----i____L— Murska Sobota, 31. avgusta 2000, leto Lil, št. 35, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit INTERVJU, str. 10 IZ NAŠIH KRAJEV, str. 14 Kje so mlade pomurske estradnice Vestnik o »buni« Bunčanov (brezplačni oglasiKM^^ KOMMERS OGLASNIK MAJDA HORVAT Bolniška postelja je le za enega Kadar od govorjenja dr. Janeza Zajeca odluščimo vse leporečje, ki ga uporablja pred novinarji, nam vedno ostane le osat. I Kako nastopa drugje, ne vem, je pa tako že nekaj let in vedno, ko | prihaja v Pomurje. Natrese kup bodečih, ob zadnjem obisku še I nekaj neresničnih, pa si zato ne beli preveč las. Njegovo kasnejše pojasnilo, da se mu je to pač primerilo in da bodo za novinarje že napisali popravek, je navadno sprenevedanje. Zadnjič nam je navrgel, da mimo domače bolnišnice in domačih zdravnikov rinemo na zdravljenje drugam, seveda predvsem na ljubljanski klinični center. S tem je ošvrknil tako bolnike kot soboško bolnico, ki pa, sklicujoč se na podatke zdravstvene zavarovalnice, trdi ravno obratno. Kaj smo torej: bela ali črna vrana? Si res preveč jemljemo? Iskanje poznanstev v zdravstvu nam je zlezlo pod kožo; kritiziramo domače zdravstvo, samo da bi prišli do zdravnika v centru in upravičili svoje ravnanje; v navado nam je prišlo, da iščemo sorodnike in znance na kliniki, da nam uredijo zdravljenje. Pa smo pri tem početju smrtniki obmurskega sveta res drznejši in grabežljivejši od drugih? Najbrž ne, je pa res, da postajamo v tem vse bolj podobni povprečnemu državljanu. Povprečnemu zato, ker tisti z vrhnjih slojev odhajajo na zdravljenje čez mejo. Nekdaj silno skromni pri trošenju zdravstvenega tolarja sedaj postajamo vse bolj zahtevni. Dvigujemo glavo in iščemo pravico zase, zato pa smo tudi bolj videni in slišani. Sicer pa ima vprašanje »prelivanja« bolnikov dva odtenka. V ozadju je barva denarja in barva pravičnosti. Zdravljenje bolnikov se namreč vse tesneje povezuje z vprašanjem pridobitve in delitve zdravstvenega tolarja med zdravstvene ustanove, zato je odliv aktualna tema zdravstvene politike. Bolniku ostane vprašanje pravičnosti. Pred zakonom smo vsi enaki. Imamo pravico izbrati si zdravnika. Toda v ordinacijo hkrati ne moreta vstopiti dva bolnika in ne trije hkrati ležati na bolnišnični postelji. Formalna pravica za vse je torej ujeta v sistemske omejitve, ki pa še zdaleč niso enake za vse. To, da bolniki neupravičeno zasedajo postelje klinične ustanove in drugi ob čakanju nanje zapuščajo ta svet, ni le slabost človeka, ampak glavni greh sistema. AKTUALNO DOMA, str. 3 Foto: JURIJ ZAUNEKER Škodo naj sanira država Suša je ponekod v Sloveniji dobila že takšne razsežnosti, da bi jo lahko primerjali s potresom v Posočju. Na najbolj prizadetih območjih, mednje sodijo tudi posamezni predeli v Pomurju, so pridelki povsem uničeni - ne le poljščine, tudi trajni nasadi, saj se nekatera drevesa že sušijo. Takšne suše ne pomnijo niti najstarejši in prizadetim lahko pri sanaciji škode pomaga le država. Pripravljenost sicer je, vendar je vprašanje, kako zagotoviti sredstva. Državni zbor je predvčeraj in včeraj sprejemal zakon o sanaciji škode, z njim pa naj bi za ublažitev posledic suše in plazenja tal namenili 10 milijard tolarjev. 5,6 milijard tolarjev naj bi zagotovili iz proračuna za letos, razliko pa v proračunu za leto 2001. - Fotografija: NJ Poudarek na informacijski in izobraževalni funkciji Od 26. avgusta do 3. septembra je Gornja Radgona osrednje prizorišče dogajanj v slovenskem kmetijstvu VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN EMIL FLISAR Vinska graba 24 9226 Mor. Toplice druženje z NAROČNIK Vestnik znova nagrajuje. Kupon, ki je bil objavljen v sejemski prilogi Vestnika lahko unovčite danes pri nakupu vstopnice za obisk sejma v Gornji Radgoni od 9 dol 3. ure. Poleg 20 % popusta boste s kuponom sodelovali tudi v nagradnem žrebanju na prireditvi Druženje z Vestnikom. Prireditev se bo začela ob 15.00, za vas pa bodo nastopili: FOXY TEENS 2 AKTUALNO OKOLI NAS 31. avgust 2000, w Izmenjava med Belgijo in Slovenijo Mladi Prekmurci v Mechelenu Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota so nekaj mesecev pripravljali mednarodno mla-dinsko-kulturno izmenjavo, pri izvedbi katere so aktivno sodelovali mladi, ki so se izmenjave udeležili. Uspešno so jo izpeljali skupaj z mladimi iz belgijskega mesta Mechelen, zbranimi v mladinskem centru Jeugdhuis Jotse - Tsentroem. Sodelovalo je 20 mladih Belgijcev in 22 mladih iz Mestne občine Murska Sobota ter občin Beltinci, Puconci in Tišina. Izmenjava je potekala tudi v organizaciji MOVIT-a, ki v Sloveniji promovira program Evropske Unije »MLADINA«, ki omogoča izvedbo aktivnosti mladih v mednarodnem prostoru. Program »MLADINA« je eden izmed treh programov, ki jih Evropska Unija izvaja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. ceršnji prostor družine, šole in drugih prostorov odraščanja mladih. Program poudarja spoznavanje drugačnega, še bolj pa razumevanje drugač- Člani mladinske izmenjave v Belgiji V Skupaj s programoma SOCRATES in LEONARDO DA VINCI predstavlja komplementarno zasnovan okvir možnosti za socializacijo, splošno izobraževanje ter poklicno usposabljanje mladih v Evropski uniji. Komplementarnost programa »MLADINA« se odraža skozi možnosti, ki jih ponuja s spodbujanjem neformalnega usposabljanja in pridobivanjem pomembnih življenjskih izkušenj zunaj sredine, v kateri mladostnik ali mladostnica odrašča in zato program »MLADINA« dopolnjuje si- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (na-ročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 srr - polletno. Izvod v koiportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS. za PPNI Murska Šobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: ’ 50100-620430112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. nosti, njenih vzrokov in posledic, ki niso samo predpogoj za razvoj strpnosti v družbi in zato predpogoj razvoja današnje moderne evropske družbe. Je tudi gojišče novih idej, ki jih lahko z več ali manj uspeha izkoristimo za izboljšanje lastnega položaja v družbi. DEAN KORPIČ ■ Predvolilna ZR Jugoslavija Koga je ogrožal Stambolič? ravijo, da je v ZR Jugoslaviji ostalo nepojasnjenih kakih 50 ubojev, ki jim pripisujejo politično ozadje. Od prejšnjega petka, ko so neznanci na robu rekreacijskega parka Košutnjak v Beogradu ugrabili 64-letnega Ivana Stamboliča, prvo politično žrtev Slobodana Miloševiča, se politična javnost v Zvezni republiki Jugoslaviji sooča tudi s takimi kriminalnimi dejanji, ki prenapeto, prevroče predvolilno ozračje dvigujejo do vrelišča. Tudi zato, ker o »primeru Stambolič« za javnost govori samo njegova družina, medtem ko oblast in njena občila o tem molčita. Potrditev govoric Najlažja zadeva v »primeru Stambolič« je svojevrstna potrditev govoric dobro obveščenih, da je jugoslovanski predsednik Miloševič tudi vraževeren politik. Zato naj bi za volilni dan izbral 24. september, se pravi obletnico, ko je pred natanko 13 leti iz političnega življenja izrinil tedanjega srbskega predsednika Ivana Stamboliča, pravzaprav svojega političnega očeta, saj je pred tem Stambolič svojega nekdanjega prijatelja Miloševiča spravil v politiko. V resnici se je znamenita osma seja srbskega CK-ja, na katerem je Miloševičeva struja porazila Stamboličevo, odigrala dan prej, 23. septembra 1987. Tak datum pa bi letos izbrali za volilni dan, če bi padel na nedeljo. No, po osmi seji srbskega CK-ja seje Stambolič umaknil iz politike; K onec avgusta bodo trije evropski »modreci«, člani evropske preiskovalne komisije za ugotovitev dejanskega političnega stanja v Avstriji, na uradnem zasedanju preučili poročila in dokumente, ki so jih uspeli zbrati čez poletje, da bi tako ugotovili, ali lahko Evropska unija prekine s sankcijami proti tej alpski državi. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaa-ri, bivši španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za ustavno pravo Jochen Frowein se bodo še pred zasedanjem, ki bo trajalo od 29. do 31. avgusta letos v Heidelbergu v Nemčiji, sestali s podpredsednico avstrijske vlade Susanne Riess-Passer (FPO), ki je obenem tudi voditeljica sporne svobodnjaške stranke. Trije evropski »modreci« se namreč med obiskom na Dunaju z njo niso uspeli sestati, ker je bila na dopustu. Haider kot recept za uspeh Voditeljica svobodnjakov je v intervjuju za avstrijsko nacionalno televizijo ORF dejala, da bo Ahtisaariju, Oreji in Froweinu predlagala, da se sestanejo še z njenim predhodnikom Jorgom Haiderjem (FPO), ki naj bi bil zaradi nacionalističnih izpadov glavni krivec za uvedbo sankcij proti Avstriji. Riess - Passerjeva namerava tri evropske »modrece« spomniti na to, da so »informacije iz prve roke vedno najbolj zanesljive«. Podpredsednica avstrijske vlade je še dodala, da je prepričana, da so vsi trije člani komisije dobro seznanjeni z dogajanjem v Avstriji in da so že prejeli »izčrpna poročila o Koroški«. Iz teh poročil naj bi bilo jasno razvidno, da ima Koroška z njenim deželnim glavarjem Jor-gom Haiderjem »odlično vodstvo«. Zamera svobodnjakov Tudi Peter Westenthaler (FPO), vodja svobodnjaških poslancev, je Martti Ahtisaariju po- vanske banke za mednarodno gospodarsko sodelovanje in, se občasno pojavljal v javnosti kot kritik Miloševičevega režima in pristaš mirovnih gibanj. Na pogrebu tudi Miloševič Po slovesu s politiko je preživel tudi težko družinsko tragedijo, ker se mu je v prometni nesreči ubila 24-le.tna hči Bojana. Na pogreb je prišel tudi Slobodan Miloševič, tam se je tudi zadnjič srečal z nekdanjim prijateljem. Deset let zatem so Ivana Stamboliča prisilili, da odstopi kot direktor banke, nemara edine v Srbiji, kije solventno poslovala. Komu je bil v napoto? V demokratični opoziciji so kajpak ob »primeru Stambolič« Sankcije Evropske unije proti Avstriji Dunaj čaka poročilo »treh modrecev« slal pismo in mu, kakor sam prvi, »položil na srce«, da naj se člani komisije vendarle odločijo in govorijo »s tisto osebnostjo, kije zaslužna za izjemno uspešno svobodnjaško politiko v Avstriji v zadnjih dvajsetih letih«. Westenthaler še pravi, da če evropski »modreci« ne bodo govorili s Haiderjem, potem si tudi ne bodo mogli ustvariti popolne slike o avstrijskih svobodnjakih in pripraviti niti resnega, kaj šele objektivnega poročila za ostale države EU. Svobodnjaki so evropski komisiji zamerili, da so med obiskom na Dunaju govorili s skupinama »SOS sočlovek« in »Demokratično ofenzivo« - skupinama, ki že od oblikovanja nove avstrijske vlade v začetku febru- je zrcali predvolilno podobo Srbije in Jugoslavije, v kateri se kar vrstijo aretacije drugače mislečih aktivistov opozicijskih strank in gibanja Odpor, da se kaj takega lahko pripeti samo še v Latinski Ameriki, nepojasnjena Stambo-ličeva ugrabitev naj bi bila predvsem v službi ustrahovanja volivcev itd. Zastavlja pa se vprašanje, komu je bil v napoto bivši srbski politik, ki ni imel političnih ambicij, res pa je, da je o ozadju dogajanj v srbski in jugoslovanski politiki veliko vedel, morda preveč? Toda, zakaj bi oblast, slab mesece pred volitvami, tako rekoč prinesla na krožniku novo kost za glodanje opoziciji in ji prispevala vsaj nekaj potrebnih točk za zmago na volitvah? Je prav zategadelj kdo iz opozicijskih vrst po dogovoru z žrtvijo ugrabitve umetno ali pa zares ustvaril »primer Stambolič«? Pogreznil seje v zemljo Ker je v Srbiji marsikaj obrnjeno na glavo, tudi o ugrabitvi in neznani usodi prve politične-ert-ve Slobodana Miloševiča ni mogoče razmišljati s trezno glavo. aija letos vsak četrtek pripravljata t.i. »četrtkove demonstracije« proti modro-črni vlddi. Začetek konca vladne koalicije? Modro-črna vladna koalicija skrajno desničarskih svobodnjakov (FPO) in konservativne ljudske stranke (OVP), ki je vse od začetka koalicijskih pogajanj naprej dajala vtis popolne usklajenosti, in ki je tudi »trem modrim« še kazala soglasje, je začela pokati po vseh šivih. Medtem ko sta koalicijski stranki kljub različnim pogledom na proračunske varčevalne ukrepe nesoglasja odlično diplomatsko prikrili, pa so prejšnji teden popustili živci tako dan, po rekreacijske teku na Ko-šutnjaku Ivan Stambolič dobesedno pogreznil v zemljo, slab mesec pred predsedniškimi in zveznimi parlamentarnimi ter lokalnimi volitvami v Srbiji. Vse raziskave javnega mnenja na njih napovedujejo zmago opozicije in njenega predsedniškega kandidata dr. Vojislava Koštunice. Toda izid volitev ostaja za papirnate zmagovalce do zadnjega preštetja glasov popolna neznanka. Dva dni po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča je jugoslovanska vlada prek svojega veleposlaništva na Dunaju obvestila sedež OVSE, da njeni opazovalci volitev tako rekoč nimajo kaj iskati na jugoslovanskih voliščih, skratka, da bo morebitni mednarodni nadzor volitev zagotovljen le v režiji Slobodana Miloševiča in njegovih iz držav, ki so v Beogradu na seznamu prijateljskih. Navzlic vsesplošni bedi, nezadovoljstvu ljudi, izjemni suši, ki je spodrezala korenine dosedanjega socialnega miru, to pa je pridelovalcem hrane, mednarodnim sankcijam, ki ob drugem onemogočajo jugoslovanskemu gospodarstvo normalno poslovanje s svetom - bi bila že ogrožena zmaga Slobodana Miloševiča in njegove koalicije na septembrskih volitvah - zelo zelo veliko presenečenje. nrTrn n/NTftČMii/ ■ eni kot drugi strani. Najprej je Erhard Busek (OVP), pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU na vzhod, ostro napadel Haiderja in njegovo vedenje označil za »terapevtski« problem. Še isti dan so svobodnjaki ugotovili, da Busek ni pravi mož za kakršnokoli službo vladnega pooblaščenca, saj mu oni sploh ne zaupajo. We-stenthaler je za avstrijski tednik Format izjavil, da sploh ni mogoče misliti, da bi Busek še lahko naprej opravljal svojo službo, če »kritizira svobodnjake in obrekuje koroškega deželnega glavarja«. Četrtkov incident Balon je počil tudi na zadnjem četrtkovem protestnem shodu proti modro-črni koaliciji na Dunaju, katerega naj bi se po navedbah organizatorjev udeležilo 1. 900 protestnikov. Prvič odkar nasprotniki koalicije organizirajo demonstracije, je prišlo do hujšega incidenta, v katerem je bila ena od udeleženk poškodovana. Dunajske duhove razburja ugibanje, kaj se je v resnici pripetilo. Nek udeleženec, kije bil priča incidenta, je takoj po pripetljaju poklical avstrijsko tiskovno agencijo APA ih povedal, da so policaji poškodovano udeleženko surovo zbili na tla, tako daje obležala ranjena in jo je moral rešilni avtomobil odpeljati po prvo pomoč. Anonimni udeleženec je še povedal, da naj bi ženska poskušala priti čez ovire, ki jih je postavila policija. Uradno policijsko poročilo pa se od pričevanja očividca kar precej razlikuje. Vodstvo dunajske policije je namreč sporočilo, da naj bi neka kolesarka »zapeljala v enega ali dva policaja« in se tako »provokantno obnašala«. Zaradi upiranja državni oblasti in težkih telesnih poškodb bo proti njej vložena ovadba. Po policijskem poročilu ni jasno, ali je kolesarka poškodovala enega ali dva moža državne varnosti. Tako imajo »trije evropski modreci« sedaj brez Haiderjeve osebne avdience dodaten material za sestavo poročila o stanju v Avstriji, ki bo prve dni v septembru že v rokah evropskih ministrov in komisarjev. MARJETKA RAUŠL CATA. DCI ITCDC ■ IBTlil , 31. avgust 2000 . AKTUALNO DOMA 3 Novo šolsko leto v luči Zavoda RS za šolstvo Uvajanje in spremljanje novih programov Zavračajo očitke o slabem sodelovanju s šolskim ministrstvom pod vodstvom novega ministra dr. Lovra Šturma - Zakaj sta ga pričakala le vratar in dežurni svetovalec? ačetek šole je tako rekoč tu, zato je bilo pričakovati, da bomo že po tradiciji spet dobili informacije republiškega zavoda za šolstvo o aktualnih vprašanjih pred tem dogodkom in še zlasti o tem, katere aktivnosti oz. dejavnosti bodo tekle v novem šolskem letu. Na ponedeljkovi novinarski konferenci v Ljubljani, ki jo je sklical vršilec dolžnosti direktorja omenjenega zavoda Ivan Lorenčič, je le-ta najprej dejal, da bodo njihove aktivnosti v novem šolskem letu namenjen predvsem uvajanju novih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter njihovemu spremljanju, načrtovanju in razvoju ter dejavnostim, kot so odprta šola, inovacijski in razvojni projekti, založništvo, stalno strokovno izpopolnjevanje, tekmovanja šolarjev, festival vzgoje in izobraževanja, mednarodno sodelovanje ter izobraževalna tehnologija (učbeniki, učila, računalniško in informacijsko opismenjevanje). V ospredju zanimanja širše javnosti je še zlasti 9-letni program osnovne šole, obenem pa teče tudi uvajanje novega kuriku-la v otroških vrtcih in prenovljenih programov v gimnaziji.. V prvi krog poskusnega uvajanja devetletke se je vključilo 42 osnovnih šol (med njimi tudi OŠ Gor. Radgona, Genterovci, Turnišče in MS II), soglasje za drugi krog je dobilo 57 šol (med njimi iz Pomurja OŠ Ljutomer, Črenšovci, MS III, Kapela, Križevci, Mala Nedelja, Puconci, Radenci, Šalovci, Tišina in Turnišče še za L razred), 82 šol pa se bo začelo pripravljati na uvajanje v šolskem letu 2001/2002. Na republiškem zavodu za šolstvo bodo še naprej intenzivno spremljali izvajanje novih programov in poskušali odpravljati morebitne probleme, obenem pa se bodo začele temeljite priprave za naslednje šolsko leto. Pri uvajanju devetletne osnovne šole stečejo spremljave, še preden se program začne na določeni šoli. Sliši se mogoče malo nenavadno, vendar je dejstvo, da skušajo te novosti simulirati v konkretni pedagoški praksi. Tako so eno leto pred začetkom izvajanja novega programa osnovne šole simulirali timsko delo (učiteljica in vzgojiteljica) v prvem razredu, urnike za celotno šolo ter delno zunanjo diferen- /H4V Radio Murski val 94,6 Mhz Ponedeljek, 4. septembra JUTRANJI SPORED: Prvi šolski dan, pogovori s šolarji, spremljanje prometa, gost v studiu: policije ciacijo pri slovenščini, matematiki in tujih jezikih. Na ta način lahko šole vstopajo v projekt kar najbolj pripravljene ter se izognejo določenim slabostim in težavam. Kot je prav tako poudaril Ivan Lorenčič, je »uvajanje neposredno povezano tudi na spremljavo, o kateri se v zadnjem času vodijo velike razprave, ki so po mojem mnenju dostikrat tudi posledica zavestne nekomu-nikacije. Če bi vsi partnerji, ki so zainteresirani za spremljavo, sedli skupaj, bi prišlo do komunikacije in bi bili številni nesporazumi pojasnjeni - mnogo prej kot sedaj, ko to razlagamo na različnih tiskovnih konferencah. Moram reči, da je s strani Zavo- Predsednik države Milan Kučan odprl 38. mednarodni metijsko-živilskisejem_______________________________ Poudarek na informacijski in izobraževalni funkciji Od 26. avgusta do 3. septembra je Gornja Radgona osrednje prizorišče dogajanj v slovenskem kmetijstvu ejem, ki se je pred 38. leti v Radgoni rodil kot lokalni sejem, je prerasel v ugleden slovenski in mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki v to obmejno mesto vsako leto pripelje zvedavost, kaj je novega v kmetijstvu in živilstvu, je na otvoritvi letošnjega sejma poudaril slavnostni govornik, predsednik države Milan Kučan. 1.500 razstavljalcev iz 26 držav je na sejmu razstavilo najnovejše dosežke na področju kmetijstva, kmetijske tehnike in živilstva, v 2.250 kvadratnih metrih hlevov je največ pozornosti namenjeno govedi, tu so vse pasme konj, drobnice, prašičev, perutnine, malih živali in še kaj. Več kot dva tisoč izdelkov in živali so ocenile posebne strokovne komisije, sejem pa spremlja tudi bogat program spremljajočih strokovnih prireditev. Slavnostni govornik je v svojem govoru predvsem poudaril razvojno razsežnost sejma, ki je morda manj opazna, opredmete- da za šolstvo obstajala želja po razjasnitvi nekaterih pojmov že v mesecu juniju, ko smo novemu ministru poslali dopis, da se želimo takoj sestati ter si v živo razjasniti nekatere aktivnosti in nejasnosti. Na žalost do danes ni prišlo do nobenega razgovora ne z ministrom ne s predstavniki ministrstva. Neposredne komunikacije torej ni bilo nobene.« Obisk na vrat na nos No, ko smo že odhajali s pogovora, nam je Ivan Lorenčič »izdal«, daje minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm vendarle obiskal njihov zavod, in to 19. julija. Svoj prihod je napovedal na in izmerljiva. Radgonski sejem poudarjeno razvija svojo informacijsko in izobraževalno funkcijo, postaja pomembno središče prenosa strokovnih dognanj in izkušenj v praktično življenje kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev ter jim tako na najboljši način pomaga premagovati težave na zahtevni poti preoblikovanja slovenskega kmetijstva v gospodarsko uspešno dejavnost. Bolj kritičen pa je bil Milan Kučan do odnosa države in politike do kmetijstva. »Slovensko kmetijstvo ima pri svojem razvoju kar precej institucionalne istega dne okrog poldne, in sicer da jih bo obiskal med 15. in 15. 30 uro. Žal sta bila omenjenega dne v službi samo vratar in dežurni svetovalec, vsi drugi pa so bili na kolektivnem dopustu, o čemer so .šolsko ministrstvo že prej obvestili. Lorenčič se je prav tedaj nahajal na Hvaru, zato nikakor ni mogel pričakati in se pogovarjati z ministrom. V javnosti pa je bilo kasneje rečeno, da ni bilo možno vzpostaviti sodelovanja z zavodom za šolstvo, Lorenčič pa na Vladi RS ni dobil soglasja za imenovanje na delovno mesto direktorja. Sledi torej razpis za novega direktorja. Vlada je medtem zamenjala tudi pet od šestih članov sveta zavo- JGi da. podprtosti, tako v strukturi dr- ukvarjajo s kmetijstvom, morda žavne oblasti kot v civilni družbi, opravičuje vtis, da temelji slo- Še več: število ustanov, ki se venska kmetijska politika na ure- Komentar Poročevalci z nogometnih tekem Mure poročajo o solidni igri, ki pa ne prinaša rezultata. Vse več je tistih, ki navijajo za zamenjavo trenerja. Taka je praksa. Moštva pač ne moreš zamenjati, ker je predrago. Toda Kranjčarjeva zgodba ima svoj začetek že nekje drugje. Začela se je že takrat, ko sem se o tem. razpisal v podobnem prispevku z naslovom Fabiana Cipota pot. Takratna predvidevanja so se po- J. VOTEK ■ trdila. Mura je izgubila za nekaj sto tisoč nemških mark enega od svojih nespornih talentov in tudi ključnih igralcev, ki je po spletu nesrečnih okoliščin, ki so spodnesle takratnega trenerja Maribora Bojana Prašnikarja, tudi njega potisnila na rob. Z neigranjem je vprašljiv njegov nadaljnji razvoj v vrhunskega igralca. Našteli bi lahko še nekaj takih primerov, ki so bili zatreti »v razvoju svojega talenta« na drugačen način. V tem trenutku seveda zasedajo krizni štabi in Iščejo rešitve. O njih pa je bil govor že prej. Kranjčavjeva zgodba Ob preglednosti finančnih transferjev in posrednih stroškov, ki so vezani na igralce odrešitve, bi se hitro pokazalo, da so stroški bistveno večji, kot je bilo žrtvovanje Cipota. In kje je tukaj Kranjčar? Ne glede na to, ali je ali ni krivec za trenutne rezultate Mure, pomeni njegov prihod v Mursko Soboto pozitiven premik. Ce nič drugega, obvlada pravila igre in obnašanje v sodobnem biznisu. Kljub vsemu gre za človeka, ki je bil vrhunski igralec (ne glede na pogosto mu očitano šminkerstvo) z mednarodnim rejtin-gom in tudi njegova trenerska pot je podobna. Ob tem seveda ne gre prezreti njegovih poslovnih izkušenj kot trenerja, ki so ga le nekaj naučile. Že kot trener Croatie (Dinama) je plačal davek dnevih muh klubskih funkcionarjev. Ob tej'izkušnji in oceni stanja v Muri, ki je v desetletni zgodovini samostojne države v povprečju zamenjala dva trenerja prvega moštva na leto, če ne več, je povsem normalno, da si ni dovolil igre s svojim ugledom in se je ob podpisu pogodbe tudi ustrezno zavaroval. S tem zavarovanjem je funkcionarje prisilil k spoznanju, da tudi nogomet pozna jasna pravila biznisa, ki so zunaj nekaj povsem normalnega. Hkrati je klubske funkcionarje s pogodbo, kot jo ima, prisilil k drugačnemu pristopu. Namreč skrajni čas je, da se tudi v nogometnem okolju funkcionarji začno zavedati, da večna kadrovska barantanja, podcenjevanje lastnega kadra dolgoročno ne morejo pozitivno učinkovati. Trener je kljub vsemu ena od ključnih »poslovnih« funkcij v klubu in sistemu, kjer se iz leta v leto le ne morejo menjati dva ali trije akterji. Takole za primerjavo: v nekdanji Panoniji se je približno v desetih letih menjalo oz. prišlo ali'odšlo okrog 80 višje- ali visoko izobraženih delavcev in na koncu je Panonija propadla. Mura sicer ni propadla, je pa zato pristala na dnu ligaške lestvice in za to je najmanj kriv Cico Kranjčar. jenem sistemu in da ima vizijo. Nisem prepričan, daje povsem tako. Različne institucije naj bi v skladu s svojo funkcijo skrbele za razvoj kmetijstva in gozdarstva ter posredno tudi za živil-sko-predelovalno industrijo. Realni položaj slovenskega kmetijstva in predvsem kmeta, ki je njegov nosilec in njegova konkurenčna sposobnost, bo najbolj verodostojen odgovor, ali so te institucije tudi smiselne in ali je glede na učinek takšna institucionalna razvejanost najbolj funkcionalna.« Slovenskega kmeta so zgodovinske izkušnje izučile, je ozaveščen in razgledan in ve, da razvoj in prihodnost slovenskega kmetijstva nista in ne moreta biti samo stvar slovenskih kmetov, enega ministrstva in še manj ene same politične stranke. Tesno je povezana s celostnim razvojen Slovenije, ki ga je moč urejati samo na nacionalni ravni, je med drugim še poudaril Milan Kučan. Na otvoritvi je spregovoril tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj, ki je posebej opozoril na problem suše, še posebej pa je pozdravil predstavitev nove kme-tijsko-gozdarske zbornice na sejmu, na katere ustanovitev smo v Sloveniji predlogo čakali. LUDVIK KOVAČI LOKALNA SCENA 31. avgust 2000, fISTil Glosa Ko sva se še ne tako dolgo nazaj na eni izmed javnih okroglih miz v Cankarjevem domu sporekla z nekim visokim kulturniškim uradnikom Evropske skupnosti in ko mi je potem na banketu ves nasmejan prišel nazdravit, mi je med drugim povedal naslednje: » Vedite, da jaz gledam dogajanje v neki lokalni politiki tako, kot pač človek prikrito opazuje igro otrok v peskovniku. Paziti je treba, da jih ne zmotiš. Niti tega, da jih opazuješ, ne smejo zaznati, kaj šele da bi se v to igro kakorkoli vmešaval. Samo tako namreč spoznaš vso resnico te igre...« Takrat mi je, moram priznati, s svojo vzvišeno nizozemsko kolonizatorsko držo šel na živce. Tudi zato, ker je s to »lokalno politiko«, s tem »peskovnikom« označeval politiko vseh tranzicijskih držav, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko skup- vseh pravilih izvoljeni svetniki seveda niso kar tako. Trudijo se. Sestankujejo. Nikakor jim ni vseeno za ugled župana in občinske oblasti. Za vse ostalo tako ali tako ni denarja. Vendar kljub temu ostajajo zgledni optimisti. Saj vsak od njih dobro ve, da bo že kako. In do takrat, ko bo torej že kako, se jim zdi nadvse pomembno ostati na oblasti ter že v kali in z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatreti sleherno kritiko, ki jo kajpada takoj prepoznajo za Vaški politikantski »bluff« osamezniki sicer zatrjujejo, da je zbiranje denarja s samoprispevki preživeta oblika financiranja, vendar ob tem ne gre prezreti tudi dejstva, da bi ostali brez takšnih oblik reševanja določene problematike v preteklosti brez marsikatere pridobitve. S krajevnimi in občinskimi samoprispevki smo gradili vodovode, ceste, šole, otroške vrtce, bolnišnice ... V letošnjem novembru se izteka rok, ko se občani na referendumu še lahko odločajo o uvedbi krajevnega samoprispevka, po tem roku pa naj takšnih referendumov ne bi več razpisovali. Kako bodo potem v krajevnih skupnostih ali posameznih vaseh, ki nimajo drugih lastnih prihodkov, reševali določeno problematiko, ostaja vprašanje, verjetno pa bo morala za te namene več sredstev zagotoviti država. Sicer pa se vsa sredstva črpajo iz istih virov in na koncu bodo vedno najbolj prizadeti žepi davkoplačevalcev. nost. Vendar pa se kljub temu - in kljub številnim kozarcem, ki sva jih v nadaljevanju družno izpraznila - tisti večer nisva več kregala. Mislil sem namreč, da on pač ni frustriran s takšno ali drugačno majhnostjo ali s strahom pred kakršnokoli kolonizacijo; in da bi mu v resnici moral biti vsaj nekoliko hvaležen, ker mi je nesebično razkril učinkovito metodo opazovanja in vzdrževanja distance do opazovanega dogajanja. In to njegovo metodo opazovanja sem od takrat - seveda zmeraj bolj izurjen v njej - precej pogosto uporabljal. Tudi pri opazovanju dogajanj v neki mali, novonastali slovenski občini. Opazoval sem torej župana, vaško »first lady«, občinske svetnike, obvezen krog njihovih ali županovih priliznjencev, nekaj preračunljivih koristoljubcev, ravnatelja osemletke (ki bo v enem od naslednjih prvih razredov imela le tri učence), učitelje (med katerimi se tisti najsposobnejši vse bolj počutijo in vedejo kot idealisti v Cankarjevem Blatnem dolu), župnika, nekaj nepovezanih in zato tudi nevplivnih intelektualcev, neke zametke opozicije, nekaj vaščanov, ki na vsak način hočejo biti vodeni, in tiste, niti ne tako maloštevilne samostojno misleče posameznike, ki pač, kot zmeraj, mislijo in delajo po svoje. Če k temu dodam še mladino, ki brez perspektiv veseljači ali se dolgočasi po gostilnah, nekaj bolj ali manj zapeljivih kelnaric, kakšnega posebneža in pijančka, je seznam nastopajočih v glavnem zaključen.. Zanimalo me je seveda, kako so vsi ti,, vsak zase in družno, vključeni v konkretno' lokalno politično igro. Opazujem, gledam torej in vidim, da si je župan lepo spodobno nadel svetovljansko razsvetljen ter po potrebi zaskrbljeno razumevajoč videz, da je z nekoliko zamude razvil občinski prapor in izpostavil občinski grb, poskrbel za asfaltiranje nekaj kolovoza, za poglobitev nekaj jarkov, tu in tam je zasvetila kakšna nova obcestna luč, prav tako je gospod župan že kar na začetku s svojimi bolj ali mani.stremuškimi, včasih že kar neokusno patetičnimi sporočili zapolnil in vzel pod lasten cenzorski nadzor strateško pomemben lokalni program kabelske televizije, še prej svojo partijsko izkaznico zamenjal za že, kar dve spodobno desni strankarski izkaznici, se času in razmeram ustrezno iz sekretarja partijske celice popravil v gorečega vernika, ki po potrebi okopava farovški vrt ali lepo, ves v belem, v praznični procesiji pobožno nosi svečo za župnikom, nastopa v božičnicah in se sploh v nenehni skrbi za svoj županski videz trudi biti zelo všečen, zelo vzoren župan. Ob vsem tem pa seveda niti ni tako zelo pomembno, če mu doslej z njegovo ekipo svetnikov vred ni uspelo storili prav ničesar zoper demografsko ogroženost, zoper brezperspektivnost in malodušje, prav tako ni pomembno, da občina ne premore nobene ideje, kam, kako naprej (ali kamor si bodi že), nobenega resnega projekta za ta ali oni razpis itn. Vse to je pač služilo za zgolj predvolilne oblju- zvečine tako ali tako že pozabili. Visokostna vaška »first lady« je vsekakor zgledno ponosna na svojega župana. Tudi lepo, po € ■■ Ustavno sodišče razveljavilo določila sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Bokrači Niso upoštevali volje vseh zavezancev Zavezanci, ki nimajo stalnega prebivališča v Bokračih, niso bili povabljeni k odločanju rovarjenje in vnašanje razdora. Do kakšnih idej, do kakšnih zamisli kogar si bodi izven njihovega posvečenega kroga so seveda nadvse zadržani in nadvse skeptični. Ideje in projekti opozicije so tako ali tako že v osnovi in po logiki zadeve predvsem njim nasprotna in sovražna politična propaganda. Njihovi obrazi so seveda resni in zamišljeni. Tako da človek z njih zlahka razbere globoko posvečenost v občinske skrivnosti in kajpada pravšnjo mero najrazličnejših skrbi, kar se za tako odgovorne funkcionarje vsekakor spodobi. In vsakdo, ki jih vidi ali-ima z njimi celo priložnost spregovoriti, pač lahko ve, da so si požrtvovalno naložili breme, ki ga nikakor ni lahko nositi. Vseh ostalih pri tej igri pravzaprav nisem videl - ne prej in ne kdaj pozneje. Resda ima »first lady« nekaj prijateljic, pa župan in svetniki nekaj sorodstva. Resda se po bližini smuka nekaj priliznjencev in da preračunljivi koristoljubneži vsak zase budno čakajo na svojo priložnost. Prav tako je tudi res, da nekoliko dalje stran malce zarotniško kar naprej nekaj šušljajo tisti iz opozicije. Toda za veliko večino ostalih se še zmeraj zdi, da jim te igre peprosto ni mar. Še ozrejo se ne, kadar, kot je videti zgolj po naključju, pač morajo zaradi nekih svojih opravkov mimo. In tudi če jim župan vidno zadovoljen sam s sabo pomaha, naj vedarle pridejo bliže in si ogledajo, kako imeniten obcestni jarek je njemu in njegovim uspelo narediti, ne pristopijo. Na vsak tak županov migljaj se pač nemudoma zdrenjajo naokoli le tisti priliznjenci, preračunljivci ter sem pa tja kdo iz opozicije. In, priznam, zdelo se mi čudno. Sprva. Spraševal sem se, zakaj ne pristopijo, zakaj jih ne zanima - zakaj se torej kot civilna družba ne vključijo in igre ne zasučejo sebi v prid. Z lahkoto bi jo. Šele čez čas pa sem malce presenečen dojel, da tako kot jaz in kot bi tisti Nizozemec tudi oni zvečine samo prikrito in z distanco opazujejo to igro. Te metode bi se torej že zdavnaj lahko naučil od njih. Ne pa od nekega Nizozemca. In hkrati mi je seveda tudi jasno, da se taki opazovalci pač v skladu z metodo nepristranskega in distanciranega opazovanja zlepa ne vključijo v to, kar opa- . zajejo. Škoda. Prav oni namreč odločilno manjkajo. In brez njih taka igra nikoli ne bo nekaj resnega... »Demokracija brez dejavne in organizirane civilne družbe je smrdljiva laž,« seje takrat, po nekaj kozarčkih, skremžen, kot bi mu nekaj zares smrdelo, hudoval Nizozemec, »politikantski bluff...