, . meľjeqjem obsega pasu v višini popka, . meľjenjem kľvnega pritiska, . tipanjem perifeľnih pulzov, . avskultiranjem srca. c) Zak|iuček in obľavnava ovľednotenje morebitnih odstopanj tako pri anamĺezi kot kliničnem pľegledu in laboratorijskih presejalnih testih (skupni holesteľol, kľvni sladkor) vodi v zakliuček preventivnega pregleda odraslega, ki vključuje: . Že prisotne kľonične nenalezljive bolezni, . ugotav$anje prisotnosti dejavnikov tveganja zarazvoj bolezni srca in oŽilja, . iztaćan sľčnožilnega tvegaąia (v %)' . ukľepanje: svetovanje, zdravstvena vzgoja (nemedikamentozni ukĺepi) oziroma u streżnó zďr avljenj e z zdr av ili ( medikamen to zni ukľepi )' . naročanje na kontľolne pľeglede pri tistih' kjerje potrebno, . beležeĄie in poľočanje. Zdravstvenovz gojni pľogľami : Namen zdľavstvene vzgoje je spodbuditi posameznike (individualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skĺbeti za svoje zdtavje. 13 Zdravstvęnovzgojni programi naj pomagajo posamezniku oblikovaÍi znan1a, stališča in vedenjske yzorce za zdrav način Življenja. Pľogram se izvaja v 60 zdľavstvęnih domovih, ki jih je Ministrstvo za zdravje imenovalo za zdravstvenov zgojne centre (ZyC). Celoten progľam je ľazdeljen na posamezne dele. Posameznik naj bi osvojil znanja v okviľu kĺajših pľedavanj, kjer bi se seznanil z osnovnimi infoľmaci|ami o ogľoŽenosti, dejavnikih tveganja in zdravem Živ[ienjskem slogu. Za samo spľeminjanje Življełlskega sloga pa dobi pomoč v učnih delavnicah: l. delavnica: zdravo hujšanje, 2. delavnica: zdrava prehrana, 3. delavnica: telesna dejavnost, 4. delavnica: da, opuščam kajenje. obstaja tudi moŽnost individualne obravnave: l. inđividualno svetovanje Za posameznike, ki Želi|o opustiti kajenje' 2. individualno svetovanje zaposameznike za zmanjšanje tveganęga pitja alkohola. Zaključek V sodobnem načinu Živ|enja je vedno bolj pomembno, da imamo posamezniki veliko informacij, znanja in spľetnosti' ki jih lahko dobro upoľabimo, kadar gre za vaľovanje, izboljšanje zdravja oziroma izboljšanje kakovosti Živłenja nas samih in naših bliŽnjih ter naših pacientov/vaľovancev. Pľi tem je pomembno, da gledamo na zdravje celostno in upoštevamo celostni pristop do vsęh. Poznavanje moŽnosti, ki se v tej smeri izvaja v našem zdľavstvenem sistemu, predstav|a teme\j za doseganje cil1a zdravje kot vrednota, kl zagotavlja kakovostnejše Žffie4je vseh. Líteratura: - Zaletel-.Kragelj L.;Fras Z;Maućec- Zakotnik J' TVegana vedenja, poyezana Z zďravjem in nekateľa zdravstvena stanja pri odľaslih prebivalcih Slovenije. Ljubfiana: CINDI Slovenija, 2004 - Kĺaševec Ravnik E. et al. Zdravstvene ÍazmeÍe v Ljubljani. Ljub|ana ľ\rZJ996 - Navodila o spľemembah in dopolnitvah navodil za izvajaĺje preventivnega varstva na primarni ravni, Uľ.l' RS' 67ll;3579 t4