« Takrat sem se strinjal z njim. Danes pa vem, da tak politikantski »bluff« omogočamo vsi, ki samo opazujemo, ki predvsem skrbimo za distanco -in ki se torej, vsej želji po resnični demokraciji navkljub, kar doma, kar drug pred drugim ali celo sami pred sabo, gremo nekakšne distancirane Nizozemce. Sami sebi v škodo, seveda. V preteklosti so referendume za uvedbo krajevnih samoprispevkov največkrat razpisovale krajevne skupnosti, ki pa niso imele profesionalcev, ki bi se ukvarjali s temi vprašanji, zato je pri teh razpisih nemalokrat prihajalo do nedoslednosti, torej ne preseneča, če je kakšen referendum ustavno sodišče celo razveljavilo, še več pa je bilo primerov, da je razveljavilo posamezne člene v sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka. V Krajevni skupnosti Bokrači so se občani o uvedbi krajevnega samoprispevka odločali 22. novembra 1998. Sredstva, zbrana na ta način, bi uporabili za urejanje komunalnih objektov, gradnjo mrliške vežice in za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti. Tudi višino prispevkov so določili in zavezance, ki morajo plačevati samoprispevek. Od dobrih 88 odstotkov volilnih upravičencev, ki so prišli na referendum, se jih je Zbirališče kadavrov odvisno od države ravzaprav sta lokacija in zemljišče za odvoz živalskih odpadkov že izbrana. To naj bi bilo v gozdu med Mlajtinci in biidinskim mlinom, s čimer se strinjajo tudi ekologi. Toda občinski velemožje v občini Moravske Toplice ne morejo trenutno ničesar ukrepati zaradi menjave vlade. Od prejšnje imajo obljubljeno milijon 500 tisoč mark v ta namen, sedaj pa je treba počakati, kako bo obljube izpolnjevala nova in katero podjetje bi se potem prijavilo na razpis za gradnjo. Vendar je gotovo, da bi bil to v Sloveniji edini tovrstni objekt, ki bi ustrezal vsem evropskim standardom. Če ga ne bo, bo potrebno kadavre voziti v Ljubljano ali Maribor, stroške pa bodo morale pokriti občine. Če pa bodo objekt zgradili, bi občine morale moravskotopliški plačevati določeno odškodnino za obremenjevanje okolja, kar naj bi po prvih pogajanjih znašalo 100 mark od ene tone, od tega pa bi imele koristi in občine in vas. Pa še nekaj je: zasebni klavničarji bodo pred registracijo morali imeti črno na belem zapisano, kam bodo odvažali kadavre, drugače ne bodo dobili obrtnega dovoljenja. Tudi vaščani Mlajtinec se strinjajo z gradnjo objekta, ki bi stal kilometer vstran. V Celovcu je npr. tovrstni objekt le 50 metrov vstran od mesta. Najprej je sicer lokacija za zbirališče kadavrov bila načrtovana pri Bratoncih, vendar je ta varianta odpadla zaradi gradnje obvoznice. Pri Mlajtincih se že ve, da bi zemljišče za objekt bilo veliko okrog 80 arov, sam objekt pa bi znašal 28 krat 8 metrov. Tnun koi fš ■ za samoprispevek odločilo dobrih 74 odstotkov in referendum je uspel. Do tu je bilo vse dobro, zataknilo pa se je pozneje, saj so bili v krajevni skupnosti nedosledni in prišlo je do ustavnega spora. Po besedah Štefana Žgajnarja iz Rakičana, ki je bil med pobudniki za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih členov sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka, predlagatelji k sodelovanju na referendumu namreč niso povabili zavezancev za samoprispevek, ki nimajo stalnega bivališča v Krajevni skupnosti Bokrači, čeprav jim zakon o samoprispevku to možnost omogoča. Po zakonu o samoprispevku je lahko zavezanec za samoprispevek le občan, ki ima na območju, kjer je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Izjemoma se za samoprispevek lahko zavežejo tudi občani, ki nimajo stalnega prebivališča na referendumskem območju, če je samoprispevek namenjen Častni občan moravske občine bo G. Dora 8 kilometrov peš po kruh Kmetje naj skrbijo za divjad? Ni govora! adnja seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice je bila tokrat izjemoma v zgodnjih dopoldanskih urah. Na njej so svetniki po hitrem postopku soglasno sprejeli predloge odlokov o zazidalnih načrtih za kompleks Kmetijske zadruge Martjanci v Bogojini, Fokovcih, Martjancih, Prosenjakovcih in Tešanovcih. Naslednje na vrsti so bile občinske nagrade, za katere so prispeli štirje predlogi. Tako bo priznanje prejel Štefan Makoter iz Moravskih Toplic za dolgoletno javno delovanje, veliko zahval- no listino Geza Rituper iz Tešanovec za dolgoletno uspešno delovanje v krajevni skupnosti, nagrado občine Geza Škrilec iz Čikečke vasi za pomembne dosežke v kmetijstvu, častni občan pa bo postal Geza Dora iz Motvarjevec za izrazito dolgoletno dejavnost na področju kulture. K tej točki se je navezal svetnik Franc Kučan, ki ga je motilo lanskoletno ocenjevanje najlepših domačij, ker so na koncu dobili nagrade najlepši vikendi. Predlagal je uvedbo veh kategorij in obvestitev TlC-a, ki ureja te stvari. Z Nadalje so svetniki potrdili imenovanje Jožefa Prše za nadaljnje ravna-teljevanje Osnovne šole Bogojina, največ razprave pa je povzročil predlog Andreja Benkoviča, ki so ga člani lovske družine prosili, da bi npr. podjetje Čista narava izkopalo več vodnih virov, da bi se lahko tako napajala preštevilčna divjad. Jože Lanšček, Alojz Glavač, Branko Recek in Tibor Vbroš so na to močno protestirali: »Kmetje nimajo zase vode in pridelke zaradi suše, zdaj pa naj še skrbijo za divjad, ki jim je prav tako naredila ogromno škode.« Tudi župan Franc Cipot ni pokazal nad tem predlogom prevelikega navdušenja: »V naši občini je pet lovskih družin. Upajmo, da bodo z nami vedno sodelovali, ne samo, ko pridejo prosit denar za mitinge. Naše komunalno podjetje je to pripravljeno narediti, le če bodo lovci to ustrezno plačali. Bilance kažejo, da še nobena lovska družina ni obubožala.« Lovce je še pozval, naj opravijo svoj odobreni odstrel dosledno in tako selekcionirajo preveč razmnoženo divjad. Skoraj neverjetne pa so bile besede Tihiia Vnrriša ki ie onozorit da moraio za zgraditev objektov ali izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšale razmere za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju, vendar imajo ti občani pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku in tudi pravico do osebnega izjavljanja z referendumom. Ustavno sodišče je ugotovilo, da krajevna skupnost tem občanom ni omogočila sodelovanja in glasovanja na referendumu, saj je v razpisu celo izrecno določila, da imajo pravico glasovanja le občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti, zato je odpravila veljavnost tistih določb sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki te občane zavezuje k plačilu samoprispevka. Štefan Žgajnar, ki ima v Bokračih stanovanjsko in gospodarsko poslopje in tam tudi gospodari, stalno prebivališče pa ima v Rakičanu, pravi, da je doslej vselej prispeval sredstva za potrebe v Bokračih, prispeval pa jih bo tudi v prihodnje, vendar ga moti, daje bil samoprispevek uveden mimo njegove volje, zato je tudi dal pobudo za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti. Pravi, da je skušal zaplet rešiti na primernejši način, zato seje najprej oglasil pri puconskem županu, vendar tam ni naletel na ustrezen odziv, zato se je odločil, da poišče pravico na ustavnem sodišču. LUDVIK KOVAČ ■ nekateri starejši prebivalci iz Središča, Ivanjševec in Lončarovec zaradi ukinjenih avtobusnih povezav z Mursko Soboto kar osem kilometrov peš po kruh v najbližjo trgovino. Avtobusno podjetje je namreč zaradi nerentabilnosti omenjene proge ukinilo. Je pa bilo edino, ki seje tudi letos prijavilo na razpis občine, zato se je le-ta primorana spet pogajati z njimi. Toda mnenje, ki so ga izrekli svetniki o tem podjetju, ni bilo nič kaj lepo. Tega ni skrival niti župan: »Pri nas ima avtobusno podjetje 30 milijonov prometa, obnaša pa se kot slon v trgovini s porcelanom. Ošabno, nič jih ne briga, glavno je samo, da je dobiček. Toda rešitev moramo najti čimprej.« Tako je »padel« predlog, da bi občina za 50 tisoč mark nabavila lastno prevozno sredstvo, kako rabljeno vozilo. Ta številka je ena šestina letošnjih sredstev za prevoz šolskih otrok, povrnila pa bi se v treh letih. Zanimivo pa je, daje v občini okrog 20 tovornjakarjev, nihče pa se ne spomni, da bi kupil avtobus, ker prav gotovo ne bi naredil slabega posla. TOMO KOLES ■ VESTNIK , 31. avgust 2000 LOKALNA SCENA 5 Na kratko Velika Polana V velikopolanski občini so ponosni, ker so (kot edini iz Slovenije) sodelovali v mednarodnem projektu predindustrijski mlini v Evropi. V projekt Rafael, ki so ga pred kratkim dokončali, so bili vključeni še kraji oziroma projekti iz Anglije, Italije in Francije. V občini Velika Polana so obnovili znameniti Copekov mlin v Mali Polani (zaselek Mačkovci). Del denarja so dobili tudi od ministrstva za kulturo, veliko pa je bilo prostovoljnega dela. Mlin na kamen -melje, seveda, ko je nabere v mlinskem kanalu dovolj vode za pogbn. Velikopo-lanska občina je postala po tem mlinu znana tudi zunaj slovenskih meja, tudi v Bruslju, zato pričakujejo pri gradnji kanalizacije izdatnejšo pomoč Evropske unije. (J. Ž.) Konjišče Gornjeradgonsko invalidsko društvo je priredilo v športnem centru v Konjiš-ču v Apaški dolini piknik, ki se gaje udeležilo lepo število članov društva. Taka in podobna družabna srečanja so kar pogosta in ljudi združujejo. Seveda pa deluje invalidsko društvo tudi na drugih področjih. Sicer pa konjiške gramoznice privabljajo vedno več gostov. Območje zajema enajst hektarjev urejenih površin za ribolov, sprehode in delno tudi za kampiranje. Razmisliti pa kaže tudi o modernizaciji ceste, saj je trenutno asfaltirana samo polovica poti do ribiškega doma in tako morajo obiskovalci potovati največkrat skozi Vratjo vas, čeprav bi lahko zavili proti omenjeni točki že dva kilometra prej, v Podgorju. (J. Ko., B. Ma.) Žu ede ast e železnice Ce ne bo dostopa, bomo progo razdrli!« Šlihthuber zapretil, da vlaki ne bodo vozili ar precej nezadovljostva so izrazili župani občin Hodoš, Gornji Petrovci, Šalovci in Puconci Ludvik Orban, Franc Šlihthuber, __ Aleksander Abraham in Ludvik Novak na sestanku s predstavniki Slovenskih železnic in projektanti proge Puconci-Hodoš-državna K meja v občinski stavbi v Hodošu. Lahko bi jekli, da so bistveni problemi skupni, najbolj pereč pa je bil prav gotovo v občini Šalovci, kjer so zaradi gradnje nekateri kmetje ostali brez dostopa do svojih kmetijskih zemljišč. Aleksander Abraham je zahteval, da se ta problem reši v dveh dneh, drugače bodo progo sami razdrli in naredili dovozno pot: »Mi imamo v nedeljo tekmo, nihče pa sploh ne ve, kako bomo prišli do igrišča na drugi strani«. No, kot kaže, je bil ta problem vendarle rešen, saj je bila tekma v nedeljo odigrana. Druge stvari, ki so motile župane, so še: nerešena problematika vodooskrbe, preozke ceste, pomanjkanje razsvetljave, premajhna postajališča s premalo parkirnimi prostori, neustrezni podhodi, pokanje fasad, ukrepanje brez obveščanja domačinov in obči- Izbira za stara leta Vivat v Moravskih Toplicah Zasebništvo za varstvo starejših ljudi dopuščeno red dvema letoma je ministrstvo za socialne zadeve v nacionalnem programu varstva starejših v državi dopusti lo možnost uvajanja zasebništva tudi na tem področju. Določilo je okvire za gradnjo stanovanj ter delovanje in vzdrževanje novih oblik varstva. V zakonodaji je tudi opredeljeno, da bodo zasebniki pridobili koncesijo za opravljanje varstva starejših ljudi, če bodo polovico stanovanjskih zmogljivosti zgradili ali organizirali kot klasične javne domove. »Naši investitorji tega niso bili pripravljehi sprejeti in so se odločili, da bodo vsa zgrajena varovana stanovanja profitna. Koncesije ne bomo dobili, vendar pa bo celotno socialno oskrbo, izpolnjevanje minimalnih standardov in normativov ter ceno socialne oskrbe nadzorovalo ministrstvo. To nam bo tudi izdalo uporabno dovoljenje,« je povedala direktorica družbe Počitek - Užitek Cvetka Temlin, registrirane za institucionalno varstvo starejših ljudi v hotelu za starejše Vivat v Moravskih Toplicah. Socialno varstvo stanovalcev varovanih stanovanj v Moravskih Toplicah bo torej umeščeno v standarde in normative ali nacionalni okvir varstva starejših narjev; najbolj boleča skupna točka pa je, da so ceste zgrajene s sedemcentimetrsko asfaltno prevleko, medtem ko so si župani želeli dvoplastno, pet- in tri-centimetrsko prevleko, saj naj bi se prva prehitro obrabila. Gor-njepetrovski župan Šlihthuber je šel celo takd daleč, da je zapretil, da »vlaki leta 2001 pač ne bodo vozili, dokler se te stvari ne popravijo«, izrazil pa je tudi nezadovoljstvo nad projektanti, ki po njegovem mnenju »dela niso opravili tako, kot je treba.« Vodja investicij pri Slovenskih železnicah Marko Brezigar je odgovarjal, da je postopek usklajevanja pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor trajal tri leta in da so občine pri tem bile stalno prisotne: »Krajanom je bila dana možnost za pripombe. Prišlo je 200 pripomb in ministr- ljudi, čeprav Počitek - Užitek ne bo dobil državne koncesije in bo program socialne skrbi organiziral brez prispevka države. Sicer pa država tudi v preostalih petinpetdesetih domovih za starejše, ki so organizirani kot javni zavodi, za njihovo delovanje namenja v povprečju le dvajset odstotkov sredstev. Skrbeli bodo tudi za bolne V varovana stanovanja za starejše ljudi v Moravskih Toplicah bodo sprejemali tudi bolne in stanovalcev ne bodo odslavljali, ko bodo zboleli, saj bo zdravstvena oskrba drugo pomembno področje delovanja družbe. V varstvo pa ne bodo mogli biti vključeni starostniki z visoko stopnjo starostne demence ali senilnosti. In kdo bo odločil, ali gre za sprejemljivo ali že motečo in ogrožujočo senilnost? »O tem bo s potrdilom odločil zdravnik,« je povedala sogovornica in zagotovila, da bodo za stanovalca v primeru napredovanja starostne demence, ko mu sami več ne bodo mogli zagotavljati varstva, v drugem zavodu poiskali prostor in primerno oskrbo. Zaradi opredelitve vlagateljev, da postane zdravstvena oskrba stanovalcev v varovanih stanovanjih pomembna dejavnost družbe, so z nadzidavo povečali prostore, namenjene negovalnemu oddelku, ob tem pa bodo zdravstveno nego opravljali tudi v sobah. Ambulanta, ki jo bodo ime- »požreti« kopico kritik, čeprav so Predstavniki Slovenskih železnic so morali od prekmurskih županov zatrjevali, da se nekateri problemi že sproti rešujejo. Foto: TK stvo jih je vse upoštevalo. Poleg milijarde so občine zahtevale tudi, da naj poskrbimo za regionalne ceste, in mi smo to naredili v povezavi z Ministrstvom za okolje in prostor, čeprav nam to ne bi bilo po zakonu potrebno.« Dodal je še, da je Cestno podjetje Murska Sobota dalo vsa li v hotelu, bo polivalentna; to pomeni, da bodo v njej opravljali preglede zdravniki različnih specialnosti, pač glede na potrebe stanovalcev. Projekt so tudi že predstavili direktorju zdravstvene zavarovalnice Francu Koširju in mu najavili, da bodo ob razpisu kandidirali za denar zdravstvene zavarovalnice tako kot socialni zavodi s svojim programom, saj, kot je poudarila Cvetka Temlin, so prihodnji stanovalci hotela zavarovanci zdravstvene zavarovalnice, ki so v določenem obdobju v njeni sklad vplačevali prispevke, zato naj bi sedaj tudi njim pripadala pravica do prispevka zdravstvene zavarovalnice za njihovo zdravstveno oskrbo v varovanih stanovanjih. Odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje glede vključitve zdravstvenega varstva stanovalcev varovanih stanovanj v javno (sofinancirano) mrežo zdravstvenih inštitucij bo seveda zelo pomembna za prihodnji razvoj varstva starejših ljudi v varovanih stanovanjih. Kajti ključno vprašanje starosti je zagotovljena varnost med boleznijo. Stanovanja bodo profitna Stanovanja v hotelu Vivat bodo profitna. Stanovalci lahko izbirajo med večjimi ali manjšimi stanovanji, ki si jih opremijo bodisi s ponujeno opremo ali lahko vanje postavijo tudi lastno pohištvo. Grajena so tako, da bodo primerna tudi za stanovalce na vozičkih ali težje mobilne, še najbolj pa so bili pozorni na zagotavljanje varnosti v kopalnicah. Stanovanja, pri katerih so graditelji upoštevali veljavne domače in mednarodne standarde, naj bi bila torej grajena varno in prispevala k čim večji samostojnosti stanovalcev. Prvi stanovalci se bodo začeli naseljevati to jesen, hotel pa bo sprejel v šestinosemdeset stanovanj sto starostnikov. Mlajših ljudi s posebnimi potrebami bodisi zaradi telesne ali duševne prizadetosti vanj ne bodo sprejemali. MHI soglasja za obstoječi projekt cest, kar je potrdil predstavnik CP g. Matjašec, ki je tudi sam bil mnenja, da bo na sedemcentimetrski asfaltni prevleki čez čas potrebna preplastitev. Vodja projekta Boris Štiftar pa je ponudil začasno rešitev, s katero so se strinjali vsi udeleženci sestanka, namreč da Drastični ukrep na Hodošu Vode za pokopališče ne bo... Svetniki odhajajo na Expo vetniki občine Hodoš bi bili lahko marsikaterim svojim kolegom iz drugih občinskih svetov za zgled, saj so svojih dvanajst točk »obdelali« v dobri uri in pol. To pa ne pomeni, da niso sprejeli nič pomembnega. Ravno nasprotno, vendar brez pretiranega razpravljanja. Mled pomembnejše sklepe sodijo določitve, da bo znašala taksa za obremenjevanje vode v občini 200 tolarjev po osebi. Ta taksa je nujno potrebna, če želi dobiti občina nepovratna sredstva države za gradnjo kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave. Na to se je navezal tudi soglasno sprejeti sklep, da občina podpiše predpogodbo z Gradisom Inženiringom o zadolževanju za dodatnih 400 enot pri gradnji čistilne naprave. Konkretno to pomeni dobrih 19 milijonov tolarjev. Gre za posojilo na eno leto in še nekaj stvari bo treba doreči v pogodbi, saj se župan Ludvik Orban in svetniki niso strinjali z višino obresti, ki naj bi bila milijon 400 tisoč tolarjev. Po njihovem mnenju jim drugega ne preostane, saj pri sedanji vladi nimajo garancij, da bodo dobili nepovratna sredstva, ki jim jih je obljubil že nekdanji minister Gantar. Prebivalci občine bodo po novem morali plačevati tudi vodarino, ki bo znašala 35 tolarjev za kubični meter vode. Pred kratkim je občina vložila 350 tisoč tolarjev za avtomatsko klo-rirno napravo, ki naj bi omogočala zdravo pitno vodo. Toda sedaj ni tako, ker nekateri občani ne upoštevajo zaradi suše izdanega odloka o prepovedi zalivanja vrtov in pranja avtomobilov: »Sedaj pa nimamo vode. Ko ta ponovno pride s polno Izobraževanje je za nekatere za mnoge za vse To priložnost je v šolskem letu 1 999/2000 izkoristilo 719 osnovnošolcev in se vključilo v naše tečaje tujih jezikov. župani pisno zberejo vse pripombe in jih predložijo Slovenskim železnicam, odgovore pa je obljubil v desetih dneh. Za problem dostopa do zemljišč pa sta se oba z Brezigarjem strinjala, da ga je treba rešiti že prej, saj to zahteva tudi zakon. TOMO KOLES ■ atmosfero, spere vse usedline in ven priteče rjava.« Takšna nediscipliniranost občanov je svetnike privedla tudi do tega, da so z izidom 5 proti 1 sprejeli sklep, da zaprejo vodovod na pokopališču zaradi nespoštovanja odredb, to pa bo gotovo privedlo do vroče krvi. Ob koncu so svetniki določili še slovensko ime javnemu glasilu, ki se bo imenovalo Glasilo - Orseg, in se odločili, da bodo skupno obiskali sejem v Gornji Radgoni in prireditev Expo v Budimpešti. Naslednja seja bo že čez tri tedne, kjer bo najbolj zanimivo sprejemanje Odloka o komunalnih taksah, saj naj bi določil kazni za divje ribiče in taborjenje ob bližnjem jezeru, saj so tam velikanski kupi odpadkov. Občina naroči enkrat ali dvakrat na teden odvoz štirih kubikov smeti, vendar stane samo en odvoz 30 tisoč tolarjev. TOMO KOLES ■ Radio Muski val 94,6 Mhz Nedelja, 3. septembra ob 10.30 NEDELJSKA KUHINJA: Ob koncu sejma v Gornji Radgoni o problemih slovenskega in pomurskega kmetijstva, avtorica Silva Eory 080 1234 e* KUC - VSAK CAH OT rf POM' 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 31. avgust 2000, «f Borza Največji padec pri pidih a Ljubljanski borzi so se delnice v preteklih petih dneh še naprej cenile, največ so izgubljale delnice pooblaščenih družb, nekoliko manj pa delnice na rednem trgu. Pridobile so, če pogleda- mo panožne indekse, delnice kemije (CICG) ter posledično delnice prostega trga, največje padce pa beležijo delnice trgovine in pidov. N Povprečen dnevni promet je nekoliko višji, kot je bil v prejšnjem tednu (324 milijonov), tako je bil dosežen skupni promet celotnega trga v višini 3,02 milijarde tolarjev, v katerem je bilo prijavljeno 11 svežnjev (1.39 milijarde SIT). Najbolj prometen dan je bila sreda, ko so bili prijavljeni trije svežnji z delnicami Merkate 1 in z delnicami Krke. Indeks SBI 20 je bil ob zaključku trgovalnega dne v torek vreden 1.694,67 točkah in je v petih dneh padel za 0,64 odstotka. Med najbolj prometnimi delnicami v uradni kotaciji so bile delnice Krke, Radenske, Merka-torja, Pivovarne Union ter Save. Tečaj Krkinih delnic je od prejšnjega torka padal za 1,27 odstotka, le v četrtek in petek se je popravil zaradi špekulacij na račun pričakovanih dobrih polletnih rezultatov, v torek pa je kljub objavi rezultatov delnica izgubila kar 2 odstotka, zato je bila vredna 26.206 SIT. Podoben scenarij se je odvijal na trgovanju z delnico Leka (33.000 SIT), saj so kljub ugodnim polletni rezultatom Leka in Krke, ki so bi bili objavljeni, tečaji padali. Rast tečaja je v petek zabeležila tudi delnica Mercatorja, na račun dobrih polletnih rezultatov. Cena delnice je zato v petek porasla na 13.415 SIT, saj seje samo v petek podražila za 1,6 odstotka, Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 22. 8. 2000 do 29. 08. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 22.8.00 29.8.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.300,00 13.014,73 -2,14 Intereuropa Koper 2.442,01 2.413,84 -1.15 Krka; tovarna zdravil, Novo mesto 26.543,83 26.206,98 -1,27 Lek, razred A 32.673,06 32.991,35 0,97 Luka Koper 2.900,17 2.897,97 -0.08 Mercator, poslovni center 12.997,13 13.006,22 0,07 Petrol Ljubljana 20.184.17 20.106,18 -0,39 Pivovarna Laško 4.500,00 4.479,56 -0,45 Pivovarna Union 40.792,36 40.372.96 -1,03 Radenska 2.170.01 2.220,83 2,34 Sava 16.022,47 15.974,46 -0,30 Zdravilišče Moravske Toplice 1.116,00 1.097,64 -1,65 delnice na OTC ♦ Fructal Ajdovščina 2.630,00 2.617,10 -0,49 Gorenje Velenje 2.169,96 2.150,48 -0,90 Helios Domžale 35.332,00 35.729,17 1,12 Kema Puconci 3.000,00 2.999,90 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.120,00 3.120,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 76,47 74,23 -2,93 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 90,09 89,41 -0,75 NFD h 78,61 78,53 -0.10 . ZVON 1 60,77 60,00 -1,27 POMURSKA 1NV.DRUŽBA 1 101,48 102,40 0,91 ZLATA MONETA 1 60,17 58,33 -3,06 POKOJNINSKI BON 42,52 42,21 -0,73 ATENA 3 40,98 40,77 -0,51 INFOND ZLAT 49,60 49.07 -1,07 KMEČKA DRUŽBA 47,85 48,06 0,44 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,94 31,57 -1,16 Slovenski borzni indeks SBI20 1.705,65 1.694,67 -0,64 Borzni indeks obveznic BIO 106,84 106,39 -0.42 Indeks delnic PID-ov PIX 1.292,92 1.277,03 -1,23 Novost iz podjetij Roto in Kovinoplastika Pavlinjek Zbiranje deževnice oda postaja vedno bolj dragocena, njena vrednost pa prihaja še posebej do izraza v sušnih letih, kot je letošnje. Na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni sta zato podjetji Roto in Kovinoplastika Pavlinjek iz Murske Sobote predstavili sistem zbiranja deževnice za potrebe gospodinjstva. Avtorji projekta, ki so ga razvili v Nemčiji, pravijo, da se do vode še vedno obnašamo tako, kot bi je bilo na voljo v neomejenih količinah, zato nas ne bi smelo presenetiti, če bo kdaj prišlo tudi do pomanjkanja. Vsak odrasel prebivalec porabi dnevno okoli J 20 litrov vode, za kuho je porabimo le okoli dva odstotka, za vse druge potrebe toda v torek je optimizem popustil in vrednost delnice se je vrnila na 13.000 SIT. Ob dobrih poslovnih polletnih rezultatih je porasla le delnica Radenske (+2,3 %) na tečaj 2.200 SIT, delno je k temu tudi pripomogel večji prijavljeni posel BPH Perspektive v ponedeljek. Na prostem trgu so bile med najprometnejšimi delnice Gorenja, Fructala, Gorenjskega sejma in Cinkarne Celje. Zanimiva je predvsem močna rast tečaja delnice Gorenjskega sejma. Cena delnice se je od začetka leta do danes povečala kar za 12-krat. Trenutno je delnica vredna 9.256 SIT. Vzrok za takšno nebrzdano rast pa gre iskati v špekulativnih preferencah investitorjev. Na PID-ovski trg je od prejšnjega torka indeks PIX beležil padec za 1,23 odstotka. Največjo padec je zabeležila delnica Zlate monetel, med najprometnejšimi v teh dneh pa sta delnici Infond zlat (-1 %) in delnica Kmečke družbe (+0,4 %). Prva se zadržuje pri 49, druga pa pri 48 tolarjih. Novica, da je vlada zopet razpravljala o zapolnitvi privatizacijske luknje z obveznicami, ni imela bistvenega vpliva na trg, saj delnice polpraznih PID-ov tudi v torek niso zabeležile kakšne večje spremembe v pozitivno smer. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ kakovosti. Možno je torej uporabiti tudi deževnico, sistem zbiranja deževnice pa je možen v vsakem gospodinjstvu, ki stanuje in Kovinoplastika pravijo, da je zbiranje deževnice možno povsod v Sloveniji, saj je padavin dovolj, sistem pa se poplača v nekaj letih. Priporočajo od 3 tisoč do 5 tisoč litrski rezervoar, sam sistem pa se sestoji še iz črpalke in vzporednega instalacijskega voda. Tako zbrana deževnica se lahko uporablja za sanitarno vodo in za zalivanje. Za tovrstne sisteme zbiranje deževnice vlada precejšnje zanimanje, nekaj pa jih v Sloveniji že deluje. MH, FOTO JZi in podobnih srečanj. adenska Zvezda - Diana je svojo gostinsko ponudbo v mestu Murska Sobota obogatila z lastnim pivom Zvezda, ki ga varijo in točijo v lični, arhitekturi stavbe primer- no urejeni pivnici Zvezda. Tehnološko opremo za pivovarno so kupili pri kranjskem podjetju, pivo pa je tipa pils kraljevega dvora iz leta 1589, ki so ga prilagodili okusu domačih pivcev piva. Postavitev »pivovarne«, preureditev gostinskega objekta in obnovo kuhinje so opravili v poldrugem mesecu, v vse to pa so vložili sedemdeset milijonov tolarjev. Ponudbo v pivnici in restavraciji Zvezdi so obogatili še s kulinarično ponudbo, z domačimi dobrotami. Direktor družbe Radenska Zvezda - Diana Borut Premzel je ob otvoritvi nove pivnice poudaril, da z bogatenjem gostinske ponudbe želijo ambientu nekdanjega hotela Dobray vrniti delček družbene vloge, ki jo je nekoč že imel. Cilj jim je, da bi za Sobočanke in Sobočane postali prostor njihovih poslovnih, družabnih Kako do dobrih kadrov? Z denarjem! Strokovni in uspešni kadri so iskano in dobro plačano blago povsod po svetu Pri tem je pomembno, da so vodstveni kadri v sodobnih gospodarstvih in javnem sektorju tudi zelo mobilni, kar pomeni, da gredo za novimi izzivi in boljšimi plačami ter jih je mogoče kupiti. Dobre kadre je tudi zelo preprosto določiti, saj imajo delničarji in nadzorni odbori v podjetjih zelo jasno merljivost uspešnosti uprav - to je profit. V javnih mednarodnih ustanovah je merljivost uspešnosti seveda dosti težja in zato na žalost velikokrat tudi ne preveč pomembna. Ko je pred kratkim direktor tovarne Mura Božo Kuharič v pogovoru za Vestnik povedal, da v tovarni v prihodnje razmišljajo tudi o najemu zunanjih kadrov, mi je dalo to misliti. A je mar dokaj zaprto podjetje, ki je tudi zaradi svojega konzervativnega načina vodenja relativno uspešno celo v evropskem merilu, pripravljeno med »posvečene« sprejeti tudi »neposvečene«? A je mar celo mogoče, da bi že v bližnji prihodnosti skupščine delničarjev Mure, Radenske, Krke, Leka in še katerega od solidnih slovenskih podjetij sprejele predloge svojih nadzornih svetov o zamenjavi sedanjih uprav z novimi ekipami top-ma-nagerjev mednarodnega slovesa? Te ekipe pa bi hkrati že tudi predstavile izdelane programe za prihodnje obdobje večanja dobičkov, najprej do vstopa v EU in potem še s strategijo o pogojih delovanja v primeru članstva Slovenije v EU in globalnem gospodarstvu? Seveda je v sedanjih lastninskih in regionalnih razmerah to zgolj še ena zgodba s področja znanstvene fantastike. Omenjena podjetja so tukaj »izposojena« samo kot primer. Vsekakor pa -kot možna simulacija bodočih razmer - zgodba za sabo potegne dvoje razmišljanj: Kako sploh privabiti ekipo top-managerjev ter kakšne posledice lahko morebitne odločitve nove uprave pustijo na regionalnem in s tem tudi na nacionalnem gospodarstvu? Za primerjavo pa je zanimivo videti tudi, kako je temu ponekod v javnem sektorju. Posledice za nacionalno ali regionalno gospodarstvo se pri nas v veliki meri povezujejo s potencialno odločitvijo novih večinskih lastnikov o množičnem odpuščanju zaposlenih ali celo zapiranju podjetja. Vendar so to negativni scenariji, ki so za evropske razmere bolj neobičajni, čeprav jih je prav gotovo nekaj. Primer, ki ga poznam, je s področja tekstila, ko je pred leti podjetje z blagovno znamko »Fruits of the Loom« na Irskem odprlo tovarno z nekaj sto zaposlenimi, potem pa čez nekaj let preselilo celotno proizvodnjo v Maroko. Razlog (pre)majhnega obsega tujih investicije lahko torej iščemo v tem, da smo Slovenci in Slovenke v smislu izzivov globalizacije dejansko majhen in podjetniško plašen narod, ki išče v globalizaciji predvsem »pasti«, pri tem pa pozablja na pozitivno razmišljanje o priložnostih. Nove lastninske in upravljalske razmere lahko pomenijo namreč tudi dostop do novih znanj, novih trgov, večjih dohodkov in torej novih delovnih mest. Seveda pa moramo poprej v naše glave spraviti zadnji publicistični hit s področja podjetniške beletristike, ki se z - na žalost - omejeno praktično uspešnostjo širi tudi v Pomurju, namreč zgodbo o »odprti družbi«, »odprtem podjetju«, »odprti regiji« in nenazadnje tudi odprtih ljudeh. Razprava o pridobivanju dobrih vodstvenih kadrov in njihovi mobilnosti pa ravno v tem času poteka tudi v nekaterih evropskih medijih. Economist redno objavlja najbolj privlačne vo- korporacij in organizacij, pri čemer so zraven zapisane tudi konkretne številke o letnih bruto plačah. V Die Zeit je pred kratkim izšla cela serija prispevkov o tem, kako mednarodna podjetja poskušajo navdušiti svoje strokovnjake, da bi šli na. delo v tujino. Dejstvo je namreč, da so dobri kadri v večini primerov tudi uspešni in zadovoljni z dohodki tudi na trenutnem delovnem mestu ter jih je težko pritegniti k zamenjavi delovnega in socialnega okolja. Kaj lahko torej pričakujejo uspešni kadri, ko se pogajajo o pogojih svoje selitve v tujino? Svetovalno podjetje PriceWa-terhouseCoopers (PWC) je naredilo raziskavo, kije bila izvedena na vzorcu 270 evropskih podjetij. Klasična spodbuda za selitev je seveda dobra osnovna plača in pri selitvi v »neatraktivne« države, kot je na primer Kitajska, lahko znaša osnovna letna bruto plača tudi 100.000 DEM, dodatek za takšno življenje »bogu za hrbtom« pa tudi 50.000 DEM in več na leto. Nadalje je priporočljivo, da se v načrtovanje selitve v tujino vključi tudi zakonskega partnerja, kar pomeni, da naj bo torej tudi zakonski partner vključen v seznanjanje s socialnimi, kulturnimi in drugimi razmerami v bodočem kraju bivanja. Tuji strokovnjaki in strokovnjakinje, še posebej pa vodstveni kadri, so v zasebnem gospodarstvu torej zelo iskani in zato tudi zelo dragi. In kako je s tem v javnem sektorju? Kaj naredi recimo slovenska država, ko poskuša relativno mladega slovenskega državnega uradnika z mednarodnimi izkušnjami privabiti v službo v Bruselj in s kakšnimi okvirnimi pogoji postreže Evropska komisija, ko želi svoje uradnike in uradnice poslati na službovanje, recimo na Kosovo?! O zaposlovanju in nagrajevanju obstaja poseben pravilnik, v katerem je dokaj natančno določeno, kaj lahko mladi slovenski državni uradnik, njegova zakonska družica in otroci pričakujejo od štiriletnega dela v Bruslju. Tako se mesečni neto dohodek lah-. ko začne pri 4 do 5 tisoč DEM, odvisno od položaja in delovne dobe pač, zraven lahko pride še do 20 % dodatek na življenjsko spremljevalko pa tudi otroci navržejo še kakšno marko. Vendar je verjetno najbolj pomembnp, da slovenska država svojim uslužbencem in uslužbenkam v tujini zagotovi tudi pokrivanje stroškov stanovanja. No, tudi tukaj so seveda primerne razlike, saj mladi državni uradnik za svoje bivanje vsekakor še ne potrebuje vile, kot »pristoji« ambasadorju ali amba- pomemben dodatek, ki zagotavlja večjo neokrnjenost osnovne plače. Pri tem pa velja povedati, da ugodnosti, ki jih plačuje slovenska država svojim zaposlenim v Evropi, spadajo v »manj ugodne«, če jih primerjamo z dolgoletno diplomatsko tradicijo opremljenimi državami, kot sta recimo Italija ali Velika Britanija. Nedvomno pa utegne biti služba v Bruslju za mladega državnega uradnika s skromno uradniško plačo, ki jo dobiva v Sloveniji, dovolj privlačna. Ko je govor o privlačnosti službe v kateri od ustanov EU, na primer pri Evropski komisiji, potem ugotovimo, daje sloves visokih plač v EU primerjalno mogoče nekoliko neupravičen. Vsekakor to velja za primer mladega državnega uradnika iz Slovenije, ki bi se v primeru članstva Slovenije v EU odločal za službo evropskega uradnika v Bruslju. Tudi Evropska komisija ima zelo natančen pravilnik funkcij in napredovanj svojih funkcionarjev in tam so potem opredeljene tudi vse ugodnosti ter seveda plača. Tako danes mladi uslužbenec z visoko izobrazbo pri Evropski komisiji začne z osnovno mesečno bruto plačo okrog 8.000 DEM, pri čemer si mora stroške bivanja kriti sam. Kot že rečeno, pa je tudi tukaj plača odvisna predvsem od položaja, ki ga funkcionar zavzema. Kaj pa Priština, Skopje ali Sarajevo? Naj povem, da lahko kolega, ki se ravnokar pripravlja na svoje 18-mesečno pogodbeno delo na enem od humanitarnih programov Evropske komisije v Prištini, računa z okrog 18.000 DEM mesečne bruto osnovne plače. Zraven pa pride še pokrivanje stroškov bivanja višine do 2.500 DEM na mesec, dodatno število dni dopusta, pokrivanje stroškov selitve in podobno. Nichlas Luhmann, sociolog, ki se je proslavil predvsem s svojo sistemsko teorijo, trdi, da človek najbolje dela v okolju, ki mu je domače. Zato tako zasebni, kot tudi delodajalci izjavnega sektorja ločujejo med mobilnostjo tistih, ki imajo družine, in tistih, ki jih nimajo. Vsekakor je res, da velja Slovenija med nekdanjimi socialističnimi državami pri tujih strokovnjakih za zelo priljubljen in atraktiven kraj za delo v okviru mednarodnih projektov. ANDREJ HORVATI MM Radio Murski val 94,6 Mhz Četrtek, 31.avgusta Ves dan: Murski val skupaj z novo številko Vestnika na sejmu v Gornji Radgoni VESTNIK , 31. avgust 2000 GOSPODARSTVO 7 Pomurske mlekarne Drugi steber slovenskega mlekarstva V desetih letih sedemkratni nosilec kakovosti na radgonskem sejmu nzdelki Pomurskih mlekarn že nekaj časa predstavljajo pojem kakovosti, kar ne preseneča, saj so soboški mlekarji v preteklosti posebno skrb namenjali kakovosti osnovne surovine, to je mleka, kajti brez kakovostne surovine ni moč izdelati kakovostnih izdelkov. Mleko, ki ga prevzemajo v Pomurskih mlekarnah, se po kakovosti uvršča v sam slovenski vrh, kakovost njihovih izdelkov pa potrjujejo številna odličja, ki jih prejemajo na ocenjevanjih mleka in mlečnih izdelkov. Na letošnjem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v okviru 38. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so soboški mlekarji prejeli dve zlati, dve srebrni in dve bronasti medalji ter deset priznanj, in-stant polnomastno mleko v prahu je postalo šampion sejma za leto 2000. Pomurske mlekarne pa so osvojile tudi najvišje odličje in so postale Nosilec kakovosti za leto 2000. Letošnja odličja niso naključje, saj so v zadnjih desetih letih na ocenjevanju v Gornji Radgoni kar sedemkrat osvojili najvišje priznanje - nosilca kakovosti kot najboljši med mlekarji, ki so sodelovali na ocenjevanju. Sicer pa poslovanje Pomurskih mlekarn odlikuje finančna trdnost in razvojna rast, so na tiskovni konferenci konec prejšnjega tedna povedali najodgovornejši predstavniki družbe, ki s povezovanjem mlekarjev v tem delu države želi postati drugi steber slovenskega mlekarstva. Po pripojitvi ptujske mlekarne se je tržni delež Pomurskih mlekarn na slovenskem tržišču bistveno povečal, že nekaj časa pa tečejo tudi razgovori o povezovanju s celjskimi mlekarnami. Pomurske mlekarne so lani ustvarile 5 milijard tolarjev celotnega prihodka in ga v primerjavi z letom prej povečale za desetino, v prvem polletju letos pa so celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim letom povečali kar za 25 odstotkov. V letu 1999 so odkupili 36 milijonov litrov mleka ali 9 odstotkov več kot leto prej, v letošnjem polletju pa je odkup dosegel 20 milijonov litrov in je za 15 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Soboški mlekarji 30 odstotkov proizvodnje izvozijo in ostajajo konkurenčni tudi na najzahtevnejših tujih trgih. Že od leta 1995nadaljujejo s spreminjanjem sestave prodaje mleka in mlečnih izdelkov, z večjo dodano vrednostjo in z Konec prejšnjega tedna sta se na prodajnih policah pojavila dva nova izdelka Pomurskih mlekarn, ki sta rezultat domačega znanja in tehnologije - masleni namaz, ki je mešanica masla in rastlinskega olja, odlikuje pa ga odlična »mazavost« in do 20 odstotkov nižja vsebnost holesterola, ter rastlinska smetana za stepanje, ki je odličen nadomestek klasične smetane; izdelana je iz rastlinskih maščob in vode ter prav tako ne vsebuje holesterola. uveljavljeno blagovno znamko pa želijo ohraniti podjetje v dobri finančni kondiciji in si utrditi položaj na trgu. S kakovostjo svojih izdelkov zadovoljujejo najzahtevnejše svetovne standarde in so ekskluzivni dobavitelji za verigo McDonald 's. Usmerjenost k potrošnikom je glavni cilj poslovne strategije in njihovim potrebam prilagajajo tudi proizvodne programe. Z naložbami, ki dosegajo letno 300 milijonov tolarjev, želijo ohraniti razvojni korak in opremljenost, v zadnjih petih letih so intenzivno vlagali v trajne programe, letos pa so obnovili tehnološko linijo za izdelavo masla. Že 20 let imajo izvozno registracijo v države Evropske unije, kamor izvažajo dobršen del svoje proizvodnje, pridobili so si certifikat kakovosti ISO 9001 ter uvedli sistem kontrole kakovosti HAACCP. Pomembna vrednota za Pomurske mlekarne pa je povezanost s pridelovalci mleka, ki jo utrjujejo preko specializirane mlekarske zadruge, rezultat skupnega nastopa pridelovalcev in predelovalcev pa se odraža v doseženi kakovosti mlečnih izdelkov. LUDVIK KOVAČ ■ Mesarstvo Kodila v mednarodni konkurenci Betonarna iz Gornje Radgone Srebrna medalja za prekmursko šunko Tudi v Puconcih M esarstvo Kodila iz Markišavec je družinsko podjetje, ki posluje že sedem let, ukvarja pa se s proizvodnjo in prodajo mesa in mesnih izdelkov. Celotno proizvodnjo in predelavo mesnin pripravljajo na tradicionalen prekmurski način, še posebej pa pri tem poudarjajo, da so vse živali za potrebe tega mesarstva vzrejene pri domačih prekmurskih rejcih, se dmih, s katerimi imajo čvrste odnose, ki rejcem zagotavljajo nemoteno prodajo, mesarstvu pa redno oskrbo tudi v kriznih časih. Mesarstvo Kodila, ki trenutno zaposluje devet delavcev in dva pripravnika, zakolje letno dva tisoč prašičev in štiristo glav goveje živine, polovico tega prodajo kot sveže meso, polovico pa predelajo v izdelke. Izdelujejo vse vrste prekajenih suhomesnatih izdelkov, poltrajne klobasičarske izdelke in več vrst namazov, ki jih prodajajo v lastni prodajni mreži, njihovi kupci pa so še gostinci, vzgoj-no-varstvene ustanove in družbene prehrane. V Mesarstvu Kodila so še posebej ponosni na prekmursko šunko, trajni suhomesnati izdelek, ki je v sedmih letih razvoja pridobila na kakovosti in se vedno bolj uspešno prodaja tudi na trgu. S pridobitvijo blagovne Odličja najboljšim Nastop dramskega igralca Evgena Carja z odlomki iz monodrame Poredošev Janoš je popestril letošnjo razglasitev rezultatov mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov v domači in mednarodni konkurenci ter mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije. Na ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov je letos enajst slovenskih, štirie hrvaški in dva avstrijska izdelovalca poslalo 164 izdelkov, komisija ie nodelila 21 zlatih, 14 srebrnih in 19 bronastih medalj ter 75 priznanj, v ekstra kakovostni razred pa se je uvrstilo kar 129 izdelkov. Na ocenjevanju mesa v domači in mednarodni konkurenci je sodelovalo kar 738 izdelkov, med njimi pa se v zadnjem času povečuje število tako imenovanih varnih mesnin. V domači konkurenci je sodelovalo 30 nroizvaialcev s 568 izdelki, podeljenih pa je bilo 15 zlatih, 96 srebrnih fn 236 bronastih medalj, 5 zlatih medalj za tržno ponudbo in 12 priznani za tržno ponudbo. V mednarodni konkurenci suhomesnatih izdelkov je 26 izdelovalcev iz petih držav poslalo v ocenitev 170 zdelkov ki jim je komisija dodelila en modri trak ter 11 zlatih, 50 srebrnih n 70 bronastih medalj. Kmetijsko mehanizacijo je v ocenitev prijavilo 20 razstavljalcev, komisija pa je ocenila 37 izdelkov. Skupaj so po-dniiii 19 zlatih. 13 srebrnih in 4 bronaste medalje ter eno priznanje. N znamke, zaščito in promocijo prekmurske šunke se odpirajo nove možnosti za njeno prodajo, v Mesarstvu Kodila pa skrbijo za nenehno kakovost tega izdelka. To nenazadnje potrjujejo tudi priznanja, ki sojih v preteklosti že prejeli na najrazličnejših ocenjevanjih. Na regijskem ocenjevanju so za prekmursko šunko prejeli dve zlati in eno bronasto medaljo, na ocenjevanju v domači konkurenci so na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejeli eno srebrno in dve bronasti medalji, nzšel je Murin katalog za jesen/zimo 2000/2001, v katerem so predstavljene kolekcije blagovnih znamk J. G. Carniolus, LeOna in Mura. Blagovna znamka Mura je ponudila tržišču najnovejše modne kolekcije moških in ženskih oblačil, J. G. Carniolus ponuja moška modna oblačila, pod blagovno znamko LeOna pa tržišču predstavljajo kolekcije ženskih oblačil. Več ženstvenosti in glamurja, več barvitosti, modnosti in ležernosti ter več elegance, vendar vse v dovršeni izdelavi in tkaninah, ponujajo v novih kolekcijah in pričakujejo, da jih bo tržišče dobro sprejelo. L. K. ■ še posebej pa so ponosni na priznanje, ki so ga prejeli na letošnjem ocenjevanju v Gornji Radgoni. Tokrat se poskusili v mednarodni konkurenci suhomesnatih izdelkov iz za prekmursko šunko prejeli srebrno medaljo. LUDVIK KOVAČ ■ Kristal zaradi racionalizacije na enotno lokacijo ariborski Kristal ima svoja obrata tudi v Selnici ob Dravi in Lenartu, kjer poteka proizvodnja izolacijskega stekla. Zaradi racionalizacije dela pa hočejo do konca leta lenarški obrat in upravne prostore iz mariborskih Studencev preseliti v obrat v Selnico. Zaposleni v Lenartu so s takšno odločitvijo vodstva v Mariboru nezadovoljni in selitvi nasprotujejo. Vožnja do Selnice ob Dravi bo petintridesetim zaposlenim v Lenartu odvzela preveč časa za prihod na delo in z njega, čeprav bo na tej relaciji prevoz organiziran. Žalostno je, ker je na strani vodstva tudi sindikat, saj je Jože Murko iz Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije izjavil, da se bomo tudi Slovenci morali navaditi voziti na delo tudi do sto kilometrov. Pri tem je očitno pozabil, da slovenski delavci še nimajo tudi evropskih plač. F. BRATKOVIČI o sedmih letih obstoja je Betonarna Petelin, s p., iz Gornje Radgone razpoznavna kot zasebno podjetje z uspešnim poslovanjem in konstantno rastjo. Glavna dejavnost je proizvodnja betona, tretjino prihodka pa ustvarijo z izdelovanjem betonske galanterije za opremljanje cest, vrtov, dvorišč ter stebrov za vinograde. Proizvodnja je podprta z lastno mehanizacijo in voznim parkom, storitve prevoza pa zanjo opravljata še dva kooperanta. V Betonarni Petelin je zaposlenih dvajset delavcev, njihovo število pa se bo še povečalo z zagonom nove betonarne v Puconcih. Na Goričko »Z betonom oskrbujemo območje od Benedikta do Hrastje -Mote ter zahodni in del severnega Prekmurja. Ko pa bomo proizvodnjo betona preselili v Pucon-ce, bomo lahko pokrivali še preostali severni del Prekmurja,« je povedal direktor in lastnik Betonarne Petelin Igor Petelin. Zmogljivosti betonarne v Gornji Radgoni namreč ne zadoščajo povečevanju proizvodnje, pri širitvi pa jih utesnjuje še tamkajšnja lokacija. Zato so se odločili za gradnjo nove v Puconcih, v katero bodo vložili okoli sedemdeset milijonov tolarjev. Da bo skoraj tretjina tega denarja šla samo za priključitev na električno omrežje, pa je seveda že druga zgodba. Z novo betonarno bodo torej ne le razširili svoj trg in se približali kupcem z Goričkega, ampak tudi znižali transportne stroške, saj bodo bližje gramoznicam lendavskega Gidgrada in ljutomerskega Segrapa, kjer kupujejo gramoz. »Kako se bomo razvijali v prihodnje, bi sedaj težko rekel, je pa konkurenca precej močna in niti ne računamo, da bomo bistveno posegli na območja, ki jih že dobro pokrivata Pomgrad ali Segrap,« je povedal sogovornik. Avtocesta z možnostjo Precej večji tržni delež pa si obetajo v času gradnje avtoceste. Pričakujejo, da bodo pri tej gradnji sodelovali kot manjši podizvajalec, s premikom velikih betonarnarjev k velikemu projektom pa bodo sami zapolnili povpraševanje manjših naročnikov. Tržno možnost vidijo tudi v dopolnjevanju programa in večji proizvodnji betonske galanterije. To bo mogoče s preselitvijo betonarne in sprostitvijo lokacije v Gornji Radgoni, kjer bodo delali le še betonske izdelke. Preizkusili se bodo v stanovanjski gradnji Gornjeradgonsko zasebno podjetje pa se pripravlja tudi za vstop na povsem novo področje dela, to je stanovanjsko gradnjo. Kot investitorji in izvajalci se bodo lotili gradnje vrstnih hiš v Ljutomeru po novem sistemu in z lahkimi betoni. »Če se nam bo ta projekt izšel pozitivno, bomo morda v prihodnje gradili tudi s prijavljanjem na javne razpise ali pa kot podizvajalci,« smo razumeli sobesednika. Z gradnjo bodo začeli še to jesen ali takoj, ko dobijo gradbeno dovoljenje, sovpadala pa bi s poskusnim obratovanjem betonarne v Puconcih. MHi 8 (IZ)BRANO 31. avgust 2000, fBTIK **** Kraljevski razred, prva in druga liga na otvoritvi sejma, tretje lige - kmetov ni bilo in jih ni. Gledališka predstava študentov AGRFTv Filovcih je bila odigrana le pod pogojem, da župan Franc Cipot sede v leseni »prestol«. Kralj je mrtev, naj živi kralj ..., čeprav brez žezla in krone. **** Terminator Odbora Nove Slovenije (NSi) ustanovljena tudi v Lendavi in G. Radgoni Bajukova stranka se seli v regije Prvi v Prekmurju - SLS dela po svoje j W I inuli petek smo bili v lendavski župnijski I r j I ^voran’na ustanovitvenem zboru občinske-lUJ ga odbora Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranke, ki je do sedaj edina v Prekmurju. Na povabilo predsednika iniciativnega odbora za nastanek nove stranke Petra Novaka se je na zboru zbralo okrog dvajset članov, osnovni pogoj za ustanovitev odbora je namreč pet članov, od katerih je deset že, drugi pa so izpolnili pristopne izjave ta dan. Kot smo izvedeli, je bil istega dne ustanovljen tudi odbor NSi v G. Radgoni, katerega pobudnik je Anton Tropenauer. V Lendavi so po izvolitvi potrebnih organov za izvedbo ustanovnega zbora in sprejetju poslovnika odprli razpravo o trenutni politični situaciji, v katero vstopa nova stranka. Kot ocenjuje povabljeni član sveta matične stranke Nova Slovenija Jože Kociper, je privedla nedemokratična drža nekaterih v združeni SLS+SKD na državni ravni do Bajukove odločitve po ustanovitvi nove stranke s približno enako usmerjenostjo, vendar demokratično držo. Stranka je nastala iz nič in še ni parlamentarna, toda po voli- Predsednik države Milan Kučan na pogovoru z novinarji Kritično o odnosu politike do kmetijstva o ogledu sejemskega prostora, kjer je obiskal številne razstavljalce, se je predsednik države Milan Kučan srečal z novinarji, kjer je strnil vtise z ogleda in odgovarjal na vprašanja. Po njegovem si je sejem pridobil funkcijo informa-cijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo informacij, mnenj in vedenj, ki jih imata sodobna agronomska in predelovalna stroka in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da lažje zmore preskok v prostor, ki ga zaokroža Evropska unija. Če bo sejem to usmeritev ohranil, se mu z vstopom v Evropsko unijo obeta še lepša prihodnost. Vse, kar je na sejmu videti kot rezultat slovenskega agroživilstva, bi moralo po Kučanovem mnenju tudi največjim skeptikom vliti nekoliko več optimizma ob premišljanju, da je majhno slovensko kmetijstvo sposobno vzdržati konkurenco v Evropski uniji. Seveda pa je po njegovem vprašanje, če je državna politika, ne samo kmetijska, dovolj pripravljena, da izpolni visoke zahteve, ki jih bo morala Slovenija izpolniti, pa če bo ali ne bo v Evropski uniji. Na vprašanje, ali glede na kritični govor na slovesni otvoritvi misli na prevetritev slovenske kmetijske politike, je Kučan odgovoril, da nima ambicije in niti ne želi, da bi bil nadzornik kmetijskega ministrstva. Kmetijsko politiko je skušal oceniti v celoti slovenskih prizadevanji in ambicij, kijih nobena sprememba v politični strukturi slovenske oblasti ne more bistveno spreminjati. V prihodnosti kmetijstvo ne more biti le stvar samo kmetijskega ministrstva, ki mu naporov sicer ni moč odrekati, vprašanje je njihov rezultat. Po predsednikovih besedah mora biti kmetijska politika vtkana v celoto razvojnih politik in strategij tudi na drugih področjih, zato mu je zanimiva ideja o reorganizaciji ministrstev. Razprave o zakonu o vladi, da bi povezali področja, ki jih pokrivata sedanje kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor, bi morale iti v to smer. Vprašanje je namreč, če je možno samo s kmetijsko politiko in s sredstvi, ki se kanalizirajo preko kmetijskega ministrstva, reševati vse probleme. Problem demografske poseljenosti Slovenije ali‘naravovarstvenih razsežnosti poselitve obre- menjuje zdaj samo slovensko kmetijstvo in kmetijsko ministrstvo, vendar mora na to področje segati tudi vrsta drugih politik, če želimo ohraniti enakomerno poseljenost države. O tem se je treba v Sloveniji čim G. Radgona se predstavlja na turističnem prospektu Ne le mesto sejmov okviru Pomurskega sejma je bila včeraj na novinarski konferenci predstavitev novega turističnega prospekta občine G. Radgona. Izdelava projekta je trajala dve leti in ga je finančno v celoti podprla občina. Dr. Daniel Grabar: »Upam si reči, da ni možnosti, da bi kateri zdravnik bolnišnice delal posege, ki ne bi bili v skladu s stroko.« **** Štefan Žgajnar, ki ima v Bokračih stanovanjsko in gospodarsko poslopje in tam tudi gospodari, stalno prebivališče pa ima v Rakičanu, pravi, daje doslej vselej prispeval sredstva za potrebe v Bokračih, prispeval pa jih bo tudi v prihodnje, vendar ga moti, daje bil samoprispevek uveden mimo njegove volje, zato je tudi dal pobudo za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti. Kot pravi Janko Slavič, vršilec dolžnosti direktorja zavoda za turizem, je Radgona središče Slovenije in Evrope le v času sejma, potrebno pa je vedeti, da ima poleg gospodarstva in kmetijstva to mesto z okolico tudi možnosti razvoja turizma. Poudarja predvsem vinograde, vinske poti, poti ob Muri, gostinsko ponudbo in drugo, kar bi naj privlačilo turiste. Nov prospekt je nastal z namenom, da nekoliko bolj predstavi ravno to ponudbo gornjeradgon- Zlatoporočenca Schadl Pravi, da je skušal zaplet rešiti na primernejši način, zato se je najprej oglasil pri puconskem županu, vendar tam ni naletel na ustrezen odziv, zato se je odločil, da poišče pravico na ustavnem sodišču. Nogomet Igralske spremembe pri Muri o petdesetih letih zakonske zveze sta minulo soboto v farni cerkvi v Križevcih pri Ljutomeru ponovila zaobljubo, da bosta skupaj v dobrem in slabem Anton Schadl iz Grab in žena Marija, rojena Makovec, oba slovenska in ameriška državljana. Zaradi krutih povojnih razmer, ko so očetu Francu na Grabah nacionalizirali mlin, je moral Anton kot mlinarski mojster delati v tujem mlinu, kar je bilo proti njegovi »veri«, zato je leta 1958 emigriral. Za njim je že s potnim listom odpotovala žena Marija, hčerka Margareta in končno tudi sin Zvonko. Kot politični emigrant se je za stalno naselil v ZDA v Upravni odbor NK Mura iz Murske Sobote je vzel pod drobnogled slabe rezultate članskega moštva v uvodnih šestih kolih državnega prvenstva, saj so Sobočani osvojili le tri točke in so še brez zmage. Tako so se že odločili za nekatere igralske spremembe. Madžarski nogometaš Atila Horvath je že zapustil klub, odpovedali pa se bodo še nekaterim igralcem, ki niso izpolnili pričakovanj. Na preizkušnji pri Muri pa so štirje nmX iorolpi Tr> m’ nanadalca Konnnovič (Snar- tak) in Petreski (Vardar) ter vezna igralca Paka-sin (Valpovo) in Adjei (Potrošnik). Kopunovič, Pakasin in Asdjei so že igrali v moštvu Mure na tekmi z Bratonci, kjer je zmagala Mura s 17 ; O (Mesarič 5, Kopunovič 4, Grizold 2, D. Žilavec, S. Žilavec, Cifer, Adjei, Sabotin in Lepoša (avtogol) po enega). Vsi štirje pa naj bi igrali na prijateljski mednarodni tekmi med Muro in Vartek-som iz Varaždina, ki bo v petek, L septembra, ob 17.30 uri v Fazaneriji. (FM) državi Connecticut, si s trdim delom tam ustvaril lastno podjetje za precizno mehaniko, ki pa ga je ob upokojitvi dal v najem, saj se nihče od potomcev ni odločil za ta poklic. Hčerka Margareta z možem je slavljencema podarila vnukinjo Diano, ki študira na univerzi, sin Zvonko z ženo pa vnukinjo Gino, ki tvah, kot je zbrane poskušal opogumiti Kociper, naj bi presegla volilni prag, ker tako kažejo javnomnenjske raziskave. Ravno takšni občinski odbori, kot je lendavski, ki vključuje člane iz vseh okoliških krajev, pa naj bi k temu veliko pripomogli. Kot eno prvih nalog so si člani, trenutno jih je včlanjenih enaindvajset, zadali, zbrati okrog sebe čimveč somišljenikov, ki bodo na bližajočih se volitvah dali svoj glas za stranko. Ob koncu zbora so izvolili organe, ki bodo zastopali odbor nove stranke. Predsednik je postal Pe- prej sporazumeti, pravi predsednik Kučan, zato po njegovem, kakšne posebne prevetritve ne potrebuje kmetijska politika pač pa celotna slovenska razvojna politika. LUDVIK KOVAČI ske občine. Čeprav so pred časom izdali že nekaj tovrstnih publikacij, je ta zloženka zaradi podatkov in fotografij kvalitetnejša, ugotavlja Milena Marovič, ki je sodelovala pri oblikovanju. Prospekt je bil izdan v slovenskem in nemškem jeziku, v prihodnje pa ga mislijo prevesti tudi v angleški in hrvaški jezik. Izdelek je trenutno mogoče dobiti na sejmu in pri Turističnem društvu G. Radgona. Predstavnik Ministrstva za turizem Stane Bizjak pozdravlja iz- otrokoma dala dober kos kruha. Od leta 1966, ko so jima ju- goslovanske oblasti dale vstopni vizum, sta pogosto prihajala v rodno Prlekijo, po upokojitvi pa prihajata vsako leto in od pomladi do pozne jeseni se tu veselita »debelenja« in zorenja grozdnih jagod ter se jezita zaradi neurejenih odkupnih cen grozdja in vina. »Najina druga domovina je ter Novak, podpredsednik Štefan Petkovič, izvolili pa so tudi tajnika, blagajnika ter devetčlansko listo stranke. Zanimivo je, daje na zboru sodelovala tudi članica lendavskega odbora SDS Marija Dominko, kije pozdravila ustanovitev Nove Slovenije in upa na medsebojno sodelovanje. Mogoče pa bo nova stranka tudi na državni ravni perspektivnejši koalicijski partner, kot je bila prejšnja združena stranka? Poklicali pa smo tudi A. Tro-penauerja, dosedanjega predsednika radgonskega odbora SLS +SKD, ki nam je povedal, da imajo od petka tudi v G. Radgoni odbor NSi, ki šteje trenutno petinštirideset članov. Razloge za ustanovitev išče prav tako v odločitvi vodstva SLS, ki je, tudi brez mnenja lokalnih odborov, kršilo dogovor združene SLS+SKD o volilnem sistemu. Dodaja pa, da sodelovanje med odboroma v G. Radgoni nikoli ni zaživelo, saj je SLS prevečkrat spregledala nepravilnosti radgonskega župana. To je torej privedlo do ustanovitve odbora NSi, v katerem je poleg članov nekdanje SKD tudi nekaj članov nekdanje SLS. Odbor bo svoje organe potrdil na prihodnji seji. C. KOSEDNAR ■ in penine dajo nove zloženke, dodaja pa, da je potrebno pri tovrstni ponudbi misliti na turista, ki bo tukaj ostal dalj časa, zato bi bilo potrebno v zloženki bolj izpostaviti prenočitvene kapacitete določenih gostincev. O prenočitvenih kapacitetah, ki bi jih naj G. Radgona imela premalo in bi veljalo v dolgoročnem načrtu razmisliti o kakšnem hotelu, je spregovoril tudi direktor Pomurskega sejma g. Erjavec, ki k temu dodaja še problematiko cest. Po novinarski konferenci so se na razstavnem prostoru gornjerad-gonske občine na sejmišču predstavili nekateri izmed gostincev in druga podjetja, ki so omenjena tudi v zloženki. C. K. ■ toda Prlekija, kjer sva se rodila in preživela mlada leta, kjer počivajo najini starši in kjer imava sorodnike in mladostne znance, je vedno del najinega srca,« pravita Schadlova. Ob zlati poroki in ob 70. rojstnem dnevu jima želimo zdravo, kakovostno, toplo in dolgo jesen življenja. TOMI , 31. avgust 2000 (IZ)BRANO 9 Odliv ali odhajanje na zdravljenje v druge regiji je tema zdravstvene politike Preštevanje v zdravstvu: naši - vaši Janez Zajec je naredil napako b zadnjem obisku zdravstvenega ministra dr. Andreja Bručana s svojo ekipo v Pomurju je državni sekretar dr. Janez Zajec, zadolžen za bolnišnice, pred novinarji kot problem naše regije izpostavil številčno odhajanje bolnikov na zdravljenje drugam, in to potem povezal z vprašanjem priljubljenosti domače bolnišnice pri po- O murskih zavarovancih. »Suvereno trdim, da je odliv bolnikov iz naše bolnišnice, torej da mi pošiljamo v druge ustanove v Maribor ali Ljubljano, zelo majhen,« je izjavil direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec. Na vprašanje, po katerih podatkih je potem državni sekretar mogel trditi ravno obratno, pa je dejal: »To vprašanje bi bilo smiselno nameniti njemu. Upam pa, da iz istih podatkov kot mi. Mislim, daje tu naredil napako.« Kdo h komu na zdravljenje? V zadnjem času je vprašanje zdravljenja bolnikov s periferije na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ali predvsem plačilo tega vse bolj aktualno, zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za lansko leto izdelal poročilo o tako imenovanem odlivu ali prilivu bolnikov po regijah. V roke ga je dobilo tudi vodstvo soboške bolnišnice in nanj se sklicuje, ko zavrača tr ditve državnega sekretarja. Po podatkih v poročilu o odhajanju bolnikov na zdravljenje v druge regije ni mogoče ločiti vrste odliva, torej tega, ali je bolnik šel na zdravljenje drugam po lastni želji in z napotnico osebnega zdravnika ali ga je drugam napotil specialist ali pa zato, ker domače zdravstvo glede na delitev dela v državi določenih zdravstvenih storitev ne opravlja. Vse je torej v skupnem košu. »Kljub temu zbrani podatki kažejo, da je v Sloveniji z najmanjšim odlivom mariborska regija, nato ljubljanska in potem že naša. Po naših izračunih ima enak odstotek odliva kot novogoriška in nekaj desetin odstotke npdeliek na prvi šolski aan, do od sievnnm nuvvaun v P naišolska ponudba. Gostišče Horvat - Lovenjak iz Polane je prevzelo lokal ob semafo-n0Va ^m križišču pred srednješolskim centrom. Ponudba je prirejena prehrambenim navadam nzirane m|adih priprava je hitra, cene pa so dostopne, kar lahko preverite že zdaj - lokal je "L fL 16 avgusta. In še ime lokala je zelo vabljivo in posrečeno: Pridi k Fridi. Ni čisto po ° kfučju Lokal vodi hčerka priznane gostinke Fride, ki ji vsi pravijo Mala Frida. manj kot novomeška regija. Vse ostale regije imajo na osnovi števila bolnikov, ki so bili obravnavani, večji odstotek odliva,« je povzel ugotovitve potočila dr. Daniel Grabar, pomočnik direktorja murskosoboške bolnišnice za strokovne zadeve. Na repu po prilivu Je pa pomurska regija na repu po prilivu bolnikov od drugod. Prihajajo predvsem na operacije na očesni oddelek ter na oddelek za nos, usta in grlo. Pa še ob tem se vodstvo bolnice sprašuje, ali je to za soboško bolnišnico povsem dobro, saj na oddelkih že presegajo dovoljeni obseg storitev, ki pa jih financer ni pripravljen plačevati. Pribljubljenost, strokovnost Po tem, koliko mu bolniki hvalijo ali grajajo, državni sekre »Naša vojska tudi v Prlekiji vedno dobrodošla« Kaj pa zdrav razum? e oporekam splošno znanim dejstvom, ki jih radodarno navajate vi in vaši »prišepetalci«, pač pa zavzemam svoje stališče z vidika obiskovalca sejma. Menim, da ste v svoji užaljenosti preveč zavzeto gledali na zadevo samo iz enega zornega kota, saj še vedno ne utemeljujete pojava Slovenske vojske (SV) na tovrstnem sejmu. O predstavitvi SV bi veljalo razmisliti kot o prireditvi na poseben dan,-ki bi privabljala ljudi, ne pa da se SV predstavlja na način, ki ji po krivem jemlje ugled. Vsi skupaj, posebej pa še vi, tar Janez Zajec govori o priljubljenosti bolnišnic. Za murskosoboško bolnico ni rekel, tako kot na primer na Ptuju, da čez njo ni prejel kritike. Toda enoje priljubljenost in drugo strokovnost dela, pravi dr. Daniel Grabar. Lahko se zgodi, da je še tako dober strokovnjak zaradi svojega načina komuniciranja pri ljudeh nepriljubljen. O strokovnosti zdravnikov v soboški bolnišnici pa pravi: »Upam si reči, da ni možnosti, da bi kateri zdravnik bolnišnice delal posege, ki ne bi bili v skladu s stroko.« Zapiranje regije Svobodno izbiro zdravnika v državi, torej brez »regijskih« omejitev, dovoljuje zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, murskosoboška bolnišnica pa naj bi se, po navedbi državnega sekretarja, navduševala nad spremembo tega in »zapiranjem« regije. Bojan Korošec pravi, da so o tem vprašanju, tudi na njegovo pobudo, razpravljali v Zrečah, ko so' se pogovarjali o financiranju bolnišnic, ter da so za določene omejitve, vendar ne s spremembo zakona. »Nespametno je, da kdorkoli gre moramo paziti na primernost pojavljanja SV v javnem prostoru, da ne bi prišlo do podobnih primerov kot pri častni straži SV. Na dan prleškega sejma je pač vse mesto v znamenju sejemskega utripa in temu primernemu vzdušju ter veseljačenju. Vse, kar navajte vi, ko argumentirate svojo odločitev, da SV predstavite prav na ta dan, je dokaj medlo besedičenje in kamorkoli, tudi na lastno željo in mu osebni zdravnik napiše le napotnico. Prihod bolnika na tercialno ustanovo ne bi smel biti tako preprost, ampak bi pri dejavnostih, za katere imamo v regiji specialiste, ti morali biti filter ali napotovalci na višji nivo. V tem smislu se strinjam, da tu pride do spremembe, kar pa ne pomeni, da bolnik v Ljubljano več ne bi mogel iti, ampak ne po lastni želji kadarkoli in kamorkoli,« je pojasnil dr. Bojan Korošec. Pravica vsem, le pograbijo jo samo eni Murskosoboška bolnišnica kpt bolnišnica osnovnega ali sekundarnega nivoja potrebuje sodelovanje z bolnišnicami višje ravni, pravi dr. Daniel Grabar in pojasnjuje: »Hudo je, ko bolnika, ki potrebuje zahtevnejše zdravljenje, želimo premestiti, pa dobimo odgovor, da so zmogljivosti zasedene ter da že imajo na zdravljenju toliko in toliko bolnikov z naše regije, ki pa se zdravijo za bolezni, ki bi jih pri nas zdravili enako dobro ali še bolje. V takih primerih smo zdravniki v stiski.« Zasedanje bolniških postelj z bolniki, ki se sklicujejo na svojo pravico do proste izbire zdravnika, a bi se lahko zdravili v splošnih bolnišnicah, torej ima tudi drugo plat - omejevanje pravice drugih ali neenakopravnost bolnikov; in ljudje lahko umirajo tudi zaradi tega, ker jim sistem ne dopušča nujno potrebnega zdravljenja na višjem nivoju. MHI usmerjanje pozornosti na temo, ki mojega prispevka sploh ni zadevala. DARJA TIBAOT ■ Radenska Vroče jim dobro dene adzorni svet Radenske, d. d., bo na svoji skorajšnji seji razpravljal o dveh investici- jah, kiju načrtuje uprava, in sicer o obnovi hotela Diana v M. Soboti ter gradnji igrišča za golf v Radencih. Hotel naj bi obnavljali v dveh delih, in sicer najprej gostinski del z recepcijo ter okolico, potem pa še hotelski del z rekreacijskim centrom. Obnova naj bi veljala okoli 460 milijonov tolarjev, je novinarjem najavil generalni direktor Radenske Alojz Behek. Še letos pa bodo začeli tudi z iskanjem soglasij in odkupovanjem zemlje za igrišče golfa, ki jih bo stalo 500 milijonov tolarjev in bo imelo »»devet plus devet lukenj«. Postaviti ga želijo na zemlji preko potoka ob krajinskem parku Mura. Zaradi vročih dni Radenska pri prodaji vod in pijač spet tolče rekorde; velikemu povpraševanju pa ni lahko zadostiti tudi s pogonom nove linije v Beračevi. Zadovoljni so tudi s številom nočitev v vseh družbah, vendar pa, kot je poudaril Alojz Behek, zaradi zaostrenih pogojev poslovanja ob večjem obsegu dela ustvarijo približno toliko kot lani. Zastavljene cilje pa bodo dosegli tudi z novimi ljudi na odgovornih delovnih mestih. Sicer ne gre za nove kadre, ampak za notranjo mobilnost. Po odhodu Barbare Gunčarje sredi avgusta mesto direktorja zdravilišča prevzel Milan Hojnik, njegovo mesto ali vodenje marketinga pa je prevzela Slavko Ficko. MH ■ Anketa Kaj bo s prosto carinskimi prodajalnami? ar nekaj časa je mirovala problematika prosto carinskih prodajaln (PCP), katerih zaprtje je, kot vemo, eden izmed pogojev za vstop v Evropsko zvezo. Ponovno pa so prejšnji teden v parlamentu razpravljali o tem, ali jih zapreti ali pa pustiti kot takšne obratovati vse do leta 2003. Kot kaže, bo končna rešitev o tem znana šele po volitvah, jasno pa je, da bo odločitev imela odziv tako doma kot tudi v Evropi. Izkoristili smo ponovno aktualnost teme in nekaterim zaposlenim v PCP-jih, kupcem ter neposrednim konkurentom v naši regiji postavili nekaj vprašanj o tovrstnih prodajalnah. Drago Domanjko, vodja podružnice Kompasa za Pomurje: »Zavedati se je potrebno, da je v PCP-jih, ki jih je po Slovenijfokrog 45, zaposlenih približno osemsto ljudi, ki bodo ostali brez dela in da bo tudi v državnem proračunu prišlo do velikega izpada, če pride do zaprtja teh prodajaln. Jasno pa je, po drugi strani, da prosto carinske prodajalne v EZ ne morejo delovati, ker je Slovenija obljubila, da jih bo zaprla. Mi se zavzemamo za to, da bi prišlo do preoblikovanja prosto carinskih prodajaln v navadne prodajalne, s tem bi zadržali infrastrukturo in zaposlene. Pri tem pa seveda ne velja hiteti, kajti preoblikovanje v navadne trgovine, preden bi Slovenija prišla v Evropo, ne bi pomenilo ugodne rešitve. Kdo bi namreč takrat šel čez mejo po vsakdanje potrebščine, ki jih lahko dobi v vsaki vasi. Tako je pametneje počakati do same vključitve v EZ, ko meje ne bo in bomo tudi sami poskušali pri preoblikovanju z dobavitelji doseči ugodne dogovore glede cene, tako da bi lahko bili kot navadna prodajalne še vedno konkurenčni prodajalnam v notranjosti. Seveda pa je tukaj vprašanje, kakšen je vpliv na državo nekaterih konkurenčnih trgovin, ki seveda hočejo čimprejšnjo zaprtje in preoblikovanje, ker mislijo, da jim PCP-ji poberejo veliko kupcev. Toda ankete kažejo, da tuji kupci, teh pa je pri nas večina, ne bi šli kupovat v navadne prodajalne, tako da ne »odžiramo« preveč dobička ostalim trgovinam.« Dušan Lanščak, direktor maloprodaje za Veletrgovino Potrošnik: »Vsaka trgovina, ki deluje na območju lokalnega trgovca, predstavlja konkurenco, še posebej pa so to prosto carinske prodajalne, ker blago tam nima davka in je zato cenejše. Normalno je, da tisti, ki stojijo za PCP-ji, trdijo, da so njim glavni kupci tuji kupci in da ti ne bi kupovali v navadnih trgovinah, jaz pa mislim, da temu ni tako in da so predvsem domači kupci tisti, ki gredo preko meje. Zaradi tega tovrstne prodajalne predstavljajo nelojalno konkurenco, ki je v naši regiji še občutnejša, saj je tukaj meja relativno blizu. Dejstvo je tudi, da pri teh prodajalnah gubi država, saj v takšnih prodajalnah od domačih kupcev ni prihodka iz naslova davkov, kar je pri nas vključeno v ceno izdelka. Tako tisti, ki zastopamo notranje trgovine, ne bom rekel, da podpiramo zaprtje prosto carinskih prodajaln, ker konkurenca mora biti, ampak smo le za to, da imamo vsi pri trgovanju enake pogoje.« Erika Kučok, vodja izmene v PCP G. Radgona: »Vsi tukaj zaposleni, trinajst nas je, seveda upamo, da bodo PCP-ji delovali na ta način najmanj do 2003, ker se seveda bojimo za zaposlitev. Težko je verjeti, da bi se lahko zaposlili kje drugje, ker so delovna mesta v ostalih prodajalnah zasedena. Poleg tega je bil pogoj za sprejetje na to delovno mesto končana gimnazija, tako da bo to izobrazbo kje drugje težko primerno izkoristiti. Čeprav je rešitev v preoblikovanju prosto carin- skih prodajaln v navadne prodajalne, se zaposleni bojimo, da te ne bodo konkurenčne in bo nekaj prodajalcev kljub temu izgubilo delovno mesto.« Tamara Rajk, kupec v PCP: »V prosto carinske prodajalne hodim nakupovat predvsem žgane pijače in cigarete, ker so cene pri teh izdelkih še najbolj ugodne. Včasih pa tukaj z družino nakupujemo tudi darila, saj je blago originalno in kvalitetno. Če že nakupujem v tovrstnih prodajalnah, to počnem najrajši tukaj v G. Radgoni ali na Šentilju. Od teh prodajaln pa, ker sem študentka, lahko imam tudi to korist, da včasih pomagam pri promociji kakšnega izdelka, kjer se da zaslužiti za žepnino. Če me že vprašate o zaprtju PCP-jev, ker je to eden izmed pogojev za vstop v Evropsko zvezo, sem proti temu, ker sploh nisem za to, da bi Slovenija šla v EZ.« C. KOSEDNAR, FOTO: N. JUHNOVB 1O INTERVJU 31. avgust 2000, VESTNIK Manja Šalamun - Kako se je vse skupaj začelo? »Moja glasbena pot se je začela že, ko sem bila stara osem let. Mama me je prijavila na razpis o mladih talentih, ki je bil v Vestniku, ker je videla, da si že doma sama sestavljam glasbeno lestvico. Bilo nas je oseminštirideset otrok, od tega nas je enajst šlo naprej, izmed teh pa so izbrali mene. Tam je bil tudi Miki Šarac, brat Gorana Šarca (mož Simone Weiss). Njemu sem bila zelo všeč, ker sem živahna; povezal se je z bratom. Čez čas sem dobila klic ter se spoznala z Goranom in Simono. Posneli smo pesem za Zlati srček; in tako se je začelo.« - Kako dolgo je to trajalo? »Nekje do osmega razreda.« - Kje vse si nastopala? »Po vseh prireditvah, veselicah, koncertih, po celi Sloveniji. Manja Šalamun bo septembra dopolnila sedemnajst let in obiskuje tretji letnik srednje zdravstvene šole v Rakičanu. Tega je bilo ogromno. Imam celi zvezek izpisanih nastopov, pa to niso vsi. Samo dobrodelnih jih je bilo okrog 200. Včasih sem imela ob vikendih po dva nastopa na dan. Tako smo spoznali veliko zakotnih krajev. Velikokrat sem spala tudi v avtu, zjutraj pa sem morala v šolo. Bilo je zelo naporno. V šestih letih v Sloveniji ni radijske postaje, na kateri ne bi bila gost.« - Katere so bile najbolj pozitivne in negativne stvari v es-tradnem nastopanju? »Najbolj negativna je bil prav gotovo napor. Včasih bi tudi raje ostala doma in se igrala z drugimi otroki. Pozitivna pa je ta, da delaš ljudem veselje in da spoznaš velik krog ljudi, ki te sprejme medse kot sebe enakega. Če nekaj delaš s srcem, ne more biti Musa Mecilošek - Kakšni so bili tvoji začetki glasbene poti? »S petjem pred publiko sem začela s šestimi leti, v prvem razredu, kar je trajalo do osmega razreda. Začela sem peti v zboru, prvič pa sem nastopala na tekmovanju v Črenšovcih. Z uspehom sem se nato udeležila še enega tekmovanja in to nam je dalo navdih za delo naprej. Takrat smo spoznali Borisa Vuč-kiča in preko njega Brendija, ki mi je napisal prvo pesem. Zatem je bilo nekje do tretjega razreda zatišje, nato pa sem začela snemati prvo kaseto z naslovom Poletni veter, kije izšla dve leti pozneje, v sedmem razredu pa je izšla moja druga kaseta Prvi poljubček.« - Kje so se vrstili tvoji nastopi in s kom si sodelovala? »Nastopala sem na mnogih prireditvah, Zaigrajmo, zapojmo, Poglej in zadeni, na raznih veselicah, pravzaprav po vsej težko. Če sem se v to podala, moram to tudi nadaljevati. In moja največja želja je, da bi postala pevka, nekaj podobnega kot Simona Weiss, s katero sva tudi prijateljici.« - Odmor od nastopanja je verjetno zaradi šole? »Da. Najprej sem naredila nižjo glasbeno šolo, ker so mi priporočali, da naštudiram kakšen inštrument. Vzela sem violončelo in klavir. Sedaj bom šla v tretji letnik srednje zdravstvene šole, kasneje bi rada nadaljevala s šolanjem glasu - mogoče v Gradcu, mogoče v Mariboru -, vendar sedaj še ne gre, ker se mora glas izoblikovati. Sama doma nisem nikoli vadila, ker je zaradi rednih tedenskih nastopov to teklo sproti. Pa če ti je nekaj dano ... Saj še nastopam, ampak bolj v okolici Novega mesta. Malo pa mi tudi »paše«, da sem se spočila od vsega.« - Izdala si tri kasete in en CD »Otroške sanje ne prenesejo tolikšnega napora« Estrada ni samo blišč in denar Manja Šalamun, Nuša Mecilošek in Tamara Juhnov red leti, še ne tako daleč nazaj, so jih bili naši domači estradni odri polni. Mlade pevke, takrat še otroci, ki so nastopale po vseh mogočih prireditvah in veselicah. Toda kje so zdaj, kaj počnejo, se še nameravajo vrniti v glasbene vode? In kako je bilo takrat, ko so morale drveti z enega kraja v drugega? Vse to nas je zanimalo. Izkazalo se je, da je naloga kar težka zaradi različnih okoliščin. Želeli smo se pogovoriti tudi s Sergejo Sukič iz Trdkove, a jo je v času našega dogovora v posteljo položila gripa. Toda že pred tem nam je rekla, da se z glasbo I več ne ukvarja. Pri Nuši Mecilošek iz Murske Sobo- te je telefon neprenehoma zvonil v prazno ali pa so se pojavljale napačne številke, dokler nam vendarle ni uspelo. Tamara Juhnov, ki živi v Odrancih, je ravno te dni na počitnicah v Kuzmi, najlažje pa je bilo dobiti Manjo Šalamun s Krapja, ki v počitniških dneh pomaga doma, ob našem pogovoru pa je bil prisoten tudi njen oče, in skupaj sta odkrila marsikakšen pogled izza zakulisja estrade, kjer ni vse samo blišč in denar. Ravno nasprotno, mlada dekleta so preživela že takšne napore, da človek komaj verjame, kar je potrdila tudi Nušina mama. Nastopi pomenijo mnogo odpovedovanj, tako za otroke kot starše. Nuša Mecilošek bo novembra praznovala sedemnajsti rojstni dan; je v tretjem letniku gimnazije v Ljutomeru, smer predšolska vzgoja. Varaždinu. Intenzivni nastopi so trajali dve leti, kar je bilo zelo naporno, saj sem ob koncu imela za sabo blizu štiristo nastopov. Na nastope me je vozil oče in včasih se je celo zgodilo, da sva se na primer iz nastopa v Ankaranu peljala v Brežice in potem nazaj v Ankaran, in to še isti nntn nn na nnti dnmnv z naslovom Otroške uspešnice, na katerem so skladbe iz vseh kaset. Kako se je vse skupaj finančno splačalo? »Ravno toliko, da so se pokrili stroški. Oče je za kasete večkrat najel kredit in jih polovico sofinanciral, produkcijo CD-ja pa kar v celoti. Nastopi so bili zelo slabo plačani. Zgodilo se je, da mi je kakšen organizator v roko stisnil pet tisočakov, to pa je bilo tudi vse. Boljše so plačevale politične stranke v času kampanje, vendar je takrat bilo treba imeti tudi po petnajst krajših nastopov na dan. Včasih več, včasih manj.« - Toda pred vrati je tvoj novi izdelek? »Začela sem že s pripravami za izdajo četrte kasete, ki bo izšla spomladi 2001. Zame je že napisana pesem, balada Naj srce pove, s katero bom nastopila v televizijski oddaji Orion v začetku oktobra.« sem z znanimi pevci, s skupino Babilon, s Spidijem in Gogijem, z Brendijem.« - Kako se tega obdobja spominjaš ti? Kaj ti je ostalo najbolj v spominu in kako se je končalo tvoje nastopanje? »Od vsega začetka sem bila navdušena nad nastopi, vendar pa mi starši ozadja niso nikoli nriUajali Videla sem samo zaba- Tamara Juhnov je stara petnajst let in je v drugem letniku gimnazije v Murski Soboti. Tamara Juhnov - Kdaj in kako si se začela ukvarjati z glasbo? »Začelo se je pri osmih letih, ko je teta napisala pesem, ki sem jo zapela skupaj s sestro in sestrično pri Gradu na borovem go-stiivanju. Zatem smo bile povabljene v oddajo TV SLO Pod klobuk, kjer sem imela prvi nastop v živo. Vsa besedila in aranžmaje za pesmi mi je pisal oče, ki se tudi ukvarja z glasbo. Nastopala sem tudi z eno leto mlajšo sestro, sama pa sem se udeleževala predvsem festivalov, in ko jih več ni bilo, sem zaključila s petjem. Nastopi so trajali nekje do dvanajstega leta, takrat sem že prerasla otroške pesmi, pa tudi vse večji strah pred nastopi sem imela.« - Kaj so ti pomenili nastopi? »Zame je bila vse le zabava, saj sem Spoznala druga dekleta, ki so pela, pa tudi nekatere zna tudi zelo pritegnilo. Na koncu že tako zelo, da sem mislila samo še na to. Ko so se začeli naporni nastopi, sem velikokrat imela tako natrpan urnik, da sem prišla pozno ponoči domov, nato zjutraj v šolo in po šoli spet nastop. Čez čas mi je začelo vse presedati, saj nisem imela časa za kar koli druseea. izgubljala sem stik s ne pevce. Eno pesem sem pela s skupino Royal flash. Naporno ni bilo preveč, saj nisem pogosto nastopala in večinoma le v naših krajih. Skupaj s sestro sem posnela tudi kaseto z naslovom Pesmi najinega otroštva.« - Kakšen pomen ima zate glasba zdaj? »Končala sem nižjo glasbeno šolo, kjer sem igrala klavir, tako da me glasba vedno spremlja. Brez glasbe pravzaprav sploh ne morem, poslušam jo vsak dan, najraje pa igram na orgle v cerkvi. Zvok orgel me lahko razveseli, tudi ko nisem dobre volje; preprosto, odpravim se v cerkev, ko je prazna, in zaigram. Drugače pa pojem pri dekliškem oktetu v Odrancih, veliko sodelujemo s tamkajšnjim moškim pevskim zborom, skupaj tudi nastopamo.« - Razmišljaš kdaj o pevski karieri? »Ko prebiram revije in vidim uspešne zvezdnike, si včasih tudi sama želim, da bi kdaj tako uspela, vendar pa me hkrati to tudi odbija, saj potem nimaš več prave zasebnosti. Denar in uspeh še ne prinašata prave sreče in zadovoljstva. Če bi dobila dobro priložnost, bi jo verjetno izkoristila, vendar pa želim najprej poskrbeti za izobrazbo. Z glasbo bi tudi želela uspeti, vendar pa ne bi bila rada na očeh javnosti, kar je seveda skoraj nemogoče.« - Kam pa se boš podala po gimnaziji? ločili, da petje za nekaj časš pustim, vsaj v času srednje šole in mislim, da smo končali s tem še pravi čas, da imam na to lepe spomine. V tem času sem pridobila veliko samozavesti, strahu sploh nisem imela, zato sem delovala tudi bolj sproščeno.« - Kakšne možnosti, da bi spet nastopila, pa se kažejo zdaj? Te petje sploh še veseli? »Možnosti imam, da kadar koli začnem spet peti, vendar pa v tem času o tem sploh ne razmišljam. Najprej bom zaključila šolo, nato se bom vpisala na fakulteto in mogoče bom takrat začela delovati v tej smeri. Glasba me še vedno zelo veseli, pravzaprav me spremlja vsak dan, saj jo poslušam v sobi, v avtu, kjer koli pač sem.« - Kaj te poleg petja še pritegne? »Delo z otroki me je že od nekdaj veselilo, vendar pa ne vem, če bom nadaljevala študij v tej smeri, saj se zanimam za veliko stvari. Razmišljam o medicinski usmeritvi ali o turizmu, »Trenutno me najbolj veselijo jeziki, ki bi jih želela študirati na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V šoli imam nemški in angleški jezik, poleg tega se učim španščino, letos pa bom začela še s francoščino. Všeč so mi filmi v tujem jeziku, zato veliko gledam televizijo, imam pa tudi nekaj dopisovalcev iz tujine; zdaj si dve leti dopisujem v nemškem jeziku s punco iz Francije. Drugo leto se nameravam udeležiti tečaja angleškega jezika v Angliji.« - Kaj najraje počneš, kaj pričakuješ od življenja? »Zelo rada rolam in kolesarim. Po naravi sem trmasta, vedno si postavim visoke cilje in težje naloge, zato se moram tudi bolj potruditi, da uspem. To me potem vedno znova spodbudi, da vztrajam, in prepričana sem, da mi bo to v življenju še kako prav prišlo. Včasih je težava v tem, da zelo rada sanjarim, ven dar pa tako velikokrat dobim idejo, da kaj spremenim. Veliko mi pomeni tudi družina in prijateljstvo, rada imam odprte ljudi, ne maram laži in rada se pogovarjam.« /mv Radio Murski val 94,6 Mhz Petek, 1. septembra ob 18.00 MV DUR Gostje Simone Špindler bodo članice ansambla Foxy Teens kaj se bom odločila. Zanimajo me tudi jeziki, rada imam potovanja.« - Kdo in kakšna je Nuša v prostem času? Čemu pripisuješ največji pomen? »Zelo rada se smejem, se pogovarjam, uživam ob nakupovanju, dobivam se s prijateljicami in skoraj vsak dan se rolam. Zelo všeč mi je vzdušje na morju, letos sem tam bila štiri tedne. K temu spada tudi dobra zabava v dobri družbi. Za prihodnost imam postavljene določene cilje, vendar niso trdno določeni, vse je odvisno od tega, kar se bo dogajalo sproti, vsekakor pa mi je zdaj najpomembnejša šola. Velik poudarek dam tudi na družino, saj smo doma zelo povezani, veliko pa mi pomeni, da imam ob sebi iskrene in odprte ljudi.« DARJA TIBAOT, ViSTMIK , 31. avgust 2000 KULTURA 11 KUD Sv. Jurij ob Ščavnici Otvoritveni večer Košičevih dnevov Na plodnih tleh preteklosti □ o besedah predsednika Borisa Kovačiča se vsa društva v občini, ne le kulturna, zavedajo svojih temeljev, saj sega tradicija kulturnega delovanja v teh krajih že v čase pred prvo svetovno vojno, tu okrog so se pojavili ljudje, pomembni za vse slovenstvo, če omenimo vsej priimke kot so Kreft, Kocbek, Korošec in kraje Jamna, Biserjane, Videm, navedli pa bi lahko še marsikaj in marsikoga, vendar bi naredili krivico, če bi koga izpustili. občinskem prazniku, ki so ga tudi letos bogato proslavili (literarni večer, večer folklore, rock koncert, razstava Mlini na Slovenskem, gledališka predstava, godba na pihala. V naslednji sezoni, ki se bo kot ponavadi zače- □ tvoritveni večer XII. Košičevih dnevov v Bogojini in okolici se je začel s koncertom domačega mešanega pevskega zbora pod dirigentsko taktirko Valerije Šomen, asistentke zborovodje Štefana Pucka. Nastop je bil v kulturni dvorani v Bogojini, v prvem delu, ki je bil bolj nabožne vsebine, pa so pevci in pevke predstavile osem skladb, od katerih jih je polovico napisal ali priredil Ignac Maučec, dolga leta zborovodja zbora, ki obstaja že več desetletij. Tudi v drugem delu so bile izvajane Maučečeve pesmi, dve narodni, ter pe smi avtorjev Milka Homerja in Josipa Fleišmana. Naslednji dan seje v Ivancih predstavila gledališka skupina KUD-a Cezanjevci z monokomedijo Pepek z brega, minulo nedeljo zvečer pa so v Bogojini na II. folklornem večeru nastopile folklorne skupine iz Gornjega Senika, Motvarjevec, Raz-križja in Bogojine, domači moški pevci, tamburaši z Razkrižja ter ansambel Lacija Korpiča s pevkami. Letošnji Košičevi dnevi bodo s premori trajali kar do 10. septembra. Besedilo in foto: TKI Rezbarji in modelarji Zaključek delavnic v Filovcih .. Mogoče je ravno zaradi takšne ugledne kulturne preteklosti okolje zelo privrženo tovrstni dejavnosti, ljudje se radi vračajo k koreninam. Občasno se sicer pojavljajo težave, pravi predsednik, nova organizacija ljubiteljske kulture jih je dobila nepripravljene, vsi čakajo na nacionalni kulturni program. Doslej so lepo sodelovali s kzulthrnimi društvi v Radencih, s katerimi so povezani v ZKD, zaenkrat pa še ne najdejo pravega načina sodelovanja s programi, ki jih ponuja Sklad za ljubiteljsko kulturo, oziroma njegova izpostava v Gornji Radgoni. Glede finančnih problemov priskočita na pomoč župan in občina, kolikor je le mogoče, sami pa seveda ne morejo zgraditi kulturnega doma, ki bi ga tako radi imeli, saj nimajo pravega prostora in se dobivajo po različnih krajih. Ker se v občini vse prepleta in povezuje, je tudi težko potegniti mejo med kulturnimi in drugimi društvi -pri vseh prireditvah sodelujeta s kulturnimi tudi Društvo upokojencev ter Društvo kmečkih žena in deklet, pa tudi Zveza kmečke mladine. V teh krajih je očitno najbolj priljubljeno petje. Na tem področju delujejo: Cerkveni pevski zbor, Mešani pevski zbor, Mladinski pevski zbor, Upokojenski pevski zbor in seveda tudi pevski zbor na osnovni šoli. Ljudje so večinoma vključeni v več društev, tako da se težko loči, katero je matično. Udeležujejo se vseh prireditev, na katere jih povabijo, zlasti marljive in tudi odmevne so pri tem njihove ljudske pevke (na fotografiji), aktivna pa je tudi godba na pihala in še kaj. Za prihodnost se ne bojijo, čeprav jih včasih obhajajo dvomi o zapostavljenosti ljubiteljske kulture, saj se jim zdijo izhodišča Skladov zastavljena preveč visoko, izobraževanje preveč profesionalno. Delali bodo vsekakor, naj bo tako ali drugače, ani so ustanovili še Društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine, ki sodeluje z Zgodovinskim društvom iz Gornje Radgone. Skupaj s Turističnim društvom se vključujejo v zaščito spomenikov, zlasti se zanimajo za vaške grbe. Sodelovali so tudi pri izdaji knjige Mlini v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Višek vseh dejavnosti pa seveda nastopi ob la septembra, načrtujejo prireditev ob prenovljenih orglah, martinovanje, dramsko predstavo Micike Rantaša v domačem narečju, zgoščenko ljudskih pevk, božične žive jaslice, dobrodelno prireditev s Karitas in Rdečim Križem, literarni večer ob kulturnem prazniku, materinski dan, pa spet občinski praznik, glasilo Prlek piše... Sodelovali pa bodo tudi na prireditvah v okviru Sklada in pri likovni koloniji. Dela, veselja in druženja bo torej dovolj za vse - od blizu in daleč. B. B. L. ■ Združenje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije pripravlja veliko vseslovensko razstavo amaterskih rezbarjev in modelarjev lesa. Razstavo bi organizirali v kulturnem domu Hoče pri Mariboru. K sodelovanju želijo pritegniti razstavljalce vseh starosti iz vse Slovenije. Ker gre za obsežen organizacijski projekt, naprošajo vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo ali poznajo koga, ki se ukvarja, da to sporočijo na naslov: Srečko Ornik, Hudourniška 15, Radizel, 2312 Orehova vas (tel. št.: 062 605 1071). Gledališka predstava študentov AGRFT je bila precej »odšteka-na«. - Foto: GG b 10. obletnici ustvarjalnega dela mladih je bil minulo soboto zvečer zaključek slikarsko-kiparske in gledališke delavnice, ki je potekala v okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Moravske Toplice. Zaključna svečanost je bila poleg lončarskega središča pri Bojnecu v Filovcih, zanimivo pa je, da se je je udeležilo veliko uglednih osebnosti iz političnega, kulturnega in družabnega življenja. Vse skupaj se je začelo z otvoritvijo razstave izdelkov udeležencev delavnice - študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost ter akademskih slikarjev in kiparjev, nato je bila na vrsti gledališka predstava študentov AGRFT v režiji Aleša Horvata, po manjših tehničnih težavah pa se je uradni del slovesnosti zaključil s premiero celovečernega filma Deževanje, ki ga je režiral akademski slikar Robert Černelč. TKI Če najdemo njegov priimek bodisi v revijah ali na knjigah v obliki Pavel, tega ni nikoli on sam tako zapisal, marveč je hodila žena za njim v tiskarne in v strahu (saj so mu grozili v listih, češ naj si že končno pomadžari svoj priimek!) dala tisti znak dolžine - ne naglas ali akcenta na njegov priimek, ki s tem znakom, ki označuje v izreki dolgi, visoki a nasproti kratkemu nizkemu a, ničesar ne pridobi na svoji madžarskosti, kakor nepoznavalci mislijo in Pavel sam je to ljudem, ki je bilo moč z njimi govoriti pametno, tudi večkrat dokazoval: slovenski Pavel je v madžarščini Pal. V šoli so ga pač pisali z znakom dolžine (madž. čkezet, enako v češčini in slovaščini čarka, npr. na priimku Novdk, ki ne označuje naglasa, kateri je na Vilko Novak: Spomini na dr. Avgusta Pavla IV. prvem zlogu - kot v madžarščini). Ameriški slavist je torej storil krivico avtorju, ko mu je pripisal, kot da se je podpisal Pavel. Z ostalo vsebino njegovega članka pa nima pomena polemizirati, ker je v načelu zgrešen iz vzroka, ki sem ga že omenil - povzročil pa bo zgrešeno prepisovanje in razlaganje. Zato le svarim pred tem tudi v tej zvezi. Najino popotovanje z vlakom do Monoštra se je nadaljevalo vso naslednjo pot peš. Že na poti do Slovenske vesi meje resno svaril, naj pazim ha svoje besede, povpraševanja in izjave. Skušajva govoriti o splošnih rečeh, o domačem življenju, o predmetih okoli naju, tako kot je on to popisoval v svoji razpravi o odprtih ognjiščih. Ljudje so se tedaj njega že bali, češ daje financar in bodo večji davki, dokler se jim ni z domačo besedo in vedenjem prikupil, češ: vej so pa tou naš človik... In tako sije pridobil popolno zaupanje ljudi, posebno ker je bil pri starem bivšem učitelju Tjdmovem... Zame je bilo posebno kočljivo, ker sem bil iz sosedne države, s katero oblast ni imela dobrih odnosov. Z veliko radovednostjo sem stopal v porabske hiše in prisluhnil njihovi besedi, ki sem seji skušal čimbolj približati. Posebej meje zanimal tedaj še mladi Jožef Bedič s svojo družino. Pri njih je v osmi gimnaziji stanoval moj ujec, ki je bil z Joškom enako star. Na poti proti Dolenjemu Seniku sva gledala proti Moudincem, nemški Mogersdorf na Gradiščanskem, madžarski Nagyfalva. Tu je pravzaprav potekala slavna mono-štrska bitka s Turki 1644 in v vasi stoji kapelica v spomin nanjo, danes pa stoji veliki spomenik nad vasjo. Na Dolenjem Seniku nisva obiskala bolnega bivšega župnika Jožefa Sakoviča, ki mu je rak razžrl jezik in je konec poletja že umrl. Na tako nevarnem, oblasti neljubem potovanju, se je bilo dobro držati župnišč, da si čim bolj odvrnil vsak politični sum od sebe. Na Gornjem Seniku, glavnem kraju Porabja, je tedaj šele nekaj let župniko-val dobrodušni Janoš Kuhar, ki je bil prej katehet v Sombotelu in sta se s Pavlom dobro poznala. To je bilo moje prvo srečanje z njim, ki sem ga pozneje še večkrat obiskal in mi je pošiljal tipkopis mašnih molitev, ki jih je priredil v narečju, da sem ga pregledal. Ko sem pa 1956 prvič po vojski hodil tam, ko smo odpirali po Pavlu imenovani kulturni dom, g. Janoša ni bilo več tam. Madžarska demokracija ga je premestila na madžarsko župnijo Janoshaza. Tedaj sem moral govoriti Pavlu v spomin in sem pripovedoval o tej najini poti ter navajal iz njegovega spis, koga vse imenuje in tudi druge razprave o lovu na brinovke - po domače lanfore. Ljudje so se smejali nekaterim stavkom, nekateri v spisu imenovani pa so bili tam navzoči - precej starejši. Naš veleposlanik Slodatič mi je dejal: Nešto takvo još nišam čuo! -živahno sodelovanje med govornikom in poslušalci ter živ spomin na slavljenca. Da bi bila čimbolj nesumljiva - sicer naju nihče vso pot ni ustavljal in legitimiral - sva šla proti večeru v Števanovce, kjer naju je prenočil župnik Štefan Deli, po rodu »beli« (gradiščanski) Hrvat, ki je bil v Beltincih dolgo kaplan pri Kuharjevem starejšem bratu Števanu, ki je bil navdušen narodnjak in je zgodaj umrl. (SE NADALJUJE) AKCIJE 31. avgust 2000, ■■ Vestnikov zlatnik Jožetu iz Kuštanovec Novo naročniško razmerje Mobitel GSM: *telefon Benefon Twin za 24.900 SIT in Mobiplavček Mirjana ima razmerje že dalj časa. Zelo je zadovoljna in še na misel ji j ne pride, da bi ga prekinila. Zakaj le, saj ji vedno prinaša kaj novega, zanimivega. Prav zdaj sl je omislila še enega, ki ji omogoča tudi nakup 2 I GSM telefona po super ugodni ceni. Z njim bo presenetila sina. f Ih izkoristila še eno ugodnost - družinski bonus. f t Uroš bo svoj Twin uporabljal, kot bo želel: enkrat kot naročnik, drugič kot | anonimen Mobiuporabnik, saj je v posebno ponudbo zajet tudi Mobiplavček. ? Prijateljuje z Vestnikom in Reksom Po smrti staršev le ni ostal sam ože Zavec iz Kuštanovec na Goričkem je 47-letni gradbinec. V tem času je gradbena sezona seveda na vrhuncu, zato delavci, zaposleni v gradbeništvu, ne poznajo osemurnega delavnika, ampak delajo najmanj dve uri več. njihovi družinski člani kar pogosto obiščejo.« Tako Jože Zavec, ki je do lanskega leta še obdeloval domače štiri hektarje zemlje, redil živino itd., potem pa vse to opustil, saj zaradi zaposlitve v gradbeništvu ni zmogel biti še kmet. Na kmetiji pa so seveda ostali še naprej delovni pripomočki in traktor s priključki. Nikoli se ne ve: kaj pa, če bodo še kdaj potrebni! »Vestnik že dolgo let prihaja k naši hiši. Tudi tedaj smo ga imeli, ko sem bil na gradbišču v Iraku,« je s ponosom povedal Jože Zavec. »Vsak četrtek, ko pridem z dela, me doma čaka novi Vestnik. Najprej se oprham, potem pa ga začnem prebirati. Zlasti me zanimajo krajevne novice.« Še preden sem se poslovil, sem naredil posnetek. Na njem je tudi Reks. Tekst in foto: Š. S. ■ Z obiskom sem ga presenetil, saj sem prišel prej, preden je prebral na prvi strani Vestnika, da mu je žreb dodelil zlatnik. Za darilo se je zahvalil, nato pa sva malo pokramljala. Najprej o njegovem delu. Ta čas je zaposlen pri SGP Pomurje in dela na gradbišču v Puconcih. Večurno težko fizično delo in vročina seveda človeka močno »zdelata«. Tudi na dan mojega obiska se je vrnil domov izčrpan. Pričakal ga je hišni čuvaj - volčjak mešanec Reks. »On je moj veliki prijatelj. Če ga ne bi imel, bi bil resnično sam, kajti sestra si je ustvarila družino v Dan-kovcih, en brat živi z družino v Mač-kovcih, drugi brat pa ima novi dom v Bodoncih. Na naši rojstni domačiji sem ostal sam, saj se nisem poročil, starša pa sta umrla: leta 1985 oče, 1993. leta pa mati. Moram pa povedati, da me brata in sestra ter Jože Zavec z Vestnikovim zlatnikom in svojim prijateljem Reksom. Benefon Twin / Dvojček Lastnosti: • 2 vložišči za SIM kartico; katera bo aktivna, si izberete ob vklopu telefona • osebni organizator: koledar z opomnikom ura računalo budilka z možnostjo dremanja • modem za prenos podatkovnih in faksimilnih sporočil • do 200 ur delovanja v stanju pripravljenosti • do 9 ur delovanja med pogovorom • slovenski izbirniki Podrobnejše informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031 / 041 700 700 in pri svetovalcih v Mobitelovih centrih. *Ponudba velja, če sklenete z nami naročniško razmerje vsaj za 18 mesecev. Telefoni Benefon Twin, kupljeni v naši akciji, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM, naprodaj pa so samo v Mobitelovih centrih in pri posrednikih. v nedeljo, 10. septembra 2000, ob 14. uri V Markovcih 25 na Goričkem na NAJ OBNOVLJENI HIŠI družine HANZEKOVIC PODELITEV PRIZNANJ KULTURNI PROGRAM TREH OBČIN • Šalovci : • Sv. Jurij ob Ščavnici • Veržej domače specialitete degustacija vina društva Goričko SVOBODEN KOT PTICA WWW.MOBITEL.SI a SLOVENICA zavarovalniška hiša d Ji ., Ljubljana degustacija šunke aktiv kmečkih žena pomurska banka 31. avgust 2000 KMETIJSTVO 13 Letos ocenili 882 vzorcev slovenskih vin Podelili odličja najboljšim a slovesnosti v hotelu Radin v Radencih so v ponedeljek podelili odličja najboljšim slovenskim vinom, ki s,o sodelovala na letošnji olimpiadi slovenskih vin. Na ocenjevanje, ki vsako leto poteka v okviru medna- rodnega kmetijsko-živilskega sejma, je letos 320 slovenskih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel poslalo 882 vzorcev vin, po ocenah strokovnih komisij pa so ti tudi letos potrdili svojo odličnost, visoko kakovost in vso pestrost slovenskih vin. Najboljšim slovenskim vinom so letos.ocenjevalci prisodili 56 velikih zlatih, 266 zlatih, 437 srebrnih in 75 bronastih medalj, podelili pet šampionskih naslovov in razglasili 29 prvakov sort. Na slovesnosti so izročili tudi posebna priznanja Pomurskega sejma za prispevek k uveljavitvi ocenjevanja v Gornji Radgoni. Prejeli so jih dr. Slavica Šikovec, mag. Boris Beloglavec, Stanko Čurin, Jani Gone in mag. Tone Vodovnik. L. KOVAČ, FOTOGRAFIJA: N. JUHN0VB Farkašev! v lljaševcih obdelujejo okrog 20 hektarjev polj -svojih in najemnih. Ker redijo krave molznice in teleta za pleme, so tudi letos večino njiv zasejali s koruzo za silažo. Prejšnji teden dni so jo silirali. Delo je trajalo tri dni, okrog polovico pridelka pa je že pred njimi pospravila suša. Kup tako imenovanega ležečega (zunanjega) silosa bo tako precej nižji in krajši kot običajno, imajo pa še dva stolpna silosa, ki so ju seveda najprej napolnili. Pri Farkaševih pa vsak teden še vedno spečejo po šest kolačev kruha, za kar poskrbita s skupnimi močmi starejša in mlajša gospodinja Marta in Matilda. Foto: JG Na sejmu že ocenili plemenske telice Najboljše iz slovenskih hlevov Molznice bodo na sejem pripeljali danes, ocenili pa jih bodo jutri, ko bo tudi licitacija brejih plemenskih telic Na sejmu so razstavili najboljše živali slovenskih govedorejcev. Foto: L. K. azstavi govedi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu velja vselej ena od osrednjih pozornosti. To ne preseneča, saj predstavlja živinoreja v slovenskem kmetijstvu dvotretjinski delež, govedoreja pa predstavlja 55 odstotkov slo- venske živinoreje. Na razstavi v Gornji Radgoni se zato med sejmom zbere vse, kar je najboljše v slovenski govedoreji. Tudi letos so pripravili razstavo živali vseh pasem in usmeritev. Če je bil v preteklih desetih letih poudarek na razstavi in prodaji plemenskih telic, je letošnja predstavitev širša. Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo plemenske bike lisaste, rjave, črno-bele in šarole pasme, breje telice, prvesnice in krave lisaste, rjave in črno-bele pasme, breje telice in dojilje s teleti šarole in limuzin pasme, teleta križance z mesnimi pasmami ter krave avtohtonih pasem kraške sivke in cikaste. Razstavljene živali so vrhunske kakovosti, prihajajo iz rej bikovskih mater in večina se jih bo vrnila v te reje, del plemenskih telic pa bodo prodali na jutrišnji licitaciji. Molznice bodo rejci pripeljali na sejem danes zvečer, ocenili pa jih bodo jutri, saj bi devetdnevni sejemski vrvež predstavljal zanje prevelik stres. Razstavljane breje plemenske telice so strokovnjaki že ocenili. Med lisastimi sta prvo in tretje mesto osvojili telici Štefana Agga iz Kamovec, druga pa je bila telica Antona Zorka iz Škednja. Štefan VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Zorenje grozdja prehiteva tri do štiri tedne Trgatev prihodnjih dneh Agg je že tretjič zapored zmagovalec v tej kategoriji, letos' pa je pripeljal na sejem šest telic in dve kravi. V hlevu redi 43 govedi, povprečna mlečnost njegovih krav presega 6.500 litrov v laktaciji, štiri telice iz te reje pa bodo jutri naprodaj na licitaciji in pričakujejo, da bodo prav te dosegle absolutni cenovni rekord v Sloveniji. Med brejimi plemenskimi telicami rjave pasme si po vrstnem redu sledijo živali Janeza Šalija iz Češče vasi, Franca Valentinčiča iz Bičja in Franca Škufca iz Ponove vasi. Najboljšo brejo plemensko telico črno-bele pasme je na sejem pripeljal Jakob Babnik iz Ljubljane, druga je bila telica Ivanke Frelih iz Brezja in tretja telica Alojza Urbanca iz Gorič. LUDVIK KOVAČI rgatev bo letos veliko prej kot običajno, saj dozorevanje grozdja prehiteva skoraj za štiri tedne. To velja zlasti za vinorodni deželi Podravje in Posavje, kjer pa so suša in visoke temperature pustile tudi neugodne posledice. Kakovost grozdja in letošnjega letnika bo po prvih ocenah izredno dobra, nižji pa bo pridelek, ki ga bo na peščenih in lapornatih tleh manj za 20 do 30 odstotkov, je na novinarski konferenci na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni povedal direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vrečer. Zelo dober pridelek pa pričakujejo v vinorodni deželi Primorska. Sicer pa se je letos trg z vinom v Sloveniji ustalil, pritisk sivega trga se je zaradi zmanjšanih zalog znižal in prodaja na javnem trgu se je v prvem polletju povečala za sedem odstotkov. Prodaja uvoženega vina ostaja na lanski ravni, izvoz slovenskega vina pa se je zaradi zmanjšanja odprtih vin razpolovil. Zaloge vina pred trgatvijo so v Sloveniji normalne. L. K. ■ Oranje za pokal Pomurskega sejma Najboljši na državno prvenstvo Sortni poskusi ozimnih žit 2000 Marjan Staus, Dokležovje Lebar, Hotiza Sorta Odst, vlage Odst, beljakovin Hekt masa Odst, primesi Padajoče število Pridelek kg/ha MURKA 13,7 10,5 82,7 4,0 241 5.748 KRONA 13,2 11,0 83,6 3,7 221 6.162 LARA 13,5 10,8 84,2_ 4,9 338 5.259 t FNTA 13,2 11,4 83,9 3,2 364 6.541 7ITADKA 13,3 r 11,9 84,5 4,6 280 7.129 £.1 1 AnRH IPFR7ITARKA 13,5 11,3 83,5_ 2,6 329 6.346 7G - 1 14,3 9,1 79,7 5,2 lom 305 5.852 14,0 9,5 81,2 2,5 341 7.549 “ £ ______ RARRARA 13,6 9,7 82,0 4,3 265 7.317 TINA 14,3 9,5 78,9 _ 3,1 273 7.703 1INA _ povprečje 13,6 10,5 82,4 3,8 6.561 Čas žetve: 7. 7. 2000 ^^METKA BARBARIČ, SPECIALISTKA ZA POLJEDELSTVO Sorta Odst, vlage Odst, beljakovin Hekt. masa Odst, primesi Padajoče število Pridelek kg/ha PROFIT 12,8 11,3 82,1 10,4 lom 387 6.140 KRONA 12,3 12,7 83,8 6,3 lom 308 5.979 SUPERŽITARKA 12,0 12,5 84,5 9,5 lom 252 6.257 ŽITARKA 11,8 12,6 84,2 12,3 lom 292 6.436 TINA 12,2 11,3 83,9 6,8 lom 343 5.622 MURKA 11,9 .14,0 84,6 8,7 lom 311 6.448 LENTA 11,8 12,7 85,4 6,1 lom 302 6.187 ZG 6776 11,8 11,3 83,2 6,3 lom 348 6.153 LARA 11,7 11,9 85,8 8,8 lom 351 5.963 MARIJA 11,7 11,7 82,6 6,2 lom 398 6.015 ANA 12,2 10,1 80,3 6;5 lom 323 5.745 povprečje 12,0 12,0 83,7 8,0 6.086 Čas žetve: 5. 7. 2000 ekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma ter potegovanje za najboljšega prekmurskega in prleškega orača v času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma je postalo že tradicionalno. Na polju v Bolehnečicih se je tokrat za naslove najboljših pomerilo 20 oračev z dvobrazdnimi plugi, medtem ko sta v kategoriji obračalnih plugov tekmovala le dva orača. Najboljši v oranju z dvobrazdnimi plugi je bil Jože Zver iz Brezovice, sicer član prve ekipe Društva oračev Pomurja. Z osvojenimi 189,65 točke si je ”prioral« tudi pokal Pomurskega sejma. Drugi je bil Anton Nežič iz Nedejice (ekipa Kmetijskega gospodarstva Lendava), ki je osvojil 183,31 točke, tretje mesto pa si je s 179,4.9 točke »prioral« njegov ekipni kolega Jožef Režonja iz Male Polane. Med prleškimi orači je bil najboljši Franc Štuhec iz Bolehnečic, na drugo mesto se je uvrstil Davorin Lovrec iz Terbegovec (oba sta iz Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici), tretji pa je bil Jože Kolmanič iz Bučečovec, ki je tekmoval za prvo ekipo Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Na državnem prvenstvu oračev, ki bo 9. in 10. septembra v Kočevju, bosta Prekmurje zastopala Jože Zver in Anton Nežič, Prlekijo pa Franc Štuhec in Davorin Lovrec. V kategoriji obračalnih plugov je zmagal Franc Štuhec iz Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, za njim pa se je uvrstil Jože Tomažič iz'strojnega krožka Orač Lenart. L. KOVAČ, FOTOGRAFIJA: JURE Z. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 31. avgust 2000, VESTNIK Asfaltiranje ceste Banovci-Križevci Asfaltiranje ceste med Banovci in Križevci je bila dolgoletna želja tamkajšnjih prebivalcev. Investicijo v višini štirinajst milijonov SIT sta financirali občini Križevci pri Ljutomeru (55 odstotkov) in Veržej (45 odstotkov). Na 910 metrov dolgi cesti so morali prenoviti tudi prepust in dodati nove ograje. Omenjeni odsek je bil skupaj s cesto Stara nova vas-Bunčani projekt obeh občin, gradnja obeh cest pa je trajala dober mesec. - DT Bunčani niso zakotna, marveč kmetijsko bogata vas, a kmetje še vedno čakajo, da se jim vrne odvzeta zemlja Kobila Minka bila Srček iz krompirja Pri križišču občinskih cest Velika Polana-Gomilica, Velika Polana-Brezovica in Velika Polana-Mala Polana že leta stoji križ, ki je donedavna komajda kljuboval času, pred kratkim pa so ga dali obnoviti. Tudi napis, na katerem beremo: Bogi na hvalo i diko so dali gori postaviti Hozian Peter, Hozian Ištvan, Žsalig Marko, Hozian Jano-šni - 1884, je nov. Križ je torej star že 116 let in je dokaz vernosti in hvaležnosti prebivalstva velikopolanske župnije. - Foto: Š. S. najhitrejša v cesarstvu »Pri odkopavanju krompirja sem našel krompir, podoben srčku. Fotografiral sem ga in vam ga pošiljam v objavo, hkrati pa vam namenjam pohvalo za delo: le tako naprej,« je zapisal Jože Mes iz Kroga. Za spodbudne besede in krompirjev srček - hvala! Reka Mura spodkopala sosednjo vas Oče Mirko Petovar nam je pokazal medalje, ki si jih je prislužil v času avstro-ogrske monarhije njegov prednik s kobilo Minko. Foto: F. Š. glavnem še niso dobili vrnjene. Dogaja se, da imajo najeto svojo nekdanjo zemljo in zanjo plačujejo najemnino. Težko je bilo še zlasti leta V vasi živi v 60 hišah okoli 200 prebivalcev. Imajo več hiš kot pred 60 leti, a manj prebivalcev. Napeljali so si telefone in kabelsko televizijo. Vaški vodo- unčani ležijo streljaj od Veržeja in reke Mure. Naselje se prvič omenja že leta 1265. Tukaj je stal strelski dvorec. Leta 1445 je bilo v vasi 8 hiš. Blizu je bila nekoč vas Poljana, ki jo je reka Mura spodkopala. Del prebivalstva se je preselil v Bunčane, del v Za-sade. Sicer pa se Bunčanci danes najbolj »bunijo«, ker jim še ni vrnjena zemlja, ki je bila kmetom odvzeta po drugi svetovni vojni. Bunčane nam je predstavil Slavko Petovar. Na desni je njegova lepa domačija. Foto: F. Š. Za Bunčane so včasih pravili, daje zakotna vas, a je bila kmetijsko najmočnejša. To dokazujejo še vedno izjemno lepe in trdne domačije. Tokrat smo se ustavili pri Slavku Petovarju, ki je eden od svetnikov Občine Veržej. Najprej me je popeljal v vaško kapelo in mi pokazal leta 1997 lepo obnovljeno notranjost. Čez cesto stoji mogočna Peto-varjeva domačija, ki je ena od najlepših v vasi. Pred nacionalizacijo, po drugi svetovni vojni, so imeli Petovarjevi več kot 23 hektarjev obdelovalne zemlje, 4 hektarje gozdov in viničarijo v Radomerščaku. Bili so ob 11 hektarjev in viničarijo s 3,3 hektarja vinograda in sadovnjaka. Postopek za vračilo odvzetega poteka. Zemljo bodo verjetno dobili nazaj, vinogradi pa so zdaj v zasebni lasti in pričakujejo odškodnino. Vaščani so nezadovoljni, ker odvzete zemlje v Orosiav Caf pomemben mož Slovenskih goric Znal vse indoevropske jezike Na rojstni hiši v Zgornjih Verjanah vzidana spominska plošča ežko je najti razumnika, kot je bil jezikoslovec Orosiav Caf. Rojen je bil leta 1874 v Zgornjih Verjanah blizu Svete Trojice v Slovenskih goricah, umrl pa je na Ptuju 1874. leta. Sprva je služboval kot kaplan v Framu pri Mariboru, potem postal profesor pastoralke v Mariboru in benificiat v Ptuju. Skoraj neverjetno je, kako se je samouk izobrazil v jezikoslovju in se naučil vseh indoevropskih jezikov. V mladosti je Orosiav Caf objavil več člankov o knjižnem jeziku, pozneje posegel v zgodovino in etimologijo. Po podatkih Enciklopedije Slovenije je napisal leta 1852 v sodelovanju z V. Hanko oceno in prodornost svojega znanja. Posebej pomembno je njegovo slovstvo. Bil je izjemno vztrajen, saj si je izpisal vse starejše slovstvo in zbral obsežno narečno gradivo. Do leta 1846 je slovar v glavnem dokončal, vendar ga tudi po Miklošičevi ponudbi za sodelovanje leta 1856 ni izdal. Njegovo bogato gradivo je uporabil šele M. Pleteršnik. Orosiav Caf si je dopisoval o strokovnih vprašanjih z vsemi znamenitimi jezikoslovci svojega časa. Menda je bil tudi vabljen za predavatelja indoevropskega jezikoslovja v Prago in Petrograd. Sicer pa je bila njegova življenjska usoda tragična. Na rojstni hiši v Zgornjih Verjanah blizu Svete Trojice v Slovenskih goricah je vzidana spominska plošča. Vaščani Bunčan so zadovoljni z lepo obnovljeno vaško kapelo. Foto: F. Š. Na kratko Orehovci Leta 1882 so ustanovili v Orehovcih prostovoljno gasilsko društvo, v katerega so zdaj vključeni gasilci Orehovec, Orehovskega Vrha in Ptujske Ceste; tja do 1951. leta so imeli v oreho-vskem društvu tudi člane iz Črešnjevec. Slednji so se namreč omenjenega leta »odcepili« in ustanovili svoje - čre-šnjevsko društvo, vendar kot ustanovitveno leto tudi oni štejejo leto 1882, zato bodo praznovali 2002. leta 120-letnico. Na jubilej se že zdaj vneto pripravljajo. (F. KI.) 1953. Predstavniki nove oblasti so odvedli od vsake hiše govedo, konje ... Petovarjevim so odvzeli 8 konj, 13 govedi, mlatilnico ... Nekoč so imeli v Bunčanih vsi veliki kmetje kasače. Mladi Slavko je posebej ponosen na svojega pradeda Antona Peto-varja. V času avstro-ogrske monarhije je bila njegova kobila Minka najhitrejši kasač kmečke reje v cesarstvu. Slavkov oče, 71-letni Mirko, nam je pokazal srebrne medalje s podobami Franca Jožefa, ki jih je dobil njegov prednik na dirkah na Dunaju, v Gradcu ... Z dirkami je zaslužil veliko denarja in ga uporabil za obnovo domačije, za nakup zemlje. Včasih so imeli v vaseh kasače kmetje, danes jih imajo podjetniki, je pripomnil oče Mirko. Sicer pa v Bunčanih ni podjetnikov, razen trgovca Milana Vra-Z vod oskrbujejo z vodo iz lastnega zajetja. Asfaltiranih imajo veliko cest. Prihodnje leto nameravajo namestiti ulično razsvetljavo. Zagorelo naj bi okoli 20 luči. Denarje zagotovljen iz že plačanega krajevnega samoprispevka. Športno društvo Bunčani se ukvarja z malim nogometom. Nastopa v ligi Ob Muri. Obenem organizira v veržejski telovadnici zimsko rekreacijo. Vaščani sodelujejo tudi v drugih interesnih društvih v Veržeju in okolici. Otroci obiskujejo šolo v Veržeju in tam imajo tudi verouk. Sodijo pa v križevsko faro, kjer imajo tudi pokopališče. Občinski svetnik Slavko Petovar je kmetijski svetovalec Kmetijske svetovalne službe za Pomurje. Z oblikovanjem občine Veržej je zadovoljen, saj meni, da seje marsikaj premaknilo na bolje. rnAkiAri/ OTCCAMCČ ■ MK, 31. avgust 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Po Kugli navzdol je letelo kot bi podkuril sam sv. Ulja Na kratko V Sotini imajo Rdeči, Apneni, Cmi breg in Kuglo Zanimiva geološko-učna in turistična pot otina ima slikovito lego ob začetnem toku Ledave, ki sem priteče iz Avstrije. Izvira kakih 25 kilometrov od meje. Vas se razteza tudi po slikovitem prisojnem pobočju Solinskega brega, ki se imenuje tudi Kugla ali Stadelberg. Meja z Avstrijo poteka na vrhu tega 418 metrov visokega, za prekmurske razmere izjemno razglednega hriba. Imena okoliških bregov povedo, da so sestavljeni iz neobičajnih kamenin. S V Sotini je stekel pogovor o zanimivostih kraja v prijetni, senčni uti domačije predsednika vaškega odbora Mihaela Vourija. Prisedel je še Simon Kranjec, predsednik tamkajšnjih gasilcev. In pridružil se nam je Viktor Benko, član sveta občine Rogašovci. Kle Pogled na Ledavski dol in še kam. V sredini je vidna sled na Špringarjevi njivi, po kateri sem se peljal navzdol z Viktorjem Benkom ... Foto: F. Š. pet z »glavarji« Sotine se je nadaljeval še na stolpu na Kugli. Pred nekaj desetletji je živelo v vasi 630 prebivalcev. Zdaj jih je 480. Polovica dela zmožnih vaščanov si služi kruh v matični, druga polovica v sosednji državi. Poleg zaposlitve se vsi ubadajo še s kmetovanjem. Lepo urejene domačije pričajo, da žive tukaj pridni ljudje. Hiše stojijo posamično. Do njih vodijo do 400 m dolge poti, ki so vse razen treh asfaltirane. Asfaltirane so tudi druge vaške ceste. Po drugi svetovni vojni so se tukaj naselili Romi. V zaselku Maribor živi okoli 20 družin. V zaselku Lju bljana, ki je v sosednji Serdici, živi okoli 50 romskih družin. Družina Kolarje začela graditi aprila letos veliko kapelo, ki jo bo posvetila svetima Cirilu in Metodu. Predvidoma jo bodo blagoslovili 7. julija prihodnje leto, na dan omenjenih in za Slovane pomembnih svetih mož. Gasilsko društvo so ustanovili leta 1927. V začetku je štelo 32, zdaj ima 75 članov. Leta 1996 so dogradili nov društveno-vaški dom. Stari je bil zgrajen leta 1933, a je postal pretesen. Gre za manjše enonadstropno poslopje. ki se odlikuje s slikovito arhitekturo. V njem bodo uredili vaški muzej. Pred letom dni so odprli geo-loško-turistično učno pot. Na začetku Ledavskega dola se stekajo štiri manjše dolinice. Gre za neke vrste sotočje. Sestava tal Sotinski glavarji pred razglednim stolpom na vrhu Kugle. Prvi na desni je predsednik vaškega odbora Sotina Mihael Vouri. V sredini je Simon Kranjec, ki je predsednik gasilskega društva. In družbo jima dela svetnik Občine Rogašovci Viktor Benko. Foto: F. Š. je izjemno pestra. O kameninah, iz katerih so sestavljeni hribi, pričajo njihova imena: Rdeči breg, Apneni breg, Črni kamen in Kugla. Pod temi hribi so izviri mineralne vode, ki se nadaljujejo vse do Radenec in naprej. Tukajšnje površinske vode tečejo po pravih kanjonih. Tako se prebija Ledava med Kuglo in Rdečim bregom po naravni kamniti strugi. Podobno se po Slatinski grabi prebija Sotinski potok oziroma Jarek. Gre za edinstven primer v Pomurju. Tukajšnja učna pot ima simbolično številko 365. To pomeni, da je na poti toliko stopnic, kot je dni v letu. V Sotini sta gostilni Valeč in Šbiill, frizeski salon Majda, špecerijska trgovina Marije Žilavec, oljarstvo, žaga in valjčni mlin Ludvika Dajča. Viktor Benko ima pooblaščeni servis in trgovino za traktorje Lamborghini. Predsednik vaškega odbora Mihael Vouri redi 37 pitancev. Predsednik gasilcev je zdravstveni tehnik in poprime tudi za delo na zemlji in še marsikje. Veliko zanimivega sem tega dne doživel v Sotini. Posebnost pa je bila vožnja čez drn in strn, naravnost navzdol po strmi Kugli. S svojim avtomobilom meje peljal Viktor Benko. Letelo je, kot če bi nama podkuril sam sveti Ulja. In ko berete ta prispevek, ste se lahko prepričali, da sva srečno prispela v dolino, čeprav ne po cesti... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Negova PGD Negova, ki je lani praznovalo 50-letnicO, je ob jubileju predalo svojemu namenu nov gasilski dom, žal pa je zmanjkalo denarja še za ureditev okolice. To pa jim je uspelo letos ob pomoči gornjeradgonske občine, ko so asfaltirali ceste v središču kraja in seveda tudi na okolico gasilskega doma niso pozabili. Gasilci so hvaležni za pomoč. - L. Kr. Gornja Radgona Na platoju Emona marketa je bil v soboto promenadni koncert, na katerem je igral radgonski pihalni orkester, ki ga vodi kapelnik Slavko Ahlin. Tokratni nastop je bil v spomin na pred tremi leti preminulega ustanovitelja in dolgoletnega kapelnika Franja Irgoliča. Udeležila se je ga je tudi njegova žena, vdova Franja. (O. B.) Banovci V Veržeju so sklenili občinsko ocenjevanje, kije potekalo v okviru akcije Moja dežela lepa in gostoljubna. Veržej, Bunčane in Banovce si je ogledala posebna komisija. Za najlepše urejen kraj v kategoriji turistični kraji je razglasila Banovce. V kategoriji preostali kraji so pristali Bunčani, Veržej pa so uvrstili na prvo mesto v kategoriji izletniški kraji. Med šolami izstopa OŠ Veržej. (J. Ž.) Lipovci Klub malega nogometa, KS in občinska športna zveza Beltinci so organizirali v Lipovcih medulične vaške igre. V metanju kamna, prenašanju hlodov, vodenju žoge s kegljem, nogometnem slalomu, teku z vrečo krompirja in vlečenju vrvi so se pomerile štiri ekipe. Bilo je seveda veliko smeha in dobre volje, to pa je še kako koristno v sedanjem ritmu življenja, ko se tako ženemo za materialnimi dobrinami, pri tem pa pozabljamo na kakovostne medsebojne odnose. (J. Ž.) Pokopališče na Kapci Pred nekaj leti so na pokopališču na Kapci sezidali kar veliko vežo, pred kratkim pa so postavili na pokopališču še zvonik, v katerem je manjši zvon, ki se seveda oglaša, ko imajo v vasi pokojnika. Ker je pokopališče tik ob glavni cesti I. reda in ker ni bilo parkirišča, so v krajevni skupnosti Kapca uspeli pridobiti del zemljišča ob desni strani pokopališča in ga namenili za parkirišče, s čimer so poskrbeli tudi za večjo varnost cestnega prometa. Brž ko bodo imeli v blagajni kaj več denarja, bodo parkirni prostor, kije zaenkrat le gramoznat, utrdili z ustrezno proti-prašno podlago. - Foto: Š. S. Na kratko Kobilje Društvo upokojencev Kobilje in občina Kobilje sta bila organizator že sedmega mednarodnega srečanja upokojencev. Udeležili so se ga člani upokojenskih društev Kobilje, Turnišče, Velika Polana, Črenšovci in iz treh madžarskih krajev. Vseh je bilo kar 350! Upokojence je pozdravil župan Pavel Nemet, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Zveze upokojenskih društev Slovenije Mirko Berhard. Na družabnem srečanju upokojencev pri nekdanji kobiljanski stražnici so peli pevski zboru s Kobilja, Bistrice in iz Turnišča. (J. Ž.) Velika pridobitev v Malih Dolencih Petnajstega avgusta 1999. leta so prebivalci štirinajstih gospodinjstev iz zaselka Mali Dolenci v Dolencih na Goričkem sklenili, da bodo zgradili mrliško vežico. Zagrizeno so se lotili dela in uspeli: točno čez leto dni - 15. avgusta 2000, na praznik Marijinega vnebovzetja - so delo uspešno sklenili. Na slovesni maši je dolenski župnik Viljem Hribernik vežico blagoslovil in jo predal namenu. Po svečanem delu so se vsi krajani Malih Dolenec, ki so sodelovali pri uresničitvi smelega načrta, in njihovi sorodniki sešli na zakuski, kjer so se izkazale predvsem gospodinje s svojimi dobrotami. Dela so stala okrog pet milijonov tolarjev. Tri milijone je prispevala Občina Šalovci (za kar so hvaležni županu Aleksandru Abrahamu), dva milijona pa je delež krajanov, in sicer v denarju in prostovoljnem delu. Gradbeni odbor so sestavljali: Stanko Konkolič, predsednik, in člani: Janez Svetec, Anton Lanjšček, Vendel Korpič, Jože Vogrinčič in Ludvik Lapoša. Zahvala gre tudi družini Varga, ki je darovala zemljišče za razširitev dovozne poti in ureditev parkirišča. - Besedilo in foto: J. Konkolič 16 REPORTAŽA 31. avgust 2000, IBW Država mora sanirati posledice Na namakanje pa smo pozabili a je suša postala naravna katastrofa velikih razsežnosti, je zdaj že gotovo dejstvo. Čeprav govorimo o nacionalni katastrofi, vsa območja v državi niso enako prizadeta, zato jih pri sanaciji tudi ne bi smeli enako obravnavati. Državna komisija, ki ugotavlja škodo, je Slovenijo po količini padavin in prizadetosti razdelila na štiri območja (0,1,2 in 3), iz sanacije pa že izločila dve območji (O in 1), kjer je suša povzročila manj kot 30 odstotkov škode. Med najbolj prizadeta območja v Sloveniji gotovo spada Pomurje, še zlasti prekmurski del, kjer je bilo že od lanske jeseni najmanj padavin, k posledicam suše pa je veliko prispevala tudi pedološka sestava tal. Po ocenah škode do 30. junija se v tretjo stopnjo prizadetosti uvrščajo Obala in slovenska Istra, Bela Krajina, Dolenjska, Kozjansko, del Savinjske doline, Podravje, Prlekija in Prekmurje. Skrajni severovzhodni del države med najbolj prizadetimi Čeprav vsa ta območja spadajo v tretjo stopnjo prizadetosti, pa so med njimi vendarle razlike, zato Pomurci in še posebej Prekmurci vztrajajo, da je treba opredeliti še četrto in morda tudi peto stopnjo prizadetosti. Po revidirani oceni je škoda do 30. junija na najbolj prizadetih območjih (1 in 2) dosegla 10,7 milijarde tolarjev, od tega na 2. območju 670 milijonov tolarjev in na 3. območju prizadetosti 10 mi-liiarrl tnlariev Višina škode na PO kulture in sestave tal, največ škode pa je prav gotovo utrpel najbolj severovzhodni del države. To bi lahko sklepali že po količini padavin, ki jih je bilo tu najmanj. Od 84 tisoč hektarjev kmetijskih površin v obdelavi v Pomurju jih je bilo prizadetih 72 tisoč hektarjev, kar polovica ocenjene slovenske škode do 30. junija pa je v Pomurju. Škoda se je seveda bistveno povečala po 1. juliju in dosegla vrhunec sredi avgusta, ko so temperature narasle skoraj na 40 stopinj in marsikje povsem uničile pridelek. Državna in občinske komisije morajo zato ponovno oceniti škodo, na državi pa ostane obveza, da zagotovi sredstva za njeno delno sanacijo. Gledano v celoti škoda zaradi suše v slovenskem gospodarstvu ne bi smela predstavljati katastrofe, saj ustvarja slovensko kmetijstvo le 2,5 odstotka domačega bruto proizvoda, od njega pa živi le 4 odstotka prebivalstva. Predstavlja pa katastrofo za najbolj kmetijska območja, kot je Pomurje, kjer je od kmetijstva odvisnih še vedno 20 odstotkov prebivalcev in posledice suše tukaj lahko Kaj obljublja minister Smrkolj? Kmetijski minister Ciril Smrkolj pravi, da se je vlada s problematiko suše seznanila že junija, takrat si je tudi sam ogledal nekatera prizadeta območja, ponovno pa jih je obiskal konec prejšnjega tedna. Po ministrovih besedah je vlada o zakonu za sanacijo škode po suši, ki so ga predlagali poslanci, razpravljala že prejšnji četrtek in ugotovila, da je 3 milijarde tolarjev, kolikor naj bi po prvotnem vladnem predlogu namenili za sanacijo, odločno premalo. Razprava na vladi je tekla v smeri, da se najbolj prizadetim sanira vsaj 50 odstotkov do konca junija oce- | pa 30 odstotkov ocenjene škode. Minister pravi, 'da je kolege v vladi uspel prepričati, da se za to zagotovi 5,8 milijarde tolarjev, skupaj pa je potrebno najti vire za zagotovitev teh sredstev ter možnosti za čim prejšnje izplačilo prizadetim. Seveda po njegovem ostaja vprašljiv drugi del škode, ki je nastala po 30. juniju. Vlada se je opredelila, da mora državna komisija skupaj z občinskimi ponovno oceniti škodo in do konca septembra pripraviti ustrezno podlago za razpravo v vladi. Škoda, ki je nastala v drugi polovici leta, je po nekaterih predhodnih ocenah strokovnjakov izredno visoka in bo lahko dosegla od 25 do 30 milijard tolarjev. so bili v drugi polovici leta zaradi suše in izredno visokih temperatur poleg tradicionalnih poljščin močno prizadeti trajni nasadi, predvsem sadovnjaki in tudi vinogradi. Za te še ni znano, kakšne bodo posledice v prihodnjih letih, zato se bo njihova sanacija morala nadaljevati.v prihodnja leta. Za sanacijo škode, ki je nastala po 30. juniju, naj bi sredstva zagotovili v proračunu za leto 2001. Stališča vlade so drugačna Medtem ko minister Smrkolj zatrjuje eno, so stališča vlade nekoliko drugačna. Ta je na korespondenčni seji v torek sprejela terim soglaša, da je potrebno za sanacijo škode interventno zagotoviti sredstva državne pomoči. Z amandmajem je dopolnila sam naslov zakona, saj je iz sanacije izločila škodo, ki jo je povzročila divjad ter neurje s točo, zato naj se naslov zakona glasi Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše in plazenja tal v letu 2000. Vlada je predlog zakona dopolnila tudi z amandmajem, da skupni obseg sredstev, s katerimi se zagotavlja pomoč, znaša 5,6 milijarde tolarjev, od tega za sušo 80 odstotkov in za plazenje tal 20 odstotkov. Sredstva se zagotovijo iz proračuna za letošnje in prihodnje leto. Do zakonskega predloga se je opredelil tudi matični odbor za infrastrukturo in okolje in ga podprl, zataknilo pa se je pri višini sredstev za sanacijo škode. Predlogu vlade, da država zagotovi 5,6 milijarde tolarjev iz proračuna za leto 2000 in 2001, so namreč nasprotovali, zato je matični odbor sprejel amandma, da se za to zagotovi 10 milijard tolarjev. Na začudenje navzočih minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj amandmajev vlade ni zagovarjal in je celo ocenil, da je predvidenih 10 milijard tolarjev za sanacijo škode premalo. Tudi državni zbor je držal obljubo in sprejem interventnega zakona uvrstil na torkovo sejo. Z obravnavo te točke dnevnega reda v torek niso končali in so jo nadaljevali včeraj, razprave pa so se nagibale v to smer, da bi za sanacijo škode po suši in plazenju tal vendarle kazalo zagotoviti več sredstev, kot je v svojem amandmaju predlagala VESTNIK , 31. avgust 2000 REPORTAŽA & KRONIKA Stališča kmetijsko* gozdarske zbornice Pomembno vlogo pri iskanju interesov kmetijcev mora odigrati seveda novoustanovljena kme-tijsko-gozdarska zbornica in ta se je zdaj že znašla na preizkušnji. Po besedah Franca Režonje, ki v zbornici vodi odbor za poljedelstvo, je odbor že v juniju začel z aktivnostmi. V odboru ugotavljajo, da so razmere katastrofalne, zato rešitve pričakujejo v najkrajšem možnem času. Zahtevajo takojšnje izplačilo kompenzacijskih plačil, saj so zahtevke za to kmetje že predložili, prav tako pa tudi akontacijsko plačilo za sanacijo posledic suše na osnovi popisa občin. Živinorejcem je potrebno sofinancirati nabavo krme v višini 40 odstotkov nakupne cene in sofinancirati setev krmnih dosevkov v višini 32.500 tolarjev po hektarju. Predlagajo, da se takoj sprejmejo ukrepi za intervencijo na trgu živine za zakol, ponovno pa naj se oceni škoda, ki je nastala po 1. juliju. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo, da najemnike oprosti plačila najemnin za prizadeta kmetijska zemljišča, kmetom, ki imajo v najemu zemljišča drugih kmetov, naj najemnino poravna država, poslovnim bankam in zvezi hranilno-kre-ditnih služb pa predlagajo, da sprejmejo moratorij na plačilo zapadlih obveznosti za oškodovance. Kaj predlagajo Pomurci? Kmetijci brez pomoči države posledic suše ne bodo mogli sanirati, saj je v Pomurju pričakovati več kot polovični izpad dohodka v kmetijstvu, ogrožena pa bo socialna varnost marsikaterega kmečkega gospodarstva. Ker se zaradi suše že čuti pomanjkanje krme, bo najbolj ogrožena predvsem I živinoreja, zato je treba vsa prizadevanja usmeriti v zagotovitev ustrezne krme in ohranitev osnovne plemenske črede. Seveda pa ne kaže ohraniti plemenske črede za vsako ceno, zato bo svetovalna služba pripravila ustrezne programe sanacije za posamezne kmetije. Rejci naj obdržijo le najbolj kakovostne plemenske živali, slabe pa izločijo, saj bi sicer z najemanjem posojil za nakup krme lahko zabredli v težave, iz katerih se ne bo moč zlahka izkopati. Oprostitev carine za suho koruzo, ki je v veljavi do 10. septembra, naj se po predlogu pomurskih kmetijcev podaljša, prav tako pa naj se dovoli tudi brezcarinski uvoz sveže koruze. Pomurski kmetijci se zavzemajo tudi za oprostitev plačila najemnim za zemljišča, ki so v lasti sklada ter za povrnitev najemnin, ki jih najemniki plačujejo drugim lastnikom kmetijskih zemljišč. Nekatere predloge jemati z rezervo Predlogov, ki bi omilili posledice suše, je sicer še nekaj, vendar bi nekatere kazalo jemati z rezervo, saj je vprašanje, če se bodo realizirali. To, da bi poslovne banke sprejele moratorij za plačilo zapadlih obveznosti, znižanje ali morda celo odpis obresti, je malo verjetno, prav tako ostaja vprašljiva tudi zahteva po odpisu prispevkov za pokojninsko-invalidsko in zdravstveno zavarovanje kmetov na prizadetih območjih, medtem ko država ima možnosti za odpis davkov. Primerljivo s potresom v Posočju Suša, kot je na nekaterih najbolj prizadetih območjih ne pomnijo, je po razsežnostih primerljiva s posledicami potresa v Posočju. Tam se je v sanacijo vključila država, zato tudi ob tej naravni katastrofi ne bi smela zatajiti. In tudi ob tej nesreči mora priti do veljave pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da. Če je kmetijskemu ministrstvu uspelo zagotoviti sredstva za izplačilo sredstev hmeljarjem pred obiranjem, bi se morala sredstva za direktne podpore po hektarju in druga kompenzacijska plačila najti tudi za prizadete po suši. Minister Smrkolj je obljubil, da bodo ta izplačila že v septembru in upamo lahko, da obljubo držal tako kot pri hmeljarjih. Seveda pa same sanacije posledic suše ne bi smeli preveč zakomplicirati. Škodo je potrebno oceniti, določiti delež za njeno sanacijo, sredstva pa je treba nakazati neposredno prizadetim. Ti bodo sami že najbolje precenili, kako bodo prejeta sredstva porabili. Na ministrstvu za kmetijstvo razpolagajo s podatki za kmetije in težav za takšno obliko sanacije zato ne bi smelo biti. Nakazilo sredstev posameznim občinam ne bi bilo priporočljivo. Te naj za sanacijo in pomoč prizadetim namenijo sredstva občinskega proračuna. Ob vsem tem pa se nam vseeno zastavlja pomislek, da bomo pri sanaciji škode po suši ostali na pol poti in problemov ne bomo rešili celovito. Vse dosedanje razprave v vladi in v državnem zboru so namreč govorile le o sanaciji škode, ki je nastala do konca junija, medtem ko o škodi v juliju in avgustu ni bilo veliko govora. Je pa ta škoda občutno višja od tiste v prvem polletju. Pred nami so volitve in tisto, kar ne bomo opravili pred njimi, bo pozneje le težko prišlo ponovno na dnevni red. Bodo najbolj prizadeti kmetijci tako ostali spet opeharjeni, tako, kot so bili že velikokrat doslej? LUDVIK KOVAČ, foto: NATAŠA JUHNOVB Vlomilci in tatovi V Moravskih Toplicah sta objestneža iz okolice Ptuja razbila opremo v sanitarijah in naredila za 20.000 tolarjev škode. Pri početju ju je ujel varnostnik. - Nekdo je ukradel kopalcu na kopališču v Murski Soboti mobilni telefon in 2.000 tolarjev. - 23. avgusta med 13.30 in 14.45 je nekdo prišel neopazno v pisarno podjetja Sauberma-cher - Komunala Murska Sobota in ukradel žensko torbico z osebnimi dokumenti in 15.000 tolarji. V Gornji Rad-I goni na Maistrovem trgu je neznanec preluknjal z ostrim predmetom prednji gumi parkiranega osebnega avta in naredili za 20.000 tolarjev škode. - Še bolj pa je oškodovan občan iz Črenšovec, katerega osebni avto so neznanci opraskali z ostrim predmetom in tako naredili za 130.000 tolarjev škode. - V noči na 25. avgust je nekdo I vlomil v kovinsko blagajno re-: stavracije Vikend v Radencih in se »opekel«: našel je.borih 4.000 tolarjev. - Istega dne je bilo vlomljeno v osebni avto Yugo, ki je bil parkiran v Murski Soboti. Vlomilec je odnesel avtoradio Blaupunkt, vreden 30.000 tolarjev. -Spet se je pojavil ponarejn »denar«, in sicer za 5.000 in 1.000 tolarjev, zato bodimo previdni pri prejemanju gotovine. Taka pa že ni bila frizerka v BTC-ju v Nemčavcih, kajti neznanec, ki gaje lepo ostrigla, je storitev plačal s i ponarejenim bankovcem za i 1.000 tolarjev. - Ponarejeni [ bankovec za 5.000 tolarjev pa je nekdo uspel vnovčiti tudi v skladišču Petrola v Murski Soboti. - 27. avgusta ponoči je nekdo s silo odprl hladilno omaro na bencinskem servisu na Tišinski cesti v Murski Soboti in povzročil za 9.000 tolarjev škode. - V Ženiku pa so našli ukradeno kolo z motorjem Tomos avto-matic, modre barve, številka okvirja 668457. Lastnik naj se oglasi na PP v Gornji Radgoni. - 28. avgusta je neznanec izkopal ha njivi v Veščici pri Murski Soboti okrog 200 kilogramov krompirja in lastnika oškodoval za 10.000 tolarjev. - Občan z Razkrižja je prijavil tatvino elektromotorja, vrednega 20.000 tolarjev, ki mu ga je nekdo ukradel z mešalca za beton, j . ruuiuiju so terjate 16. letošnjo žrtev. V ponedeljek, 28. avgusta, okrog 16.35 se je 22-letni Iztok P. iz okolice Lenarta peljal z osebnim avtom po lokalni cesti v Negovi v smeri Spodnji Ivanjci. Domnevno naj bi peljal z neprimerno hitrostjo, zato je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je avto dvignil v zrak in pristal na strehi ob drevesu. Voznik se je tako hudo poškodoval, da je med prevozom v soboško bolnišnico umrl. Žalostno! - Foto: O. B. Zgodilo se je... Črenšovci Š. N. iz Črenšovec je težko prenašal vročino in odšel spat na podstrešje gospodarskega poslopja, kjer je bilo manj vroče kot pa v sobi. Okrog 4.30 ga je prišla iskat žena, češ naj pride v hišo, ker je vročina znosnejša. Odzval se je klicu in ko je hotel sestopiti po lestvi, je omahnil z višine treh metrov na betonska tla in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je po štirih urah umrl. Murska Sobota V križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice je M. J. iz okolice Lendave zaradi prekratke varnostne razdalje trčil s svojim avtom v S. M. iz okolice Murske Sobote. Slednji ima zvin vratne hrbtenice. Gornja Radgona Voznik osebnega avta Aleksander 0. se 24. avgusta je vključeval s parkirnega prostora v promet na Prešernovo ulico, pri tem pa ni upošteval prometnega znaka ustavi, ampak je peljal kar naprej. Prav v tistem hipu pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem Robert F. Vozili sta trčili in kolesar se je hudo poškodoval. Ljutomer V Ljutomeru je boleče odjeknila vest o smrti 64-letne meščanke Ljudmile Š. V nedeljo, okrog 3. ure, jo je povozil tovorni vlak. Z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil so ljutomerski policisti ugotovili, da posredi ni bila tuja krivda. Zakaj je želela umreti? Černelavci V soboto, 26. avgusta, se je zgodila huda prometna nesreča med , Černelavci in Vanča vasjo. Neznani voznik yugeca temno modre barve je v desnem preglednem ovinku vozil po sredini vozišča, zaradi tega se avtomobilist R. B. iz Murske Sobote, ki se je pripeljal z nasprotne smeri, umikal in zapeljal na desno bankino, kjer pa je izgubil oblast nad vozilom, saj ga je zaneslo na nasprotno smerno vozišče in je čelno trčil v osebni Spet sojenje Vagabundu a Okrožnem sodišču v Murski Soboti je bila ponovna sodna obravnava zoper osumljenega Marka Riharja, direktorja turistične agencije Vagabund, ki mu je obtožnica očitala goljufije in ponarejanje poslovnih listin. Zanje je že bil obsojen, toda njegov zagovornik in državna tožilka sta se na sodbo pritožila. Višje sodišče v Mariboru je sodbo (zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) delno razveljavilo. Gre predvsem za tisti del, ki se je nanašal na očitano mu kaznivo dejanje goljufije, ki naj bi bila storjena na škodo mariborskih dijakov (plačali so izlet, ki pa ga agencija Vagabund ni uspela izpeljati). Senat soboškega okrožnega sodišča je v torek obtoženca spoznal za krivega za tista dejanja, ki jih Višje sodišče v Mariboru ni zavrnilo, in mu izreklo kazen leto in tri mesece zapora. Marko Rihar, ki je že bil na prestajanju prej izrečene (višje) zaporne kazni, je zdaj spet v priporu. Doslej je odsedel že deset mesecev. Tako on kot tožilka sta spet napovedala pritožbo na višje sodišče. O. B. 1 avto, s katerim se je pripeljal pravilno B. L. iz Radenec. Nič kriv B. L. in sopotnice L. R. iz okolice Murske Sobote sta se hudo poškodovala, R. B. pa lažje. V času našega poročanja pa še niso odkrili voznika yuga, ki je vse to »zakuhal«. Martjanci Murskosoboški policisti so 25. avgusta obravnavali kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, ker je skupina mlajših oseb v Martjancih pretepla občana iz Martjanec in mu prizadejala hudo poškodobo, zaradi katere so ga z reševalnim vozilom prepeljali v soboško bolnišnico. Pretepače bodo prijavili. Črenšovci • V nedeljo, 27. avgusta, ob 15.45 je izbruhnil požar na leseni lopi KZ Črenšovci. Ugotovili do, da je 13-let-ni otrok kadil v neregistriranem avtu R-4, ki je bil postavljen v omenjenem prostoru. Mimo je pripeljal kolesar in otrok, ki je skrivaj »vlekel« dim, se je ustrašil in vrgel »čik« pod sedež, ki pa se je hitro vnel, nato pa se je ogenj naglo razširil na vse vozilo in na lopo, veliko 10 krat 7 metrov. Škode je za več kot 500.000 tolarjev. Ogenj so pogasili črenšovski, žižkovski in bistriški gasilci. Prosenjakovci V izpostavi Centra za odstranjevanje tujcev (COT) v Prosenjakovcih je romunski državljan Cristinel O. brez razloga napadel vodjo izmene Dejana V. Ko ga je le-ta hotel pomiriti, so se vmešali še drugi tujci in policistu preprečili izvedbo uradnega postopka. Ker so v izpostavi COT pričakovali še kaj hujšega, so poklicali osem policistov. Tujci so se medtem »zabarikadirali« V sobo in zapiti vhod s posteljami, zato so policisti uporabili plinski razpršilec. Že omenjeni Romun je potem odtrgal od postelje železno palico in z njo udaril policista po glavi. Končno so razgrajača prijeli in odpeljali na PP Murska Sobota in ga pridržali za določen čas. Š. S.B 18 ŠPORT 31. avgust 2000, I»1 Nogometni komentar Mura in Beltinci še brez zmage Nogometaši Mure iz Murske Sobote tudi v šestem kolu prvenstva v prvi državni ligi niso uspeli premagati Dravograd. Tako so še edino moštvo brez zmage in s tremi točkami na desetem mestu. Slab start Sobočanov daje veliko glavobola tako vodstvu kluba, ki išče rešitve, kakor tudi ljubiteljem nogometa, ki ne morejo verjeti, da so se njihovi varovanci znašli v takšnem položaju. Tekma z Dravogradom je zopet pokazala, da Sobočani ne znajo zadeti v polno, niti če so vrata prazna, povsem pa jim je obrnila hrbet tudi sreča. Tako so na zadnji tekmi zapravili tri stoodstotne priložnosti, enkrat pa zadeli okvir vrat. Najbolj so vsekakor razočarale nove okrepitve, od katerih je bilo zlasti pričakovati večjo učinkovitost. Tako je na dlani, da bodo v teh dneh nekateri igralci morali zapustiti Fazanerijo, več veselja in miru pa naj bi prinesli nekateri novi igralci. Zamenjava trenerja zaenkrat ne pride v poštev, saj ima sedanji trener Zlatko Kranjčar sklenjeno enoletno pogodbo. Med prekmurskimi drugoligaši so najslabše štarfali Beltinčani, ki tudi v četrtem kolu niso uspeli premagati Dravinjo iz Slovenskih Konjic in so tako še brez zmage z eno samo točko na predzadnjem mestu. Z individualno igro posameznikov, brez prave borbenosti in kolektivne igre ne more biti uspehov. Za ljubitelje nogometa je nerazumljivo, da se lahko moštvo, v katerem igra kar šest bivših prvoligaških igralcev in nekaj perspektivnih mladincev, ki so nosili državni dres, predstavi v tako slabi luči. To tembolj, ker so tokrat igralci pravočasno dobili izplačila. Ob tem bi se igralci morali vsekakor zamisliti. Bolj zadovoljni kot v Beltincih so v Lendavi in Renkovcih. Nafta iz Lendave je znala izkoristiti ugoden žreb, kajti iz treh tekem doma je osvojila 7 točk, kar je dobra osnova za nadaljevanje prvenstva. Zelo zadovoljni pa so lahko tudi v Renkovcih, saj so dosegli prvo drugoligaško zmago. V derbi tekmi novincev so premagali Brda, njihova zmaga pa bi lahko bila izdatnejša, če bi nespretni napadalci znali izkoristiti nekaj idealnih priložnosti za gol. Solidno so igrali tudi s Pohorjem v Rušah, saj so si domačini uspeli zagotoviti zmago šele v zadnjih dvanajstih minutah. . V tretjem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi je do nevšečnosti prišlo v Apačah, kjer bi morala biti odigrana tekma med Apačami in Kemo iz Puconec. Ker pa vsi igralci Kerne niso imeli potrebnih zdravniških pregledov, tekma ni bila odigrana in bo verjetno registrirana s 3 : O za Apače. Za prijetno presenečenje so poskrbeli nogometaši Kobilja, ki so nepričakovano, vendar zaslužno zmagali v Bakovcih. Turnišče je po pričakovanju premagalo Veržej in je še edino moštvo brez izgubljene točke. Odranci so po pričakovanju premagali Nograd Hotizo in dosegli prvo zmago. Čarda je v Martjancih premagala Go-ričanko Big Fun in prav tako dosegla prvo mesto. Lesoplast iz Križevec je po pričakovanju zmagal z Bistrico. Tekma na Kuzmi med Črenšovci in Tromejnikom Slovenico pa se je končala neodločeno. S tekmovanjem so začeli tudi v medobčinskih nogometnih ligah Murske Sobote in Lendave. V prvi soboški medobčinski nogometni ligi so pripravili prijetno presenečenje nogometaši Slatine iz Radenec, ki so visoko premagali Lipo. Preseneča tudi visoka zmaga Prosenjakovec nad Serdico in pa zmaga Grada v Ljutomeru. Rakičan je prepričljivo premagal Romo, Tišina je zmagala v Ižakovcih, Cankova pa je premagala Bratonce. V lendavski prvi medobčinski nogometni ligi preseneča visoka zmaga Nedelice s Panonijo in Dobrovnika nad Polano. Visoko zmago so dosegli tudi nogometaši Čentibe v Petišovcih, Lakoš pa je premagal Olimpijo iz Dolge vasi. Namizni tenis Kerna Puconci stabilen prvoligaš »Prvoligaška namiznoteniška kluba Moravske Toplice Sobota in Kerna Puconci dobro sodelujeta, to pa je gotovo v obojestransko korist. Tega smo veseli, veseli pa smo tudi, da se je naš klub uvrstil v prvo državno ligo, kjer želimo tudi ostati,« je povedal uvodoma na tiskovni konferenci predsednik NTK Kerna Puconci Ernest Nemec. Tehnični vodja in igralec Robi Smodiš, ki je ugodno ocenil dosedanje priprave, se je strinjal z ugotovitvijo predsednika, da je osnovni cilj kluba obstanek v ligi, saj so ekipe v drugi polovici zelo izenačene, tako da bodo o posameznih uvrstitvah odločale malenkosti, in nadaljeval: »Veseli bi bili, če bi zasedli sedmo mesto na lestvici, vse, kar bi bilo več, pa je izvrstno. Večina klubov, ki nastopa v prvoligaški konkurenci, ima večletne izkušnje, teh pa nam primanjkuje tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu,« je povedal Robi Smodiš, potem pa predstavil strokovni in igralski kader. Člansko ekipo Kerne iz Puconec sestavljajo: Mirko Unger, ki je tudi trener, Bojan Pavič, Borut Benko, Andrej Sapač in Robi Smodiš. Klubu pa Kasaške dirke v Gornji Radgoni Štiri zmage Ljutomerčanom V okviru ■ Kmetijsko-živilskega ‘sejma v Gornji Radgoni je pripravil KK Ljutomer na štadionu športnorekreacijskega centra v Gornji Radgoni 20. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. V sedmih dirkah je nastopilo 68 kasačev, ki so tekmovali na 1620 m dolgi stezi. Štiri zmage so pripadle Ljutomerčanom, tri pa so odšle v Ljubljano. Najpomembnejšo dirko za veliko nagrado sejma je dobil Ljubljančan Milan Prašnikar s Sadamom (1:17,5). Prireditev si je ogledalo okrog 1000 gledalcev. Rezultati - 1. dirka (3- do 12-letniki): 2. Don MS (M. Slavič) 1: 17,7, 3. Fortuna C Lee (Makovec) 1:18,7; 2. dirka (2-letniki): 1. Den MS (M. Slavič) 1:18,7; 3. dirka (3- do 4-letniki): 1. Adriatic (Šonaja) 1:22,5, 3. Dally Tornado (Kranjc) 1:23,0; 4. dirka (3- do 6-letniki): 1. Aleksander (Jo. Sagaj) 1:21,3, 2. Moni Leid (Kukolj) 1: 21,3, 3. Lenny M (D. Heric) 1:21, 6; 5. dirka (3-do 12-letniki) -mednarodno srečanje Slovenija Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 6. kolo Mura: Dravograd 1:1 Tabor: Primorje D: 0 Gorica : Publikum 0 : 4 Domžale: Maribor 0; 2 Korotan: Koper 2:0 Rudar: Olimpija 0 : 2 Olimpija 6 5 0 1 18:7 15 Maribor 5 4 1 0 12:3 13 Tabor 6 3 2 1 10:8 11 Rudar 6 3 2 1 7:6 11 Dravograd 6 2 2 2 10:6 8 Gorica 5 2 2 1 6:7 8 Primorje 6 2 2 2 6:7 8 Publikum 6 2 1 3 10:13 7 Korotan 6 2 1 3 6:10 7 Mura 6 0 3 3 2:7 3 Koper 6 1 0 5 4:10 3 Domžale 6 1 0 5 3:10 3 2. SNL Rezultati - 3. kolo Renkovci: Brda 2 : 0 Viator: Beltinci 1:1 Nafta : Elan 0 : 0 Jadran: Šmartno 4:1 Šentjur: Pohorje 1 : 0 Iv. Gorica : Triglav 0 : 3 Dravinja: Zagorje 0:0 Železničar: Aluminij 2:2 Rezultati - 4. kolo Nafta: Brda 3:1 Beltinci: Dravinja 0:1 Namiznoteniška ekipa Kerne iz Puconec, ki bo prvič tekmovala v prvi državni ligi. Stojijo od leve: Ernest Nemec (predsednik), Robert Smodiš, Andrej Sapač, Mirko Unger, Borut Benko in Bojan Pavič. Fotografiaj: Jure Zauneker bo po svojih močeh pomagal tudi Štefan Kovač. Za drugo ekipo Kerne iz Puconec, ki bo tekmovala v tretji državni ligi, pa bodo igrali: Vasja Gorčan, Primož Gider, Mario Balažič in Matej Kuhar. Sicer pa v klubu načrtno skrbijo za naraščaj, saj trenutno vključujejo'osem mladih, v septembru pa bodo v klub pritegnili še nove člane. Članska - Madžarska: 1. Dali (Jo. Sagaj) 1:16,9, 2. Honey Goal (Osterc) 1:17,2, 3. Fabian (Slana) 1:17,3, 4; 6. dirka (3- do 12-letniki): 2. Ford Piko (Makovec) 1:19,4, 3. Paterson (Kristl) 1:20,1; 7. dirka (3- do 12-letniki): 5. Ford AS (J. Slavič) 1:19,8. (NŠ) Atletika Na tradicionalnem Pohorskem gozdnem teku, kjer je sodelovalo okrog 100 tekačev iz Hrvaške in Slovenije, so bili tudi člani TS Radenske in dosegli nekaj dobrih uvrstitev, V teku na 8 km je zasedel Gregor Marušič med dečki do 15 let drugo mesto, pri dekletih do 20 let pa je bila Karmen Rau-tar tretja. Na 12 km dolgi progi je Karli Vrbnjak med veterani zasedel drugo, med ml. veterani je bil Marjan Rautar šesti, Roman Klančnik pa deseti, pri starejših članih pa je zasedel Jože Marušič 16., Anton Kovačič pa 17. mesto. (G. G.) Zagorje: Železničar 2:0 Jadran: Šentjur 2 :0 Šmartno: Aluminij 1:2 Triglav: Viator 2: 0 Elan : Iv. Gorica 3: 0 Triglav 4 4 0 0 12:0 12 Jadran 4 3 0 1 12:3 9 Pohorje 4 3 0 1 6:2 9 Elan 4 2 2 0 9:4 8 Aluminij 4 2 2 0 8:5 8 Zagorje 4 2 1 1 6:2 7 Šentjur 4 2 1 1 6:5 7 Dravinja 4 2 11 4:4 7 Nafta 4 2 1 1 4:4 7 1. Gorica 4 2 0 2 5:6 6 Renkovci 4 l'o 3 4:10 3 Železničar 4 0 2 2 4:7 2 Viator 4 2 0 2 3:8 2 Šmartno 4 0 1 3 3:9 1 Beltinci 401 3 1:7 1 Brda 4 0 0 4 2:11 0 3. SNL vzhod Rezultati - 3. kolo Odranci: Hotiza 2 :0 Čarda: Goričanka 2 : 0 Bakovci: Kobilje 1:2 Bistrica : Lesosplast 3 : 5 Turnišče : Veržej 3 :1 Apače : Kerna 3:0 b.b. Tromejnik: Črenšovci 1 :1 Turnišče 3 3 0 0 6:2 9 Lesoplast 3 2 0 1 7:5 6 Bakovci 3 2 0 1 5:3 6 Odranci 3 1 2 0 4.2 5 ičnhilia n i o n an R ekipa Kerne iz Puconec se je tudi prijavila na tekmovanje za Interpo-kal, ki se bo začelo oktobra. (FM) Sobočanom drugo mesto V Murski Soboti je bilo 31. tradicionalno mednarodno prvenstvo za kadete v namiznem tenisu. Sodelovalo je nad 100 igralcev iz 27 klubov iz Hrvaške in Slovenije. Med njimi so bili tudi tekmovalci Moravskih Toplic Sobote in Kerne iz Puconec. Najboljšo uvrstitev je dosegla ekipa kadetov Moravskih Toplic Sobote (Roudi, Fridrih), ki je zasedla dijugo mesto. Ekipa mlajših kadetov Kerne (Kuhar, Škra-ban) se je uvrstila med šestnajsterico. Med posamezniki kadeti sta Roudi in Fridrih pristala med osmerico, pri mlajših kadetih pa Marič med šestnajsterico. (M. U.) Nogomet Pred kratkim sta predsednik NKTromejnik Slovenica Miran Petek in direktor trženja pri Zavarovalnici Slovenica Metod Grah podpisala novo, enoletno pododbo o sponzorstvo. (FM) Na območju MNZ Lendava so bile odigrane pokalne nogometne tekme. Izidi: Dolina : Črenšovci 1 : 7, Panonija : Bistrica 0 : 5, Čenti-ba : Odranci 2 : 4, Dobrovnik : Kobilje 1:3, Polana: Hotiza 0 : 3 in Olimpija : Turnišče 1 : 4. (FM) V Sumegu na Madžarskem je bil nogometni turnir veteranov. Sodelovali so tudi nogometaši Dobrovnika in med 4 ekipami zasedli prvo mesto. Premagali so Karat s 6 : 0 in Egervar z 1 : 0 ter izgubili Su-megom z 0 : 3. (FH) Črenšovci 3 1 1 1 6:4 4 Čarda 3 1 1 1 3:2 4^ Goričanka 3 1 1 1 5:5 4 Tromejnik 3 1 1 1 4:5 4 Veržej 3 1 0 2 5:5 3 Hotiza 3 1 0 2 5:7 3 Apače 3 1 0 2 5:6 3 Kerna 3 1 0 2 3:6 3 Bistrica 3 0 0 3 5:12 0 1. MNLMS Rezultati - 1. kolo Ižakovci: Tišina 2:4, Roma: Rakičan 1:4 Ljutomer: Grad 1:2 Cankova: Bratonci 4:3 Slatina: Lipa 5 :2 Serdica: Prosenjakovci 2:6 1. MNL Lendava Rezultati - 1. kolo Lakoš: Olimpija 1:0 Petišovci: Čentiba 1: 7 Dobrovnik: Polana 4: 0 Nedelica: Panonija 6:1 2. MNLMS Rezultati -1. kolo Šalovci: Bogojina 3:0 Makoter: Gančani 4:0 Pušča: Dokležovje 2: 0 Rotunda: Hodoš 2 :6 2. MNL Lendava Rezulatti - 1. kolo Dolina: Žitkovci 0:4 Kapca: Nafta (v.) 2:4 Mnefio ■ Vraničar 4 ■ H Prva državna nogometna liga Mura : Dravograd 1 ; 1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Mesarič (12), 1 : 1 Koren (52). Mura: Luk, Lukič, Gabor, Dominko, Cifer, Erniša, S. Žilavec (Horvath), Grizold (D. Žilavec), Benko, Mesarič, Gajser (Petrovič). Druga državna nogometna liga Renkovci: Brda 2 : 0 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 300. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelca: 1 : 0 Puhar (45), 2 : 0 S. Bojnec (87). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, Kerman, Nežic, S. Bojnec, Litrop (Gra-ber), R. Bojnec, A. Ritlop, Puhar, S. Lebar, Kocet. Viator: Beltinci 1 : 1 Ljubljana - Igrišče Svobode, gledalcev 250. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelca: 0 : 1 Kološa (27), 1 : 1 Ubavič (60). Beltinci: Fekonja, Kološa, Matevž Fras (Mertuk), Slana, Kokaš (Džafič), Erjavec, Novak, Matej Fras, Zver, Zorica (Gruškovnjak), Fajdiga. Nafta : Elan 0 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Vivod (Mislinja). Nafta: Starovasnik, Hozjan (Horvath), Gostan (Zver), D. Novak, Tratnjek, Drvarič, Gerenčer, Godina (T. Novak), Varga, Utroša, Ulen. Beltinci: Dravinja 0 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 350. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Strelec: 0 : 1 Sire ((56). Beltinci: Fekonja, Kološa, Cener, Fajdiga, Antolin (Slana), Novak, Kokaš, Fras, Škafar, Gruškovnjak (Mertuk), Zver (Erjavec). Nafta: Brda 3 : 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Mihalič (Koper). Strelci: 0 : 1 Fikfak (29), 1 : 1 D. Novak (40), 2 : 1 Varga (47), 3 : 1 Tratnjek (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Gostan (T. Novak), D. Novak, Tratnjek, Ulen, Gerenčer, Godina, Varga, Utroša (Horvath), Baša. Pohorje : Renkovci 2 : 0 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 300. Sodnik: Kogej (Idrija). Strelca: 1 : 0 Bloudek (78), 2 : 0 Krepek (87). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, Kerman (Litrop), Nežic, S. Bojnec, Gra-ber, R. Bojnec, A. Ritlop, Puhar, S. Lebar, Kocet. Tretja državna nogometna liga_______________________________ Turnišče: Veržej 3 : 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: O : 1 Ropoša (11), 1 : 1 Lacko (48), 2 : 1 Vegič (52), 3 : 1 Lacko (90). Turnišče: Dominko, D. Pucko, J. Pucko, Š. Prša, Buzeti, Ternar (Doma), D. Prša (Lacko), Tompa, Gabor (Mujdrica), Škafar, Vegič. Veržej: Dervarič, Cmrečnjak, Pučko, Uršič, Hanžekovič, Vidmar, Nemec, Kosi; Kolb (Cvetko), Sinčič, Ropoša. Tromejnik Slovenica : Črenšovci 1 : 1 Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 250. Sodnik: Goričan (Draža vas). Strelca: 0 : 1 Hartman (32 - 11 m), 1 : 1 Kovač (63). Tromejnik Slovenica: Husar, Smodiš, Pelcar, J. Horvat, Šinko, Zrim, Cener (D. Horvat, Bence), Kovač, B. Horvat, Šalamon, Kulcsar. Črenšovci: Hanžekovič, Matjašec, Hartman, B. Horvat, Plej, Pintarič, Da. Horvat, Gomboc (Kreslin), De. Horvat (Tkalec), Vori, Krapec. Odranci: Nograd Hotiza 2 : 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelca: 1 : 0 Kavaš (1), 2 : 0 Brunec (64). Odranci: Marič, Kreslin, S. Virag, R. Berendijaš, Hozjan, D. Virag, Mertik, B. Berendijaš, Brunec (J. Virag), Zadravec, Kavaš. Nograd Hotiza: Žižek, Meričnjak (Koudila), Albin Lackovič, Oletič, Kolar, Horvat, Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop (Kerek), Gy6rkoš. Bakovci: Kobilje 1 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 0 : 1 Gyurkač(23), 1 : 1 Viher (55), 1 : 2 Kutoš(71). Bakovci: Gergorič, Ivančič, Viher, Sabotin, Bagola, Cor, Šnurer, Donša, Benko, Horvat, Verban. Kobilje: Cener, Turner, D. Bukovec, Horvat, J. Bukovec, Nemet, Laci, Muller, Gyurkač (Koša), Trajber(Gergorec), Karlovčec (Kutoš). Bistrica : Lesoplast 3 ; 5 Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 200. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelci: 0 : 1 Škaper(3), 0 : 2 Kardoš (45), 1 : 2 Kustec (46), 1 : 3 Časar (55), 1 : 4 Škaper (68), 2 : 4 Kuzma (86), 2 : 5 Škaper (88), 2 : 5 Kustec (89). Bistrica: Matek, Lazar, Kramar (Horvat), Maučec, Kolenko, Fifonja, Vel-din, Kustec, Kuzma, Gruškovnjak (Žižek), Ozbetič. Lesosplast: Zver, T. Kerčmar (Sukič), Šebok, Živič (Čerpnjak), Kardoš, Škerlak, Kranjčič, R. Kerčmar, Časar (Ulen), Škaper, Malačič. Čarda ; Goričanka Big Fun 2 : 0 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Koren (Renkovci). Strelca: 1 : 0 Vogrinčič (9), 2 : 0 Kerec (79). Čarda: Lepoša, Klemenčič, Čarni (Antolin), Jaklin, Meničanin, Cigut, Vogrinčič, Kerčmar, Kerec, Cmor (Horvat), Lang (Kranjec). Goričanka Big Fun: Grah, Buček, Kolar, F. Vogrinčič, Poredoš, Gider, Kren (Gumilar), Šuša, S. Vogrinčič, Frčko, Rajsar (Lapoša). Mali nogomet Odigrano je bilo prvo kolo v pomurski ligi malega nogometa. Rezultati: Krajna : Kupšinci 4 : 2, Prosečka vas : Mladinec 3 : 2, Bulls : Triglav 2 : 1, Videm : Černelavci 5 : 2, Tropovci: Junior SNV 2 : 2 in Kapela : Fla-minnn S ■ 1 (FM) VESTNIK , 31. avgust 2000 ŠPORT Pogovor s Primožem Starčičem, vodjem Teniškega centra Radenci Radenci - uspešen teniški razvojni center v Sloveniji Pred dvema letoma je podjetje Radenska zgradilo Teniški center Radenci, katerega upravlja podjetje Forming, ki teniške aktivnosti v Radencih vodi že osmo leto. Več o Teniškem centru Radenci smo se pogovarjali z vodjem Primožem Starčičem. - Kakšna je vloga Teniškega centra Radenci v pokrajini ob Muri in širše? »Teniški center Radenci se je v dveh letih delovanja uveljavil kot eden najvidnejših tovrstnih centrov v Sloveniji. V tesnem sodelo vanju z Zdraviliščem Radenska skrbi za kvalitetno šport-no-rekreacijsko in turistično ponudbo gostov zdravilišča. V Radencih, Gornji Radgoni in Murski Soboti organizira te-■ niške šole. Tako bodo od 11. do 13. septembra v vseh treh centrih vpisovali kandidate v teniško šolo. Skrbi za razna rekreacijska tekmovanja (pomurske lige, tekmovanja ob koncu tedna in druga). Poseben poudarek pa daje tudi organizaciji državnih prvenstev. Tako bo v Radencih od 18. do 23. septembra državno prvenstvo za člane in članice, kjer bodo sodelovali vsi naši najboljši tekmovalci in tekmovalke. Teniški klub Radenci organizira vsako leto več kot 30 teniških prireditev.« - Odziv mladih za teniške šole je velik. Ali imate za strokovno delo dovolj kadrov? »Naša teniška šola je letos dobila sponzorja in se imenuje Teniška šola Radenska - Triglav. V vseh treh pomurskih centrih vsako leto obiskuje teniško šolo okrog 130 mladih. Poleg dveh vrhunskih trenerjev Jureta Bukovca in Aleksandra Živina dela v teniški šoli še deset trenerjev, tako da je na najvišji možni strokovni ravni. Posebej velja poudariti, da teniška šola izvaja programe za vse starostne kategorije od najmlajših (vrtcev), začetne in nadaljevalne šole za rekreativce in tekmovalce, v njej pa najdejo svoje mesto tudi družine in odrasli. Najlepši zgled Teniške šole v Radencih je vsekakor 14-letna Andreja Klepač, ki se je pred poldrugim letom preselila v Radence in se razvila v vrhunsko tekmovalko, saj je na evropski lestvici vodilna v svoji starostni kategoriji, to pa je gotovo velika spodbuda preostalim mladim udeležencem teniške šole.« Mirko Unger - šestdesetletnik V minulih dneh je praznoval življenjski jubilej - šestdesetletnico -dolgoletni neutrudni športni delavec Mirko Unger iz Moravskih Toplic. Že od rane mladosti je bil velik ljubitelj športa. Najbolj ga je pritegnil namizni tenis, s katerim se ukvarja že 39 let. Nekaj časa se je preizkušal kot tekmovalec, potem pa se posvetil strokovnemu in or- - Že pred leti ste v Radencih uveljavili nekatere zanimive teniške turnirje, ki so tradicionalni? »Res je. V osemletni zgodovini delovanja podjetja Forming .je bilo v Radencih veliko zanimivih teniških turnirjev. Tako imamo že večletne tradicionalne teniške turnirje za mladino, kot sta pokal ESKIMO in pokal RADENSKA SPRINT. Lani smo v Radencih prvič organizirali državno prvenstvo za člane in članice. S teniško zvezo Slovenije imamo namreč skle njeno petletno pogodbo o organizaciji državnih članskih prvenstev. Najprivlačnejša je vsekakor Pomurska zimska teniška liga, ki se nenehno širi in v kateri sodelujejo ekipe iz Pomurja ter Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice ...» - Kaj načrtujete v prihodnje? »Dosedanje uspešno delo želimo v prihodnje še bolj utrditi. Poleg Radenec in Gornje Radgone 'smo pred kratkim vzpostavili tesno sodelovanje še s Teniškim klubom v Murski Soboti. Tako povezujemo vse aktivnosti na področju teniških šol in rekreacije v celotnem Pomurju. To pa želimo nadaljevati tudi v prihodnje.« FERI MAUČEC Badminton Mednarodno tekmovanje v Lendavi Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 2., in v nedeljo, 3. septembra, mednarodno tekmovanje v badmintonu (HJNCO). Na tekmovanju, ki bo v dvorani Dvojezične osnovne šole Lendava, bodo sodelovali igralci in igralke iz Francije, Rusije, Ukrajine, Slovaške, Madžarske in Slove- ganizacijskemu delu pri soboškem namiznoteniškem klubu in mu ostal zvest vse do danes, polnih 25 let. Ves čas dela na organizacijskem področju kot tehnični sekretar. Vrsto let je imel različne funkcije v organih TKS in ZTKO Murska Sobota. Več kot 15 let je bil kapetan slovenske reprezentance od pionirjev do članov. Tri leta je bil državni kapetan za pionirje in mladince v samostojni Sloveniji. Pod njegovim vodstvom je slovenska pionirska reprezentanca leta 1993 na evropskem prvenstvu zasedla 10. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev. Več kot 30 let že dela v raznih organih Namiznoteniške zveze Slovenije. Za svoje dolgoletno in uspešno delo v športu je dobil številna priznanja Športne zveze Murska Sobota in Namiznoteniške zveze Slovenije. Dobil je tudi Občinsko nagrado Murske Sobote in Bloudkovo plaketo. Ob življenjskem jubileju tudi naše čestitke. (FM) 20. jubilejni kolesarski maraton treh src Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci je pripravila pod pokroviteljstvom Radenske že 20. jubilejni kolesarski maraton treh src. Na startu pri lovskem domu Jež v Boračevi se je zbralo 416 kolesarjev, ki so vozili mali maraton, dolg 27 km, in veliki maraton, dolg 70 km. Med udeleženci sta bila najstarejša kolesarja 81 -letni Lojze Fajdiga iz Maribora in 72-letna Tončka Stanek iz Radenec. Najmlajša udeleženca pa sta bila 5-letni Tijan Rožanc iz Hrastja Mota in 11-letna Martina Gomzi iz Radenec. Na kolesarskem maratonu so sodelovale tudi številne skupine, med katerimi velja posebej omeniti' skupine Skay Star s 46 kolesarji, soboško Muro s 35 kolesarji in Pomursko banko s 16 kolesarji. Prireditev je ob zelo ugodnem vremenu lepo uspela.(FM, fotografija: JZ) Kolesarstvo Bron Simonu Spilaku na SP Na neuradnem svetovnem kolesarskem prvenstvu dečkov do 15 let, ki je bilo v Berlinu v Nemčiji, je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije (Simon Špilak iz Tropovec, Rok Zupančič iz Bleda, Vanjo Pi-Ijojčič iz Kranja in Andrej Fabian iz Gorice) in dosegla lep uspeh, saj je ekipno v skupni uvrstitvi zasedla tretje mesto. Zlasti se je izkazal Simon Špilak, ki je v dirki na kronometer zasedel tretje, v cestni dirki na 42 km peto in na kriteriju tretje mesto. Tako je Simon Špilak v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo, to pa je vsekakor velik uspeh in spodbuden rezultat za nadaljnjo športno kariero tega mladega in talentiranega kolesarja. Po vrnitvi domov so Simonu Špilaku pred občinsko zgradbo na Tišini pripravili prisrčen sprejem, ki se ga je udeležilo okrog 150 ljudi. (FM, fotografija:, NJ)' pije. V zelo močni konkurenci bodo sodelovali tudi domačini Jernej Novak, Miha Horvat, Simona Kon-cut, Sanja Nadž in Martina Bukovec. Šah Štefan Cigan tretji na DP V Zagorju je bilo državno prvenstvo v hitropoteznem šahu. Med 146 šahisti iz 32 klubov so s tremi ekipami sodelovali tudi šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Štefan Cigan, ki je zasedel med posamezniki z 10 (91,5) točkami izvrstno tretje mesto. Izkazal se je tudi Tomislav Gru-škovnjak, ki je z 9 (77) točkami zasedel štirinajsto mesto. Prva ekipa Radenske Pomgrada je zasedla s Atletika V avstrijskem Leobnu je bil ulični tek, ki je štel za pokal avstrijske Štajerske. Med več kot 200 tekači iz treh držav sta sodelovala tudi Karli Vrbnjak in Geza Grabar. Vrbnjak je med veterani zasedel drugo, Grabar pa pri članih šesto mesto. (G. G.) Možnosti za dobro uvrstitev ima tudi član Mladosti iz Lendave Denis Pešehonov, ki bo tokrat tekmoval za reprezentanco Ukrajine. Nagradni sklad je 5.000 DEM. (FM) 23,5 točke četrto, mladinska ekipa. Radenske Pomgrada je bila petnajsta z 18,5 točke, druga ekipa Radenske Pomgrada pa je pristala s 17,5 točke na devetnajstem mestu. Na 10. jubilejnem šahovskem Turnirju miru v Štrigovi so sodelovali med 105 šahisti tudi'pomurski šahisti. Najboljši med njimi je bil Aleš Lazar mlajši, ki je zasedel s 6,5 točke deseto mesto. Lea Šte-vanec je bila petnajsta, Boris Kovač pa sedemnajsti, oba sta zbrala po 6 točk. (FM) Kegljanje Prekmurci za pokal Savarie V Sombotelu na Madžarskem je bilo mednarodno kegljaško tekmovanje za pokal Savarie. Sodelovali so tudi kegljači Nafte iz Lendave in Radenske iz Murske Sobote ter dosegli povprečne rezultate. Nafta je podrla 3326 (Horvat 865, Radakovič 831, Matko 810, Žalik 820), prva ekipa Radenske 3316 (Šebjanič 823, Kovačič 842, Drvarič 834, Borovič 817), druga ekipa Radenske pa 3182 (Iskra 787, Gergjek 783 Bavec 812, Hojnik 800). Modelarstvo Korpič sedmi. Miiller deveti Modelarska sekcija pri Aeroklubu Murska Sobota je bila organizator državnega prvenstva z radijsko vodenimi modeli kategorije F3J. Sodelovalo je 16 tekmovalcev iz 6 klubov, med njimi tudi domačina Damijan Korpič in Franjo Mul-ler. Zmagal je Primož Rižner (LC Maribor) in drugič zapored postal državni prvak. Manj sreče je imel domačin in član državne reprezentance Damjan Korpič, ki je bil med favoriti, saj je moral zaradi težav z modelom tekmovanje predčasno končati in tako zasedel šele sedmo mesto. Franjo Miiller je bil deveti. (FM) Šport od tod in tam ______________________________ Motociklizem - AMD Trebnje je bilo organizator 17. gorske motociklistične dirke za Veliko nagrado Mirna 2000. Med 49 tekmovalci, ki so tekmovali v devetih razredih je sodeloval tudi Miljan Tapajher iz Murske Sobote in dosegel lep uspeh. V razredu super-bike nad 600 ccm je z motorjem Jamaha R1 zasedel tretje mesto. Atletika - Po uspešni operaciji se je Dragan Džuričič iz Rakičana zopet vrnil na tekaško stezo. Na prvem gorskem maratonu na Sljemenu pri Zagrebu (nadmorska višina 990 m) je med 96 tekači iz Hrvaške in Slovenije v svoji kategoriji zasedel šesto mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil štirinajsti. (FM) Športne igre KS - Športna zveza Beltinci in Krajevna skupnost Lipovci organizirata prve športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci, ki bodo v soboto, 2. septembra, ob 14. uri v športnem centru v Lipovcih. Tekmovali bodo v devetih zvrsteh, vlečenje vrvi pa bo štelo za posebno nagradi KS Lipovci. (FM) Tenis - Odigrano je bilo četrto kolo pomurske poletne teniške lige. V kategoriji A vodi Aleš Čerp-njakz91 točkami pred Primožem Starčičem, 65, in Petrom Pola-ničem, 43 točk. V kategoriji B je v vodstvu Matej Starčič s 87 točkami pred Iztokom Vršičem, 63, in Benom Žnuderlom, 55 točk. V kategoriji C vodi Miha Potočnik z 98 točkami pred Sašom Babičem, 74, in Dejanom Kolaričem, 57 točk. V kategoriji D pa je na prvem mestu Franc Maučec s 76 točkami pred Lojzetom Filipičem, 69, in Jožetom Bračkom, 60 točk. (FM) Badminton - V nemškem He-rxhelmu je bil mednarodni turnir v badmintonu. Med 24 klubi je sodelovala Mladost iz Lendave in dosegla lep uspeh. V polfinalu je Mladost premagala Markt Schwa-ben z 8 : 0, v finalu pa igrala s SV Ludvvigshafnom 4 : 4. Zaradi boljšega količnika v setih je Mladost zasedla prvo mesto. Za Mladost so igrali: Pešehonov, Novak, Horvat, Sekereš, Koncutova, Nadže-va in Bukovčeva. (FB) Strelstvo - SD Dolina je bila organizator strelskega tekmovanja za Mišov memorial, ki je hkrati štelo za regijsko tekmovanje. Zmagal je Ormož s 503 krogi pred Gančani, 495 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Stanič (Ormož) s 179 krogi, Marjan Balažič (Gančani) pa je s 173 krogi zasedel tretje mesto. (FB) Strelstvo - V Budimpešti je bilo mednarodno Strelsko tekmovanje za pokal Hammerli. Sodelovali so tudi strelci Coala iz Petišo-vec in dosegli solidne rezultate. Najuspešnejši med njimi je bil Milan Cofek, ki je zasedel v streljanju z zračno pištolo s 17.1 krogi dvanajsto mesto, s športno pištolo je zasedel s 117 krogi štirinajsto in s pištolo s središčnim vžigom s 178 krogi šesto mesto. V skupni uvrstitvi je zasedel enajsto mesto. (FB) Hitrostno rolanje - V Szom-batelyu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med Sotekmovalci iz 5 držav so sodelovali tudi Sobočani in Lendavčani in dosegli lep uspeh. Najbolje so se odrezali Manuela Bogdan, Tanja Koren (obe Lendava) in Jernej Škrilec (MS), ki so zasedli prva mesta. Druga sta bila David in Doris Sola-rič (oba Lendava), tretja pa Tina A. Kuplen (MS). Ekipno je Dokonča Lendava zasedla tretje mesto. (FB) Hokej na travi - V petek, 1. septembra, ob 18. uri bo v hoteli Diana v Murski Soboti izredna skupščina Zveze za hokej na travi Slovenije. Na skupščini bodo izvolili novo vodstvo. (FM) 20 MULARIJA 31. avgust 2000, fBTII Varna povezava http://go*to/koledar kciedarjs poneinema brezplačen progrsim. Microsoft boža odkrivanje nelegalne vsebine na spletnih straneh začel uporabljati novo tehnologijo. Sprožil bo tudi pravne postopke proti 7500 spletnim in dražbenim stranem v 33 državah. Akcija je namenjena boju proti nelegalni in nedelujoči programski opremi, ki jo nekateri ponujajo na svojih spletnih straneh. Microsoft se bo podviga lotil s pomočjo industrijskih partnerjev in pravnih služb, pišejo na spletnih straneh Microsofta (Napaka! Zaznamek ni določen.) »Naraščanje količine ponarejene programske opreme ni grožnja le podjetjem, ki programsko opremo izdelujejo, temveč tudi kupcem, ki zanjo plačajo'Svoj denar,« je povedal Brad Smith, namestnik direktorja za svetovno prodajo pri Microsoftu. Za izpeljavo akcije bo Microsoft uporabil novo tehnologijo za nadzorovanje spletnih strani, ki jim bo omogočala pregledovanje in odkrivanje nelegalnih ponudb in odgovornih krivcev. S pomočjo napredne programske opreme bo lahko Microsoft vsak dan pregledal na tisoče spletnih strani in nato s pomočjo ponudnikov spletnih storitev deloval proti piratom. Prvi rezultati akcije so že vidni, saj je bilo v 15 državah opravljenih že 64 racij pri piratih in vloženih 17 zasebnih tožb. http://www.volitve.org/ Državnozborske volitve bodo v Sloveniji 15. oktobra, spletne strani pa so že polne javnomenjskih raziskav in ugibanj, kdo bo sedel v največ poslanskih klopi. Primerjave najdete na strani o volitvah, kjer je tudi povezava do uradne strani republiške volilne komisije. http://www.myfreehost.com /radgona/info Vsi, ki boste obiskali Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni ste vabljeni, da na tej strani poiščete vse informacije in si ogledate kaj vam v mestu sonca, vina in veselja lahko še ponudijo. http://www.geocities.com/sv-nikolaj Na voljo je novi župnijski list. Za vse ljubitelje mobilnih telefonov so na voljo tudi župnijske WAP-strani. Za vsak teden je pripravljen tudi koledar z bogoslužnim branjem. Večni koledar. Kratek brezplačen program. Pravilno deluje od datuma 1. 1. 1 do 28. 2. 2500. Prikazuje imena dnevov, izračunava starost na današnji dan (v dnevih , mesecih in letih) ter razliko med dvema datumoma. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. TAMARA NEHETt ^RAZO... Sem bele barve in imam črne pike. Ima me deklica Maja. Star sem dve leti. Stanujem v vasi Andrejci. Kadar dežuje, grem v Mursko Soboto. Nekega dne me je pustila tam. Šele doma je ugotovila, da se je vrnila brez mene. Šla me je iskat in me našla. Doma me je dala v omaro, kjer sem sladko zaspal. MIHAEL NEDELJKO, 2. RAZ., OŠ FOKOVCI Dogajanja se ne spominjam več natančno, zato bom pisal po spominu iz moje omare. Zgodilo se je pred devetimi leti. Bili smo na nekem dalmatinskem otoku in veselo uživali na zasluženih počitnicah. Bil je vroč popoldan in vsa družina se je odpravila k počitku, le jaz sem po tiho pograbil kanglico in lopatko ter se odpravil na plažo. Mama se je prva zbudila in ugotovila, da je postelja, na kateri bi moral počivati, prazna. Mislila si je, da sem se prvi zbudil in da sem kje v bližini. Začela me je iskati. Najprej je pogledala v kopalnico, potem je pokukala v kuhinjo in še v druge prostore. Zatem je bilo na vrsti dvorišče. Tudi tam me seveda ni našla. Srce ji je začelo utripati vse hitreje in v obraz je postala rdeča. Hitro je zbudila še druge in začeli so me histerično iskati. Tekali so sem ter tja, kričali, spraševali ... Prekucnili so vsak kamen in pogledali za vsak grm dvakrat do trikrat. Še vedno nič. Po treh urah igranja na plaži, čofotanja v vodi in iskanja gusarskih zakladov sem se počasi naveličal, zato sem se odpravil domov. V daljavi sem zagledal mamo, kako vsa bleda in zaskrbljena teka sem ter tja in nadleguje vsakega človeka z mojim opisom. Potem je tudi ona zagledala mene ter me vsa srečna in z velikim olajšanjem stisnila k sebi, tako da si še dolgo nisem opomogel. »Mami, šel sem na potep. Bilo je super!« sem je ponosno dejal, kosem prišel k sebi. UROŠ PRAH, 6. RAZ. OŠ STOGOVCI Jaz sem muca, ti pa ne; jaz lovim miši, ti pa ne; jaz spim v košarici, tipa ne; jaz dobim kitekat, ti pa ne; sem sive barve, ti pa ne. JANKO HOLSEDEL, 2. RAZ. OŠ SV. JURIJ , v , Ko pridem iz šole, poiščem svoj kotiček, ki mi je zelo pri srcu. To je hišica, ki je narejena na drevesu. Pri delu mi je pomagal bratranec. Je precej velika in rjavo-črne barve. Poleg nje sta še dve, ki sta ji podobni kot jajce jajcu. Splezam na hišico in opazujem naravo. Hitro pozabim na vse težave in skrbi in se zabavam tudi tako, da hodim od hišice do hišice. Včasih prižgem tudi radio in zaplešem. Zdi se mi, da z mano zaplešejo tudi hišice. Še drevesa se majejo s svojimi prečudovitimi krošnjami. Ko se utrudim, sedem in poslušam, kako lepo pojejo ptiči. Včasih prileti kakšen tudi v mojo hiško. Takrat mu pomagam peti. Zelo hudo pa mi je pri srcu, ko ptič pogine in ga pojedo druge živali. Bil je petek, zadnji dan na Kozjaku. Ta dan smo imeli na urniku škorpijonove igre. Učitelj nas je razdelil na osem skupin. V naši nas je bilo sedem, bili pa smo skupina 8, ker je Mišek izvlekel to številko. »Orientirati se morate po puščicah; če pridete do križca, se morate vrniti, ker ste zgrešili smer. Na poti vas bosta čakala tudi dva učitelja z vprašanji, na katera boste morali odgovoriti. Vsaka skupina pa mora imeti še svoje ime,« smo slišali navodila. Aniti sem po tiho rekla: »Mi smo lahko Hitri škorenjčki.« »Ja, super, se strinjam! Povedala bom še preostalim,« je odgovorila. Vsi so se strinjali z mojim predlo-aom. O, joj, tema se že dela, domov moram. Mama me že čaka z večerjo, čakajo pa me tudi domače naloge. Preden zaspim, se še enkrat ozrem skozi okno - na mojo hišico iz sanj. Sedaj pa bom zares zaspala. EMANUELA OŠLAJ, 7. RAZ. OŠ BOGOJINA % trau-nčka, Bili smo na travniku. Iskali smo travniške živali. Našli smo metulja, kobilice, mravlje in pajke. Vse smo si jih od blizu ogledali. Videli smo še zajca in žabo. MELANI BERNJAK, 1. B OŠ KUZMA Zbrati smo se morali pred domom. Vsakih deset minut je štartala ena skupina. Končno smo se podali na pot tudi mi. Prvo nalogo - streljanje z lokom - smo dobro opravili. Mišek je zadel dve desetki. Začeli smo torej zelo dobro, naprej pa ... Orientirali smo se po puščicah, kot nam je bilo rečeno, kljub temu smo se naenkrat izgubili. Nismo našli nobene puščice več. Urška je vzkliknila: »Hitro nazaj, ker smo zašli!« Drveli smo torej nazaj po isti poti in prišli na cesto. Tekli smo naravnost in zagledali učiteljico, ki nas je čakala z vprašanji. Rešili smo naloge in stekli po klancu navzdol. Miran je naenkrat vzkliknil: »Sem moramo, ker puščica.kaže tako!« Spet smo Za planine me je navdušil dedi. On je moje spremljevalec in vzornik. Že pri svojih šestih letih sem šel prvič na 2000 visoko goro. To je bila Peca. Pot se je začela pri samem vznožju. Najprej sem si ogledal rudnik v Mežici, potem pa sem se začel vzpenjati na Peco. Na vrh sem se odpravil po počitku v koči. Peca je ena izmed gora, ki meji na sosednjo Avstrijo. Na poti sem opazil več mejnih kamnov. Ob vrnitvi v dolino šem si ogledal tudi votlino kralja Matjaža. Naslednjo leto sem se skupaj z dedijem odpravil na Raduho. Pot navzgor je bila večinoma položna in travnata. Med hojo sem nabiral slastne jagode in maline. V dolino sem se vračal po strmi skalnati poti, ki je bila polna klinov in jeklenih vrvi. Zaradi nevarnosti me je imel dedi na navezi. Končno sva se preko melišča varno spustila v dolino. Najin naslednji cilj je bil Triglav. Na najvišji vrh slovenskih gora sva krenila zgodaj zjutraj s koče na Kredarici. Kljub ozki, strmi in skalnati planinski poti mi je uspelo priti na Triglav. Za nagrado so me krstili starejši planinci s planinsko vrvjo po zadnji plati. Bolečin ni bilo nobenih. Tako sem postal pravi Slovenec. Naslednje leto sva si izbrala Jalovec, ki predstavlja kralja slovenskih gora. Zaradi slabega vremena nama prvi dan vzpon ni uspel. Čakala sva ugodnejše razmere. Že drugo jutro je posijalo sonce. Odrinila sva še na tega dva tisočaka. Pot je bila polna klinov in jeklenih vrvi. Noge so se precej utrudile, na prstih sem čutil bolečine zaradi odgr-nin. Na vrhu, ob enkratnem pogledu na Julijske Alpe, sem vse pozabil. Še posebej me je navdihnila bližina Mangrta, zato sem si rekel: »Vidiva se naslednje leto.« Moji cilji so osvojiti čimveč najvišjih vrhov slovenskih gora in tako prehoditi dedijeve poti. Ko bom odrasel, bom tudi jaz spodbujal mlajše, naj se podajo v gore in naravo, ki te uči-in ti daje svoje darove. JOŠT SLAVIČ, 3. OZ. 4. RAZ. OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU prišli na cesto, kjer nas je čakal drugi učitelj z vprašanji. Hitro smo uspeli na vsa odgovoriti in že smo stekli naprej. Puščica je kazala v smeri hriba. Urški sem rekla: »Ne vem, ali bom zmogla.« Toda vztrajala sem in končno smo prišli do cilja - našega doma Škorpijon. Vzkliknili smo: »Hura, uspelo nam je! Po kosilu je bila razglasitev rezultatov. Začeli so pri zadnjeuvrščeni skupini. Končno je učitelj je rekel: »Zdaj pa naši najboljši - Hitri škorenjčki!« Bili smo zelo veseli. To so bile naše zadnje minute na: poslovnega tedna na Kozjaku v domu Škorpijon. MARTINA VEREN, 6. B OŠ PUCONCI VESTNIK 31. avgust 2000 NA SCENI 21 Napovednik koncertov Murska Sobota 8. septembra: Elvis Jackson + Zaklonišče prepeva + Rodoljubac, grajsko dvorišče 19. septembra: Vitalij Osmačko (Ukrajina), Zvezda Lendava 1. septembra: Let 3 + Shyam + Wrong + Khons + Ear Wax, Adijo Poletje festival 2. septembra: Urban + Niowt + Juff + Super Nova + Glinasti golobi, Adijo Poletje festival Ljubljana 31. avgusta: The Magic of the Dance (Irska) 31. avgusta: Lolita, KUD Franceta Prešerna 1. septembra: Psycho klan + Srečna mladina, KUD F. Prešerna 2. septembra: Bratko Bibič and Madleys, KUD F. Prešerna 3. septembra: Psycho-Path, Orto 3. septembra: Kandakodžainebojša (Beograd) + Zmelkoovv, KUD F. Prešerna 6. septembra: Lee Scratch Perry + Mačka B + Mad Professor + Sunny Orchestra, Križanke 9. septembra: Psycho-Path + Siddharta + Dark-wood Dub (Jugoslavija) + Žoambo Žoet Worke-strao, Križanke 18. septembra: No Fun At AH, Orto 21. novembra: Firewater + Foil, Orto Gradec 11. septembra: The Dubliners, Orpheum 23. septembra: Saxon, Orpheum 28. septembra: Flying Pickets, Orpheum 8. oktobra: Texta, Schauspielhaus 22. oktobra: Jan Garbarek, Orpheum 22. oktobra: Satanic Surfers + Ali Systems Go, Explosiv 24. oktobra: Night of Balcan - Musič, Orpheum 26. oktobra: Roger Chapman, Orpheum 27. oktobra: Billy Cobham & Orchestra, Orpheum 5. novembra: NEK, Orpheum 15. novembra: The Holmes Brothers, Kulisse 18. novembra: Timna Brauer, Orpheum 26. novembra: Guba Libre - Cuba Night, Orpheum 17. marca 2001: Roger Whittaker, Eishalle Lie-benau Dunaj 6. septembra: Enrique Iglesias, Stadthalle 15. septembra: Gaza Strippers + Gluecifer, Planet Musič 23. septembra: Cosmic Psychos, Flex 9. oktobra: Wynton Marsalis/Lincoln Jazz Orchestra, Konžerthaus 19. oktobra: Billy Cobham, Porgy & Bess 20. oktobra: Gabrielle, Libro Musič Hall 27. oktobra: Deep Purple, Stadthalle 30. oktobra: Melanie C, aka Sporty Špice, Libro Musič Hall 15. novembra: The Čorrs, Stadthalle 26. novembra: Lydia Lunch + Gene Gregories, B-52 12. decembra: Sarah Brightman, Stadthalle Linz 28. septembra: ChickCorea, Brucknerhaus Bon Jovi na evropski turnejiCrush »Ponudba, ki je ne moreš zavrniti« Bon Jovi so na avstrijskem A1-Ringu, kamor se množice običajno valijo na tekmovanja v hitrostnih dirkah formule, privabili okrog 50.000 obiskovalcev. Zadnji nastop rock-skupine je bil v Avstriji pred dobrimi petimi leti, zato so jih zdaj nekateri že zelo nestrpno pričakovali. Svoj zmerno spektakularni nastop so začeli s skladbo Llvin’ on a prayer in v kombinaciji starih uspešnic so predstavili tudi svoj novi album Crush, kjer je bila najbolj odmevna uspešnica albuma lt’s my Ufe. Dve uri in pol sta velika zaslona prenašala dogajanje na odru, tako da so na svoj račun prišli tudi tisti v zadnjih vrstah, kar pa se vsekakor ne more primerjati s skupino srečnežev, ki smo se uspeli preriniti neposredno pod oder. Pri pesmi Lay your hands on me smo bili deležni pozdrava dveh velikanskih rok ob strani, ki so ju v nekaj sekundah napolnili z zrakom, da sta se že kar zlovešče dvigovala visoko proti temnemu nebu. Jon Bon Jovi je med svojim nastopom osrečil tudi nekaj svojih oboževalcev, ki so s posebnim privilegijem koncert spremljali na odru in z ne- katerimi dekleti je celo zaplesal. Med občinstvom je bilo opaziti zelo različne starostne skupine, najbolj zanimivi so bili stari rokerji, ki se niso predali evforiji publike, pač pa so po svoje doživljali vrnitev v mlada leta, čeprav so se občasno vendarle pridružili množici, ki je kot eno poskakovala ob glasnem prepevanju. Jon Bon Jovi je občinstvu tudi razkril, kako so se odpravili na evropsko turnejo. Bolj za šalo kot za res je povedal, da je nekaj časa preživel v Hollywoodu, kajti želel je postati filmski igralec. Tako je ždel v svoji sobi in čakal, da se kdo prikaže z dobro ponudbo in ko so tako minevali tedni, so ga obiskali ostali člani skupine. Dejali so mu, da imajo dovolj tega, in da mu bodo ponudili nekaj, česar ne bo mogel zavrniti in tako so se odpravili Portret mlade slikarke Življenje se zrcali na platnu M arjeto Zanjkovič z Gibine je za slikarstvo navdušila učiteljica v osnovni šoli, ki jo je spodbujala, da se je razvijala v tej smeri. Tako se je tudi odločila, da nadaljuje šolanje na šoli za oblikovanje v Ljubljani, in zdaj ima že toliko svojih del, da je imela v Ljutomeru v razstavnem prostoru Zavoda za izobraževanje in kulturo tudi lastno razstavo. Marjeta pravi, da se je v šoli veliko naučila, saj sp jih učili drugačnega pristopa k opazovanju stvari, vendar so jih nekoliko preveč oblikovali in s tem so izgubili tudi nekaj svojih korenin. Meni, da so skozi avtoriteto pozabili nase, vendar je še vedno najboljša kombinacija, če združiš užitek do risanja z znanjem. Zanjo je bilo najbolj pomembno, da je spoznavala raznovrsten material, s katerim so ustvarjali. Tako nikoli nima težav, ko dobi navdih za ustvarjanje, če se želi izraziti prek risanja in nima pri sebi pisala, bo začela risati tudi v pesek. Marjeta je pri risanju preizkusila že kar nekaj tehnik, od olja do kemičnega svinčnika in flomastrov, ki jih je proučevala zadnje leto. Delala je tudi z glino, pri čemer ugotavlja, da se lahko zelo poistoveti z materialom, ko ga oblikuje s prsti. Za glino seje navdušila na pedagoški fakulteti, ki jo je nekaj časa obiskovala, vendar je takrat tudi spoznala, da poučevanje ni zanjo, in je študij prekinila. »Knjige me sploh ne veselijo več, zdaj mi je samo še pomembno, da spoznam čim več ljudi, da v njih raziskujem zanimive in še neodkrite poteze. Zelo rada slikam tudi naravo, vse je zame nov izziv,« razmišlja o svojem delu. Ko sva se začeli pogovarjati o življenju, je najprej poudarila, dajizeloveliko.pomeni ljubezen, prepričana je, da se moraš zanjo vsak dan znova boriti, četudi si z nekom že več let. Čeprav se osvobaja nekaterih tradicionalnih prepričanj, pa pravi, da je precej konzervativna, ko gre za družino. Veliko ji pomenijo družinske vrednote, kajti tam so korenine vsakega posameznika, in če se jim odpoveš, zanikaš sebe in svoj obstoj. Velik poudarek daje tudi dru- Klezmer kuhinja Berlinska skupina Di Grine Kuzine, ki je minuli četrtek gostovala na grajskem dvorišču, si je v nemški prestolnici prislužila vzdevek »gangsterji klezmer scene«. Ljudje prihajajo na njene koncerte z namenom, da bi plesali, se zabavali, žalovali in praznovali, skratka počeli vse tisto, kar na turnejo po Evropi. Po prvem delu koncerta so se rock zvezdniki vrnili na oder še trikrat in prav tako dobro kot v začetku odigrali nekaj skladb, za konec pa so se od nas poslovili s skupinskim priklonom in ognjemetom. Priznati pa je treba, da je bila množica najbolj glasna ob njihovih starih uspešnicah (npr. Bad medicine, Bed of roses), kajti novi album je, razen treh izjem, izzvenel nekam medlo, kot da fantje ne bi več premogli pravega »rock Trenutki v naravi pomenijo Marjeti zelo veliko, tam je tudi slikanje bolj doživeto. žabnemu življenju, je članica nekaterih društev, poje pa kar pri treh pevskih zborih, saj je rada med ljudmi. Trenutno si Marjeta išče službo in najprej bo eno leto prek javnih del pomagala učencem, ki imajo v šoli težave. V prostem času se najbolj sprosti v naravi, tam se odtrga od vsakdanjika in se prepusti svojim mislim. »Pri mojih letih začneš že pošteno razmišljati o življenju, kako ga izkoristiti. Skozi obdobja sem se zelo spremenila, oblikovali so me razni dogodki, zaradi katerih sem začela drugače dojemati življenje,« dodaja Marjeta, ki se trudi, da je v življenju ne bi nič presenetilo, vse, kar se ji zgodi, poskuša obrniti v pozitivno smer. Za mladosten videz in počutje skrbi s kolesarjenjem in številnimi obiski v naravi in to ji dobro uspeva. DARJA TIBAOT krasi (židovsko) svatbeno glasbo. Nekateri ji pravijo tudi »Balkan brass band«, saj združuje svoje radožive latino in jazz ritme z zvoki ruskih in balkanskih »pleh« godb. O tem smo se prepričali tudi na soboškem koncertu, kjer je skupina pred sicer sedečimi, a navdušenimi sto poslušalci na koncu odigrala še dva dodatka. Di Grine Kuzine so nastali leta 1993 kot trio, v sedanji kvintetski zasedbi pa so od januarja 1998. Gonilna sila je nežna, a odločna pevka Alexandra Dimitroff s harmoniko, ob njej pa so še: Johaness Kevenhorster (klarinet in sopran saksofon), Karel Komnatoff (trobenta in vokal), Steve Lukany (tuba) in Snorre Schwarz (bobni in vokal). Nekateri od njih so že bili člani v podobnih bendih: Michele Baresi, The Butlers, Jams, Appara-tchik, The Trnassylvanians in Blasco-re. Njihov najboljši CD se imenuje Klezmeris Paradise. BESEDILO IN FOTO: TOMO KOLEŠf sounda«, ki ti udari v glavo in ti steče skozi žile. To energijo smo (vsaj nekateri) na novem albumu precej pogrešali. D. TIBAOT Vaša čustva! Najino poletje Daleč si, vendar te čutim. Čutim tvoj korak in čutim tvoj objem. Tvoje roke me božajo po laseh, tvoje ustnice mi poljubljajo obraz in tvoje nežne, šepetajoče besede mi grejejo zdaj zlomljeno srce. Ampak vse samo čutim, sanjam. Vse so samo lepi spomini. Vedela sva, da imava čas samo enega poletja, pa vendar boli. Zavrtela bi ga nazaj, a ne gre. Najino poletje je minilo za vedno. Monika Prijatelja Ne pričakuj od mene, da ostaneva prijatelja, samo tega se bojim, kako ti bom pogledala v oči? Kaj, če boš videl, da te še ljubim? Ne pričakuj prijateljstva od mene, ne odpiraj starih ran, pusti, da pozabim na ljubezen, tebe, in začnem nov dan. Povej mi na koncu, ali ti je le malo žal, ker sama preživljam noči, ko ti pri drugi v objemu si? Nataša C. Na obali Sediva na obali, gledava, kako sonce zahaja, sonce, ki naju je grelo cel dan. Opazujeva morje, mirno je, kot si miren ti ob meni. Zagledava galeba nad morjem in ti me nežno poljubiš. Da, vse to so spomini... Tamarine Ti si moja čokolada Prelep dan vabi me na zrak, ' lahek moj je korak, vlada nekakšna harmonija, srce močno mi razbija, ko po tvoji ulici hitim, nestrpna, živčna vsa se potim, kradoma gledam tja, tja, kjer ti si doma, ti, ki mešaš mi glavo, zaradi tebe srce razbija kot za stavo, ti, ki se ti ne morem in nočem upreti, ker tako sladek si, da bi te kar pojedla, kakor muca miško bi te snedla. Ti si moja čokolada, le tebe bom imela rada, ti si moja čokolada, ujemi me in se ti bom predala, le ti Imaš vse, kar si moje želi srce, zato ubij v meni lakoto in neskončno samoto, bodi moj samo ti, moja sladka čokolada ti. Sonja Čakam te Minevajo ure, čakam te. Minevajo dnevi, čakam te. Minevajo meseci, čakam te. Minilo je leto, a tebe ni. Le kje si? Zakaj te k meni ni? Vedi, da to najbolj boli! Teja Prijateljici Ljubezni polno je bilo tvoje srce, ljubiti znala si iskreno, vedno našla pot si iz težav, vedno bila si mi v pomoč. Bila si kakor angel iz nebes, razdajala si se vsem. S svojimi rokami sime pozdravljala povsod, bila si mi prijatelj iskreni. Sonja K. Ko je hudo, me pokliči! KM« j« tf« 22 DOBRO JE VEDETI 31. avgust 2000, VEflNK OVEN DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš pristala na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a je najhujše že za teboj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravil. Ona: Če se boš potrudila in’začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, daje lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu bo všeč predvsem tvoja skromnost. On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadnje čase preveč zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše. Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj niso drugi prav v ničemer na boljšem; kvečjemu obratno ... On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv prevelik za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi. . On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe ... Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih-spre-memb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled presneto vara. On: Še vedno se ne boš uspel sprijazniti z nastalo situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli. Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki 'te lahko stane veliko več, kot si misliš, zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo' nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je sarpo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Opravil boš dolgo odlašajoče delo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svojega ljubezenskega življenja, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal. Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil prav ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo povsem uresničili, a boš vseeno . pošteno okrepil svojo finančno situacijo. Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč relativna, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki ti lahko škodijo. Nekdo se ti bo na vse kri-plje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov pa bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se . boš resnično zaljubila. On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati kar se da preudarno pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način ti uspeh enostavno ne more pobegniti. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo. Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, čeprav bo on kar se da odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil kar se da pazljivo. Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti btjveč in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sidfer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek nič manjši. On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku... BIK Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zlorabnež je nerazgledan, ker ubije školjko zaradi bisera v njej. Ta je sicer lep, a ona še dragocenejša. M etlinka (Ephedra sinica, E. intermedia in E. equisetina) je do pol metra visoka grmovnica, razširjena v sušnih predelih severne Kitajske in Mongoliji, raste pa se tudi v Evropi (E. macedonica). Ma huang je kitajsko ime iz nje pridobljene droge. Zel rastline vsebuje poživilo efedrin in sorodne spojine, korenina pa alkaloide, ki zmanjšajo krvni tlak. V kitajski tradicionalni medicini jo uporabljajo že približno pet tisoč let, že tedaj so jo zdravilci opisali v delih, kot je Pen Tsao. Efedrinski pripravki so spet postali priljubljeni po sprejemu liberalnega zakona o dopolnilni prehrani ZDA leta 1994, ki je omogočil nenadzorovano prodajo in oglašanje živilskih dopolnil, ki so se zaradi neurejene slovenske zakonodaje ponujali tudi pri nas v različnih »specializiranih prodajalnah« in s prodajo na domu, in sicer kot izdelki za hujšanje, termo-geni pripravki, sproščevalci energije, naravni nadomestki za prepovedane psihoaktivne učinkovine, stimulativna sredstva in podobno. Danes bi se smeli izdajati v Sloveniji metlinka in njeni izdelki le v lekarnah na recept, če bi jih komu Preprečimo posledice sončenja roče poletno sonce, posebno na morju in v planinah, je nevarno, če se mu nezavarovani predolgo izpostavljamo, če na soncu zaspimo ali dalj čas delamo, hodimo ... Možnih posledic predolgega delovanja sončnih žarkov je več: - sončne opekline prve in druge stopnje, - sončarica, - kožni rak. Do njih prihaja zaradi delovanja ultravijoličnih A in B (UV) ter infrardečih žarkov. Žarki UVA dajejo koži površinsko barvo in povzročajo zgodnje staranje kože ter alergije na nekatera zdravila in kozmetične preparate (parfume). UVB žarki povzročajo dolgotrajno porjavelost kože, nastanek madežev in rakastih kožnih obolenj. Sončne opekline lahko nastopijo že po polurnem sončenju. Pri opeklinah prve stopnje je koža rdeča - namažemo jo s hladilno kremo ali borvazelinom. Če na koži nastanejo mehurji, gre za opekline druge stopnje - ne uporabljamo mazil, le sterilno pokrijemo. Sončarica je posledica delovanja sončnih žarkov na golo glavo in tilnik. Zlasti je nevarna za majhne otroke, svetlolase ljudi in plešaste glave. Kaže se kot močan glavobol, omotica, vrtoglavica, zmedenost, visoka telesna toplota. Prizadetega je treba takoj prenesti v hladen, senčen prostor, mu dvigniti zglavje, na glavo položiti mrzle obkladke oz. vrečko z ledom in po žličkah dajati hladen čaj, limonado ali vodo, nikakor pa ne alkohola ali kave. Kožni rak se razvije šele po nekajletni izpostavljenosti kože UV-žarkom, ko se njihova doza v telesu akumulira. Za nastanek raka so bolj ogrožene svetlolase in rdečelase osebe, tiste s svetlimi očmi, svetlo poltjo ali pegami. Kako se zavarujemo pred posledicami delovanja UV*žarkov? 1. Omejimo izpostavljenost soncu od 10. do 16. ure. 2. S sončenjem začenjamo postopno. 3. Zavarujemo se z zaščitnim sredstvom proti soncu, ki ima zaščitni faktor najmanj 15, za otroke priporočamo 30. Izbiramo izdelke s filtri pred UVA- in UVB-žarki. Šele ko ima koža utrjeno podlago, lahko uporabljamo sredstvo za sončenje z nižjim zaščitnim faktorjem. 4. Nosimo varovalna oblačila (srajce z dolgimi rokavi, bombažne majice pri igri obvodi...). 5. Nosimo sončna očala. 6. Obvezno nosimo klobuk ali kapo s širokimi krajci. Pri pojavu vsake dvomljive spremembe na koži, ki v nekaj dneh ne mineva, ali ob spreminjanju obstoječega madeža na koži se takoj posvetujemo z zdravnikom. ZORICA LEVAČIČ, dr. med., spec. ■ uspelo registrirati kot zdravilo. Ker ne živimo v izoliranem svetu in je droga prek svetovnega spleta enostavno dosegljiva širokemu krogu kupcev, velja opozoriti na njene lastnosti. Efedrin na podoben način kot znano poživilo amfetamin, a šib-keje, spodbudi osrednji živčni sestav. To se kaže kot nervoza, nemir, zaskrbljenost, strah, izguba teka, napetost, vzburjenost, občutek šibkosti, razdražljivost, zgovornost, nespečnost, večji odmerki pa povzročijo drhtavico, zmedenost, bledež, privide in nerazsodno dobro počutje. Blaži težko dihanje, po njem sapnični krč popusti, v zmogljivejših pljučih se plini hitreje izmenjavajo in zrak manj zastaja, a se strogo odsvetuje, da bi z njim sami zdravili astmo. Zaradi različnih vplivov na srce le-to sprva utripa močneje in hitreje, kaj hitro pa prehitro ali prepočasi ali neubrano. Podobno je pri žilah, ki jih tako spodbudi h krčenju kot širjenju, prvo ali drugo lahko prevlada v pljučih in možganih, kjer se prekrvitev nepredvidljivo spremeni, srce postane ponavadi bolj prekrvljeno, nosna sluznica pa slabše. Zgornji in običajno tudi spodnji krvni tlak se zvečata. Žene na vodo in povzroča znojenje. Vpliva tudi na mišičje v prebavilih, sečnem mehurju in maternici. Zvečata se poraba glikogena v jetrih, poraba kisika in pospeši presnova. Posledica omenjenih učinkov so močan glavobol, težave z dihanjem, občutek toplote, bledica, bolečina v predelu srca, slabost in bruhanje. Zvišan krvni tlak lahko povzroči možgansko krvavitev. Posebno previdni morajo biti hipertenzivni in drugi srčno-žilni bolniki, tisti z zvečanim delovanjem ščitnice, starejši z zvečano prostato in sladkorni bolniki. Ne smejo ga užiti bolniki z zvišanim očesnim tlakom in nevrozami. Kofeinski napitki stopnjujejo efedrinske učinke. Šele 1983. so opisali prvi primer smrti, ki jo je povzročila možganska krvavitev zaradi zlorabe efedrina, po sprejemu liberalnega zakona o dopolnilni prehrani ZDA pa se je število poročil o stranskih d.d MURSKA SOBOTA HIDRATANTNA KREMA učinkih in zlorabi močno povečalo, saj so živilska dopolnila in čajne mešanice z metlinko na veliko oglaševali. Že naslednje leto (1995) je Komisija za nadzor hrane pri FDA podala poročilo o 330 pojavih stranskih učinkov in 12 smrtnih primerih, zato so v posameznih zveznih državah prodajo zakonsko omejili ali jo popolnoma prepovedali. Slovenski predpis o razvrstitvi zdravilnih rastlin 1999. je uredil njen pravni položaj pri nas. Lekarniško mnenje: Metlinka in njena glavna učinkovina efedrin sta le manj učinkovito, ne pa tudi varnejše poživilo od znanega amfeta-mina. saj napeljujeta k zlorabi v večjih in nevarnih odmerkih. To dokazujejo številne zastrupitve in smrtni primeri zlasti v ZDA, kjer sta se še nedavno zelo sproščeno prodajala. Zaradi pretečih nevarnih stranskih učinkov in možnega nastanka zasvojenosti prav tako nista upravičeni notranji rabi za hitro pridobivanje mišične mase in hujšanje. Slednje je toliko bolj nespametno ob učinkovitejših, varnejših in prijetnejših metodah (tudi zdravilskih), ki so danes na voljo. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ Ko je hudo, me pokliči! 'TtcfnefanjenAMi in dan! Klic je I>re»pJa6en, omogoča ga 13 Z našega š t e d i I ni k a Porova juha s sirom Telečji zrezek v sardelni omaki Ohrovtove ruladice Sestavljena solata * * * Breskove rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana izhlapi, a ohrani aromo. Ponovno zalijemo z vodo, dodamo gorčico in sesekljane sardele. Vse skupaj prevremo in vroče ponudimo. Ohrovtove ruladice Porova juha s sirom 200 g pora, 90 g čebule, 1500 cl jušne osnove, 15 g moke, 100 g topljenga sira, 50 g hrenovk, 10 cl sladka smetane, 5 cl olja, sol, poper Očiščen por narežemo na kolobarje, čebulo na kocke in vse skupaj na olju prepražimo samo toliko, da postekleni, nato zalijemo z jušno osnovo, če pa te nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko. Vse skupaj kuhamo 20 minut, nato dodamo na kocke narezane hrenovke, v smetani razžvrkljano moko in na kocke narezan sir. Na majhnem ognju neprestano mešamo tako dolgo, da se sir razpusti. Po okusu še začinimo in vročo postrežemo. Telečji zrezek v sardelni omaki 600 g telečjega stegna, 180 g konzerviranih sardel, 20 cl belega polsuhega vina, 20 cl vode, 10 g gorčice, sol, poper, 60 g masla Telečje stegno v hladni vodi splaknemo in s krpo osušimo. Iz njega narežemo štiri enake zrezke, ki jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Maslo v kozici segrejemo in na njem opečemo zrezke. Opečene zalijemo z vinom in počasi dušimo, da tekočina 200 g ohrovtovih listov, 40 g kuhanega riža, 200 g čebule, 3 jajca, 100 g mesnate slanine, 50 g oliv, 60 g masla, 5 cl olivnega olja, sol, poper, peteršiljeve vejice Ohrovtove liste v hladni vodi operemo in v slani vodi malo prekuhamo (blanširamo), tako da'jih lahko uporabimo za zavijanje. Blanširane liste odcedimo in položimo na desko. Na liste damo riževo meso, ki ga zavijemo v ruladice. Damo v pomaščen pekač, prelijemo z olivnim oljem in v pečici pečemo 15 minut pri 170 stopinjah Celzija. Rižev nadev: na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na drobne kocke narezano mesnato slanino, olive in sesekljan peteršilj. Začinimo, še malo prepražimo, odstavimo s štedilnika, da se mali ohladi, nato primešamo jajce in s tem nadevamo ohrovtove liste. Breskove rezine 4 jajca, 250 g kristal sladkorja, 1 vanilin sladkor, 10 cl belega olja, 7 cl rastlinske smetane, 3 cl vode, 250 g ostre moke, 1 pecilni prašek, 50 g mletih orehov, 700 g izkoščičenih breskev Jajca, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo. Ko zmes dobro naraste, postopoma dodajamo olje, rastlinsko smetano in vodo. Dobro premešamo, dodamo moko s pecilnim praškom in mlete orehe. Vse , skupaj narahlo premešamo. Testo vlijemo v pomaščen in pomokan pekač. Po testu naložimo olupljene in narezane breskve. Pečemo približno 55 minut pri 175 stopinjah Celzija. Ohlajeno sladico n-arežemo na rezine in potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje , 31. avgust 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Sploh ni vprašanje »Piti ali n ampak »Kdaj, kako in kolike Kava (Coffea arabica) je doma v gorah jugovzhodne Etiopije, prvi so jo začeli gojiti Arabci, kot napitek pa so jo povzdignili derviši, ki so jo pili, da ne bi zaspali med molitvijo I Evropo so jo pripeljali beneški trgovci 1615. V prvih kavarnah v Carigradu so brali pesmi, igrali šah in razpravlja-______I li, v drugi polovici 17. stoletja so se razširile po vsej krščanski Evropi, na Angleškem so se iz njih razvili klubi. Različni interesi so ovirali njen vzpon: za zdravnike je kvarila zdravje in za duhovnike zavajala dušo, ženam speljala može z doma, vladam zapeljala ljudi v nevarno mišljenje, vinskim trgovcem jemala zaslužek, pruski kralj Friderik Viljem I. (1688-1740) pa bi najraje videl, da bi vsi njegovi podaniki pili pivo kot on. Čeprav brez izrazitih prednosti pred drugimi pijačami, se je vseeno uveljavila, odvrnitev ljudi od pijančevanja pa je bil razveseljiv stranski učinek, kot pravi skandi- V navski pisec komedij Holberg: »Naše žene in hčere lahko poslej opravijo na eno dopoldne po deset obiskov, pa prihajajo domov vendarle popolnoma trezne.« T FLAMIK»MS Vabimo vas na Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni na naš razstavni prostor v hali HI Lcnan/a SEJEMSKI POPUSTI DO 250.000 SIT Krediti že samo z osebno izkaznico! Flamin MS <1.0.0., Industrijska 1 a, Murska Sobota tel.: 02 530 46 60, fax: 02 530 46 61 www.flamin-ms.si Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; Zavarovalne zastopnike iščemo no območjih: Prekmurja in Prlekije za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota za trženje premoženjskih zavarovanj. Arabci so ščitili monopol nad pridelavo s prodajo toplotno obdelanih (sterilnih) zrn, vendar se je nekaj rastlin le posrečilo vpeljati drugam po svetu, kjer so pozneje vzgojili še druge vrste (C. canephora, C. liberica). Največ je danes pridela Brazilija, kamor je prispela skrita v šopku cvetja, ki ga je žena guvernerja Francoske Gvajane v znak ljubezni poklonila nekemu uradniku. Droga so posušena jedra zrelih semen, praženih do temno rjave barve in značilno prijetnega vonja. Vsebuje od 1 do 2 odstotka kofeina, zaradi katerega je poživilo. Največ se ga izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol manj iz kave instant. Farmakološke učinke kofeina imajo tudi poparki kitajskega čaja, čaja mate in gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko čokolada in kakav, čisto brez kofeina pa ni niti brezkofeinska kava. Njegovo farmakološko delovanje je dobro proučeno. To poživilo v običajnih odmerkih naredi človeka miselno in čustveno budnega, razpoloženega in prijaznega; zgovornega in živahnega. Krepi umske sposobnosti, zatrte od utrujenosti in naveličanosti ter odloži nastop nezbranosti in zaspanosti. Olajša mišično delo in dihanje. Skupni učinek na krvni tlak je ponavadi neznaten, saj ga skuša tako zvišati kot znižati z nasprotnimi učinki na srce in žile. V začetku in v majhnih odmerkih upočasni pulz, nato se ta zaradi neposrednega učinka kofeina na srčno mišico pospeši, pri velikih odmerkih pa srce neubrano utriplje in razbija. Ob zmanjšani možganski prekrvljenosti mine migrenski glavobol, boljša srčna prekrvljenost in moč sta v pomoč utrujenemu srcu, zaradi bolj prekrvljene kože pa so lica rdeča. Poveča zdravilsko moč zoper boleči- n I - ■sr■LM ■ Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. ne, zato je sestavina nekaterih analgetikov, ker spodbudi bazalni metabolizem in presnovo v skeletnih mišicah, pa ga vsebujejo čaji za hujšanje. Slabša sta prekrvljenost v drobovju in tek, a izloči se tudi več želodčne kisline. Blaži žolčevodne in prebavne krče, a tudi povzroči prebavne motnje. V začetku žene na vodo, v večjih odmerkih pa njeno izločanje zavre. Odstrani blago opitost, močno pa poglobi. Bolj moti sen pri starejših kot mladih. Ima protialergične lastnosti, a le zunanje. Velike so razlike v učinku na posamezne ljudi, ali celo pri istih v različnih življenjskih obdobjih. Razvajen kofetar, ki popije 5 skodelic kave na dan, zaužije glede na drogo in svoj okus od 500 do 800 mg kofeina. Ta se hitro razprostre po telesu, pride tudi v materino mleko in plod. Odrasli ga hitro presnovijo in izločijo iz telesa, kadilci in telesno dejavni še hitreje, jetrni bolniki in nosečnice počasneje, dojenčki pa zelo počasi, zato jih lahko že majhna količina kofeina v mleku vznemiri in moti spanje. Tudi nekatere učinkovine ga zadržijo v telesu, na primer hormonska kontracepcijska sredstva. Ob dolgotrajnem pitju lahko izostanejo nekateri fiziološki učinki, prekinitev pitja pa izzove glavobol. Mednarodni olimpijski komite je prepovedal uporabo večjih odmerkov kofeina za tekmovalce, manjše količine, ki se popijejo z bre- Stfc... :umsnte ZA MALE m VELIKE ŠOLARJE mat 249,00 198,00 M 299,00 K 199,00 JlUOMBMISIRMltMIffl šeuumiusMn 'r 7' nUUI«HHHMUn niUUHJHHIUMUEVJUHlIvmtRBIUi BTC. NEMČAVCI ID zalkoholnimi pijačami in kavo, pa se dovolijo. Vendar je treba opozoriti, da bi lahko zaradi individualnih razlik nekateri presegli dovoljeno količino v seču že po 3 do 6 skodelicah na dan. Lekarniški komentar: Kofein-ski napitki ne ustvarijo niti telesne niti duševne moči, pač pa nam jo pomagajo sprostiti in so dobrodošli le v tem smislu. Niso primerni za obvladovanje težke utrujenosti in zaspanosti ter za vzdrževanje budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna pozornost, denimo, ko vozimo ali upravljamo stroje, saj zmanjšajo preudarnost in reflekse; ko se potroši telesna moč, pa se pojavita nasprotna učinka, nenadna zaspanost in zbegan krvni tlak, kar lahko privede do nesreče. Če vas tare nespečnost, preverite, ali morda pijete kavo zvečer, nosečnice in doječe matere pomislite, da jo bo moral z vami piti tudi kdo, ki je sploh ni naročil, vsi se zaradi nepredvidljivih učinkov odrecite čezmernim odmerkom, kakršnekoli druge zdravstvene dvome pa odpravite skupaj s svojim zdravnikom in lekarnarjem. JANEZ ŠPRINGER, mag farm. ■ 24 31. avgust 2000, VIST« GLAVNO VESTNIK KOLEKCIJA MESTO KUBE KITAJSKI PESNIK IZ 5.STOLETJA REDKO MOŠKO IME VRSTA VRBE ZMENEK HRVAŠKO MESTO V NOTRANJI DALMACIJI | IRANSKO NOMADSKO PLEME OTIS THORPE LESENO RAVNILO SPODNJI DEL POSODE w NAČRT TURISTIČNI OTOK V INDONEZIJI MESTO V VOJVODINI ANG.SVETLO PIVO EGIP.BOG SVETLOBE BRUSNI KAMEN ANTON AŽBE GORLJIV' PLIN V SVETILKAH MEJNA REKA MED BIH IN HRVAŠKO ŠKOTSKI IGRALEC (DAVID) DOMAČA PERNATA ŽIVAL REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 17. 8. 2000: PROFESORICA - RENATOLUKAČ - EVARI&T - EPI - VEGA - AR - OM - JOŽE - DIREKTOR - KOD -REED - PREVAŽANJE - AMARANT - SKONTO -IDEOLOG - PAGANINI - ALAIN - ČOLN - NO -SRAM - CAVAN - KLIN - MOISSI - IT - BAAL -KIEL - KUBED - KOS - DIZEL - OKO - DAKA -AR - KANT - ANORAK - AVLIDA - VJOSA - KOG - LAN - ANALFABET - RJA - ARNEHODALIČ -MORA - URDAR - UPORABA - UKINITEV - OLA-NO - RAZ - LUNIK - CEKIN - OBOLOS - ANA -AKABA - AZIJA - ŠIV - SA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK VSEBINA ZOBNE VOTLINE MESTO NA SEVERU FRANCIJE ANGLEŠKA GROFIJA IVAN TAVČAR ČAS SNEMANJA JOSIP BROZ SOL OCETNE KISLINE SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) AZIJSKA DRŽAVA ŽENSKA, KI USTVARJA UMETNIŠKA DELA FRIDOLIN AKROBATSK SMUČARKA (STEPHANIE) KRATKO BODALO ZGODOVINAR (BOŽO) MATERIAL IZ APNENCA ALUMINIJ LOUIS ADAMIČ DEL MOŽGANOV OGLJIKOVODIK OPRIJETE SP.HLAČE NEKDANJI MINISTER KDOR RAVNA AVSTRIJSKI ŠILING VEK, DOBA, VEČNOST ČEŠKA POKRAJINA SVETLI MINERAL VOZNIK TAKSIJA IZUMRLA PTICA GOROVJE V BURMI SLOVENSKI PISATELJ (IGO) SLOVENSKA VOJSKA PISATELJ (VITAN) NEMŠKA PEVKA NOGOMETAŠ EKMEČIČ VELIK KAMEN VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKOV ZIMSKO OBLAČILO NAŠA PISAVA NESTROKOV- NJAK KRAJ PRI G.RADGONI MESTO NA FLORIDI, ZDA UDAV IZDELOVALEC MAKET NEM.FIZIK (ROBERT) REKA V MONGOLIJI RJAVA ŽIVAL IZDELOVA- LEC VOSKA IT.PISEC (CARLO) OZKA DOLINA SNOV V CELICAH JUŽNOAM. KUKAVICA ŠVED.SMUČ. CENTER ESTRADNI PEVEC GRŠKA ČRKA BISTVO V FILOZOFIJI NASLOVNI JUNAK IGRE J.ANOUILHA LANTAN OTOŠKA SKUPINA V OKVIRU SEJŠELOV UMETNOST (LAT.) KUHALNIK (P0G0V.) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Janez Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Zlata Ficko, Lendavska 51,9000 M. Sobota 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Aleš Vigali, Vodnikova 15, Krog, 9000 M. Sobota Mira Žunič, Cven 4d, 9240 Ljutomer Janez Gazdag, Kranjčeva 10, 9220 Lendava Štefan Novak, Trstenjak 10, 9000 M. Sobota Urška Lovrenčec, Bogojina 143, 9222 Bogojina E ra o E TJ ra hi cd z; ra ra N ra >v> g> HUMORISTKA ERŽIŠNIK PLANOTA V JULIJCIH PLANINA NAD TUHINJSKO DOLINO PRIPADNIKI GRŠKE UNIATNE CERKVE STRUP IZ MIKROORGANIZMOV IZUMRLI SLON REKA V SIBIRIJI ANG.GLASB. (BRIAN) OEZOKSIRIB. KISLINA • OTOK OB SUMATRI ROBERT OBLAK REKA IN DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 8. septembra 2000. Ime in priimek:.................... Naslov:............................. MICA RIŠE IN PIŠE: PETERNELJ« ^daj v časi dopusto^ je mer grato tildi v drgavnon oberštobi. ‘DoPe bab med-shanbaAsbe gdiije nan po medijaj tacajo potopljene podmornice, gugvo na cestaj, km, šteftoga je napraviPa pa ga ešče deda siijša, bab iti v gačetek novoga šoPsboga Peta s šoPsbimi pripomočbi, s ten, ba je obvegno šolanje bregpPačno, p.t.d. ^Poudareb je pa na veCbon kasbi devetPetnoga šoPanja, ga štcroga v največ primeraj nega pogojo^. SEibi ^BePeba nemrejo samo tab potegnoti od jedra našega dogajanja pred volitvami, gatou si je un Pi etab spopejvo: fipomPadi vse se veseli, geniPi so se stranbarji, vesePa b’Pa sta partnerja, medene tedne ugivaPa. ©rgan je tečen biP gePo, je siPiP, bamor pač ni šPo, opagiC partner je no/tost, odPočiP se je ga prostost. '-PoPigan med je hitro biC, ostaneb se je še scediP in partnerstvo je k Magu šPo, ber v sebsu ni vse štimaPo. OlstvariP si je brog Cjudt in dvesto gbraP podpisov si, gdaj novih ča/tov bo nabita^ in ha/ifiMln boPi sebsi abraP. iPORED Petek, 1.9. 2000 Televizijski spored od 1. 9 . do 7. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.20 Prisluhnimo tišini 8.45 Risanke 9.20 Trojčice, risana nan. 9.45 Robin in Rozi, risana serija 10.00 Na liniji, oddaja za mlade 10.50 Neukročeni planet, am. dok. serija H.20 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Nacistično zlato, angleška oddaja 14.40 Gospod Bean, angleška nan. 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.10 Otroška oddaja 17.55 Komar, angleška dok. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dediča, francoska serija 21.35 Deteljica 21.45 Polž v solati, tv-kabaret 22.25 Odmevi, šport, vreme 23.05 Dosje J. K., tv-nad. 0.00 Polnočni klub 1.10 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 9.30 Nenadoma Susan, ameriška nan. 9.50 Družinski zdravnik, španska nad. 11.00 Cepci, francoski film 14.45 Gore in ljudje 15.40 Tedenski izbor 18.00 Ship That Died of Shame, angleški film 19.45 Atletika, zlata liga, prenos atletike, 22.50 Tom Jones, angleška nad. 23.40 Mulec, ki osvaja, avstralski film 1 .05 J.A.G., ameriška nad. 1.55 Taksi, danska nan. 2.35 Videospotnice POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske -10.30 Divji angel -11.30 Labirint strasti - 12.30 Raztresena Ally - 13.30 Top shop -14.00 Domače kraljevstvo - 14.30 Življenje teče dalje - 15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske - 17.15 Divji angel - 18.10 1,2,3, žrebanje -18.15 Labirint strasti - 19.15 24 ur - 20.00 Akcija v petek: Ognjeno obzorje, ameriški film - 21.50 Tek-saški mož postave - 22.40 Zlobni dvojček - 23.30 24 ur KANALA 7.15 TV PRODAJA - 8.15 DOGODIVŠČINE R0KCA IN BINČA, risana serija - 8.40 TV PRODAJA - 9.15 ANGELA, nad., pon. - 10.10 LUZ MARIA, nad., pon. - 11.00 OPRAH SH0W, pon. - 12.00 ATLANTIS, pon. - 13.00 TV PRODAJA - 13.30 PRINC Z BEL AIRA, hum. - nan. - 14.00 MATLOCK, nan. - 15.00 RICKI LAKE, pogovorna oddaja - 15.55 OPRAH SH0W: KAKO POCENI PREUREDITI STANOVANJE - 16.50 ANGELA, nad. - 17.40 LUZ MARIA, nad. - 18.30 TRETJI KAMEN OD SONCA, hum. nan. - 19.00 VSI ŽUPANOVI MOŽJE, hum. nan. - 19.30 DVOJČICI, hum. nan. - 20.00 MLADOPOROČENCI - 20.30 ZMENKARIJE - 21.00 SIMPATIJE, nad. - 22.00 PRVA LIGA, film - 0.00 IZGNANEC, nan. - 2.00 VIDEO STRANI TV IDEA - GAJBA TV 9.00 24 ur, pon. - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa - Kulturno razvedrilno - Navigator -16.00 Dvojčici - 16.30 Pasji policist - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda -18.00 Sinbadove pustolovščine - 19.00 Živa - novice, 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem - 20.10 Pokliči za umor - 21.00 Pokliči za umor - 22.00 Živa - magazin - Iz soboške tržnice, Oglasi, Za varno pot v šolo - Reportažni utrip: S podelitve spričeval maturantom Gimnazije Murska Sobota in prisege vojakov soboškega 76. protioklepnega diviziona- 23.00 Zvezdne steze: Voyager - 23.50 Družina za umret -0.20 Pri Addamsovih - 0.50 Pop bazar - video oglasnik ' TVAS-KANAL54 09.30 - Gnes, inf. oddaja. 10.00 - Viva turistica, turistična oddaja 10.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.20 - Adijo poletje 2000, reportaža. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, inf. oddaja. 16.OO- Viva turistica, turistična oddaja. 16.50 - Glasbeni spoti. 17.45 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.15 - Adijo poletje 2000, reportaža. 18.30 - Gnes, inf. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, inf. oddaja 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.30 - Moto šport, športna oddaja. 21.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, inf. od-daja. 23.00 - ŠOJAM, glasbena oddaja. 23.50 - Erotika. 01.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.55 Poročila -10.00 Poletni izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.35 Labirint strasti, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Žrtev sodnega dne, film - 16.00 Arabela, serija za otroke - 17.00 Po poteh Inka, dok. oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik- 20.05 Nocoj... - 20.10 Ljubezen v času carstva, serija - 21.10 Pozdrav iz Rovinja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Filmska predpre-miera: Ed Wood, film - 01.05 Ticket to Heaven - 2.35 Golo lastništvo - 4,15 Vesoljci, film TV HRVAŠKA 2 14.20 Kavbojke, serija - 15.50 Omerta - zakon tišine - 16.35 Urgenca, serija - 17.29 Gul-denburgovi, serija - 18.05 Stoletje naroda, dok. serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašalnik, kviz - 20.23 Nocoj... - 20.25 Velikani XX. stoletja - 21.25 The Man Who Capotured Eichmann, film - 23.00 Čas je za jazz - 00.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 Nogomet: Belgija - Hrvaška, - 18.50 Animavizija -19.30 Glasbeni program - 20.00 Atletika - 22.00 Olympica - 22.25 Olimpijske vesti - 22.30 Olimpijski leksikon - 22.35 Susan - 23.00 2,4 otroka - 23.20 Damon - 23.40 Sto let francoskega filma TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Beštija, nan. - 9.05 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik -13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.05 Kapetan Cook, nan. - 15.00 Potepanje po divjini, nan. - 15.30 Evropski parlament - 15.58 Poročila - 16.00 Telešport, tenis iz Rima - 16.30 Koktajl ekstremov - 16.40 Ulica Box - 17.05 Regionalni dnevniki - 17.20 Telešport, rokomet v odmoru - 19.30 Dnevnik šport - 20.00 Prej ali slej, show - 21.00 Letni časi 2, glasbeni portret - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.50 Koncert skupine Padodo TV MADŽARSKA 2 10.20 Jezik književnosti: Batsanyi -10.30 Kino Dore Prokopp - 11.00 Smer Sydney, olimpijski kviz - 11.30 Šik, moda - 12.00 Zvon, Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Od melodije do melodije - 14.30 Puder - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica -17.30 72 ur, kulturne ponudbe za konec tedna - 18.00Želeli ste -19.00 Kultura bivanja -19.30 TV-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21,35 Ščeneta se vračajo, film - 23.20 Zaključek - 0.20 Kramljanje TV AVSTRIJA1 10.10 Specialisti - 11.00 Na jug - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija -Iran - 22.50 Pogrešan v akciji, film - 0.15 Avtocesta smrti, srhljivka_ TV AVSTRIJA 2 10.15 Prijetni fant -12.00 Poročila - 12.05 Šest v poletju - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Srečna družina -14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22,35 Moderni časi - 23.10 Komisarka OBS® Sobota, 2. 9. 2000 TV SLOVENIJA] 8.00 Odmevi 8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Radovedni Taček: Pomaranča 9.05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.15 Opičje igre, danski film 11.30 Srebrnogrivi konjič, risana nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Film 14.50 Preiskava, angleški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nan. 17.10 Fliper in Lopaka, risana nan. 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Babica gre na jug, slovenski film 21.55 Velika imena malega ekrana 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Dosje J. K., tv-nad. 0.10 V New Orleansu, ameriška nan. 0.55 Vran, kanadska nan. 2.00 Link, angleški film POP IV 7^0 24 ur, pon. - 8.00 Princesa Sissi 1. del risane serije - 8.30 Panda Jin Jin - 9.00 Hroščeborgi - 9.30 Knjižni molj Wishbone - 10.00 Naš dedek -10.30 Košarkarji -11.00 Ameriška gimnazija - 11.30 Sabrina: mlada čarovnica -11.50 Doktor Dolittle -14.15 Ladja zaljubljenih - 15.05 Nevarna srca - 16.15 Pop’n’Roll, glasbena oddaja - 17.15 Izganjalka vampirjev - 18.10 Jack in JIH - 19.15 24 ur - 20.00 Sobotni fil-mski hit: Popolna oblast - 22.10 Petrovi prijatelji - 0.00 24 ur, pon. TV SLOVENIJA 2 8.45 Videospotnice 9.20 V telovadnici, brazilska nad. 9.50 Med zemljo in morjem, nad. 10.45 Svetnik, angleška nan. 11,35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.55 Zlata liga v atletiki, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Priznanja najboljšim maturantom 21.05 Z Zemlje na Luno, ameriška nan. 22.00 Sobotna noč 0.00 Svetnik, angleška nan. 0.60 Videospotnice KANALA 6.00 VIDEO STRANI - 7.00 TV PRODAJA - 8.00 ZAJEC DOLGOUHEC IN PRIJATELJI, risanke, pon. - 9.30 MOŽJE V ČRNEM, risana serija - 10.00 NORA HIŠA, hum. nan. - 10.30 KORAK ZA KORAKOM, hum. nan. - 11.00 BROOKLYNSKI MOST, hum. nan. -11.30 MLADOPOROČENCI, pon. - 12.00 OČE D0WLING, nan. - 13.00 KUNG FU, nan. - 14.00 SOBOTNA MATINEJA: - RADOSTI, film - 15.45 SEVER IN JUG, nad. -16.45 ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST ZA 10 MILIJONOV TOLARJEV Z -BORUTOM VESELKOM, - kviz, pon. - 17.15 ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST ZA 10 MILIJONOV TOLARJEV Z - BORUTOM VESELKOM, kviz, pon. - 17.45 DIVJE ŽIVALI, dok. nan. - 18.40 DIVJI SVET, dok. nan. - 19.30 GLAVCA, hum. nan. - 20.00 ROPARICE, film - 22.10 VRNITEV UMAZANEGA HARRYJA, film - 0.20 POLICIJSKA KAMERA, - dok, nan. -1.20 CESTNI BOJEVNIK, nan. - 2.20 VIDEO STRANI TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa - Pred koncem tedna: tedenski kometar -10.05 Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 Oglasi - 10.20 Za varno pot v šolo - 10.30 Reportažni utrip: S podelitve spričeval maturantom Gimnazije M. Sobota in prisege vojakov soboškega 76. protioklepnega diviziona -10.45 Aktualno - 11.00 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem -11.45 Pregled dogodkov tedna -16.00 Dvojna zamenjava - 18.00 Višave - 19.00 Pica, ti in jaz - 19.30 Jesse - 20.00 Posebna enota C:16 - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Življenjska avantura - 23.30 Pop bazar-video TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, inf. oddaja. 10.00 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 5. del, produkcija VTV. 10.15 - SO JAM. glasbena oddaja. 11.15 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. inf. oddaja. 16.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.45 -Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 5. del, produkcija VTV. 17.00 - SO JAM, glasbena oddaja. 18.00 - Risanke. 18.30 - Gnes, inf. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - 'Gnes, inf. oddaja. 20.30 - Gospa Parker in njeni, ame-riški film. 22.30 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, inf, oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 National geographic - 9.25 40. mednarodni otroški festival Šibenik: Igra brez kraja - 9.55 Oddaja za otroke - 10.25 Zvezdne steze -12.00 Dnevnik -12.36 Pozdrav iz Rovinja - 14.05 Zabavni program - 15.05 Neuničljiv mini morris, avstralski film - 17.00 Beverly Hills, serija za mladino -18.05 Melrose Plače, serija za mladino- 18.55 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik- 20.05 Nocoj... - 20.10 Zabavni program - 21,16 Who Framed Roger Reabbit?, film- 23.00 Dnevnik- 23.20 Non siamo soli, mini serija - 00.50 Filmska predpremiera: Sunset Grili, ameriški film- 2.25 Temna zvezda, ameriški film - 3.50 Žene so čudovite, nemški film - 5.156 film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške -12.00 Labirint strasti, serija - 15.30 Potovanja: Florida - 16.30 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik- 20.10 Zlata krila, serija -231.00 Zlate žice Slavonije - Požega, prenos - 22.40 Demon, hum. serija - 23.05 Svet zabave - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev - 23,45 Pregled programa za nedeljo TV HRVAŠKA 3 11.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.45 Hišni ljubljenčki - 16.30 Sto let fran-coskega filma - 17.20 Atletika, posnetek iz Berlina -19.20 Glasbeni program - 19.50 Nogomet: Belgija - Hrvaška, prenos kvalifikacijske tekme - 22.00 Olympica - 22.25 Olim-pijske vesti - 22.30 Olimpijski leksikon - 22.35 Šport danes - 22.55 Pravi čas TV MADŽARSKA 1 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj?, Za upokojence, Okno - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 13.05 Balatonski mozaik - 13.30 Narodna glasba -14.00 Iz aleksandrijskega tobaka, kratki igrani film - 13.25 Delta - 14.55 Naše stoletje - 15.25 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 15.55 Napisne table -16.25 Telešport, tenis iz Rima - 16.50 Nogometno prvenstvo: Lombard FC - Matav, prenos -19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Muhasti letni časi, magazin - 21.00 Takoj, M.Vamos - 22.05 Fantje iz Brazilije, film TV MADŽARSKA 2 7.25 Agrar - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program, vmes slovenski utrinki -12.00 Zvon, Reševalci, nan. - 13.05 Szilvia Karaszy v luči žarometov - 13.40 Filmski muzej: Morilec, angl, film, č.-b. -15.30 Letalska družba Piavo nebo - 16.15 Tri želje -16.40 Glasbeni festival Klaus - 17,10 Koktajl ekstremov - 17.20 Show program, leto 1978 - 18.15 Šlagerteve -19.00 Najstniška zabava -19.35 Pravljica - 20.00 Dpevnik, šport -20.30 Telešport, tenis, posnetek iz Rima - 21.25 Srečali se bomo v Sydneyju - 22.20 Ljubezen pri prvem poslušanju, dok. film - 23.15 Ulica upanja, nan. - 24.00 Bravo TV - 0.55 Sobotni mozaik - 2.45 Tostran Rena, onstran Donave - 3.15 Samo danes TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program - 12.05 Šaljivec Carey - 12.30 Življenje in jaz - 12.50 Nick Freno -13.15 Princ iz Bel Aira - 13.40 Dvojček redko pride sam -14.00 Sabrina - 14.25 0 3 Au-stria Top 40 -15.10 Dawsonov potok -16.00 Melrose Plače -16.45 Jesse -17.10 Srček -17.55 Čista sreča, filmska komedija -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov, film -21.10 Hrčkov dan, komedija - 22.50 Oblegani II, akcijski film - 0.25 Krvava vez, srhljivka TV AVSTRIJA 2 10.60 Notredamski zvonar, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Strelna nagrada, film - 14.45 Na svidenje, Frančiška, film -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe, prenos iz Ziiricha - 22.00 Vse je komedija - 23.50 Ob 16.50 s Paddingtona, kriminalka / [f Četrtek, Ir 7.9.2000 TV SLOVENIJA! 8.00 Odmevi 8.20 Mostovi 8.50 Pod klobukom 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Oddaja za otroke 10.40 Junaki divjine, angleška serija 11.30 Naravni parki Slovenije 12.00 Dok. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Portret dr. Jožeta Felca 14,55 Guliverjeva potovanja, nad. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.20 Robin in Rozi, risana nan. 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Gospod Bean, angleška nan. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 Konec velikih počitnic, nad. 23.40 Šport 1 .05 Neukročeni planet, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Iz dobrega gnezda, nem. nad. 9.50 Prostost, francoska nad. 10.40 Grace na udaru, ameriška nan. 11.00 Murphy Brown, ameriška nan. 14.25 Koncert Shlrley Bassey 15.10 Poskus na ljudeh, angleška serija 16.40 Ptuj 2000 17.50 Družinski zdravnik, španska nad-. 19.05 Nenadoma Susan, ameriška nan. 19.30 Videospotnice 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona 20.50 Pot k slavi, športna serija 21.45 Ferdydurke, koprodukcijski film 23.15 Družinska razmerja, angl. nad. 0.05 Wycliffe, škotska nan. 1.30 Casanova, francoski nemi film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Divji angel - 11.30 Ne pozabi me nikdar - 12.30 Newyorška policija - 13.30 Top shop, televizijska prodaja - 14.00 Domače kraljestvo - 14.30 Življenje teče dalje - 15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske - 17.15 Divji angel - 18.10 1,2,3 ■ žrebanje - 18.15 Ne pozabi me nikdar -19.15 24 ur - 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally - 20.55 Nikita - 21.50 Prijatelji -22.20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar - 23.40 MA.S.H. - 0.10 Taksi - 0.40 24 ur, pon. KANALA 7.00 VIDEO STRANI - 7.15 TV PRODAJA - 8.15 DOGODIVŠČINE ROKCA IN BINČA, risana serija - 8.40 TV PRODAJA - 9.15 ANGELA, nad, pon. - 10.10 LUZ MARIA nad., pon. - 11.00 OPRAH SH0W, pon. - 12.00 ADRENALINA, interaktivna športna oddaja, pon. - 13.00 TV PRODAJA- 13.30 PRINC Z.BEL AIRA, hum. - nan. - 14.00 MATLOCK, nan. - 15.00 R1CKI LAKE, pogovorna oddaja - 15.55 OPRAH SH0W: ZAKON BREZ SPOLNOSTI- 16.50 ANGELA, nad. - 17.40 LUZ MARIA, nad,- 18.30TRETJI KAMEN OD SONCA hum. nan. - 19.00 VSI ŽUPANOVI MOŽJE, hum. nan. -19.30 DVOJČICI, hum. nan. - 20.00 LEPI ČASI, nad. - 20.50 ŽIVLJENJSKE ZGODBE: - LJUBEZEN NIKOLI NE UMRE, film - 22.40 SEINFELD, hum. nan. - 23.10 ROKA PRAVICE, nan. - 0.00 DANNYJEVE ZVEZDE, vedeževanje, pon. - 1.00 ODKLOP, pon. - 2.00 VIDEO STRANI TV IDEA — GAJBA TV 9.00 24 ur, pon. - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa - magazin, pon. regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV - Debatni večer o slovenski besedi in pogovor o XII. košičevih dnevih -16.00 Dvojčici - 16.30 Pasji policist - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda - 18.00 Sinbadove pustolovščine - 19.00 Živa ■ novice, regionalni program na Eur^PTV, RTS in Idea TV - 19.15 Ljubica, otroci so se skrčili - 20.10 Dvojna nevarnost - 22.00 Živa - magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS jn Idea TV -Intervju - Milan Koren - 4. praznik Občine Moravske Toplice - posnetek svečane seje Občinskega sveta in podelitev občinskih priznanj - 23.00 Zvezdne steze: Voyager -23.50 Družina za umret - 0.20 Pri Addamsovih - 0.50 Pop bazar - video oglasnik TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, inf. oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.45 • Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.25 - Iz produkcije ZLTV, TV Primorka 11.55 - Risanka 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, inf. oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.25 • Iz produkcije ZLTV; TV Primorka 17.55 - Risanke. 18.30 - Gnes. inf. oddaja. 19.00 ■ Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, inf. oddaja. 20.30 - Viva turistka, turistična oddaja v živo. 21.15 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek pokalne tekme. 23.05 - Gnes, inf, oddaja. TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poletni izobraževalni program - 11.00 Glasba za oči - 11.25 Mali veliki svet, oddaja za otroke - 12.00 Dnevnik- 12.35 Vrednote bom ljubil, serija - 13.20 Živalski svet: Volkovi v belini - 14.20 Film - 15.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 18.55 Močni Max, risana serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Nacionalni parki: Paklenica - 20.45 Kviz - 23.15 Prijavo kazalište, pon. koncerta- 00.10 Nevarna čarovnija, film - 2.00 Zapisano na vodi, argentinski film - 3.20 Dobre, zle in lepe, dokumentarni film - 4.15 Rebecca, ameriški film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.05 Newyorški policisti, - 15.55 Ljubezen v času cesarstva, serija - 17.00 Guldenburgovi, serija - 18.05 Stoletje naroda, dok. serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik- 20.23 Nocoj _. - 20.25 Čarovnija II, - 21.20 Chica-go Hope V., - 22,05 Hell and High Water, film - 23.50 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.50 Viharni vrhovi, ameriški film -19,30 Glasbeni program - 20.10 Pot v Sydney - 20.40 Olimpijske vesti - 20.45 Olim-pijski leksikon - 20.50 Hobotnica 9, mini serija (2 x 100') - 0.10 Šport danes TV MADŽARSKA! 5.45 Agrar - 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Beštija, nan. - 9.00 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Romski forum - 13.56 Poročila - 14.00 Uboj triglasno, angl, kriminalka, č.-b. -15.40 Otroški pokal - 16.00 Poročila - 16.05 Za otroke - 16.30 Od Rima do Esztergoma, 2. del - 17.00 Koncert Komornega orkestra Ferenc Liszt in Budapest Klez-mer Band - 17.30 Varstvo mest - 18.00 Dnevnik - 18.35 Moja alimpiada, Moskva -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Ime planeta Zemlja, nan. - 20.50 Črna skrinja, svetovni magazin. - 21.20 Gospodarstvo v zagonu - 21.55 Dnevnik, aktualno - 22.45 Panorama - 23.15 Vrtiljak, danska nan. - 23.40 Sosedje aii sovražniki, izraelski dokum. film. TV MADŽARSKA 2 8.30 112. krimimagazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost -10.50 Musiča Historica -11.00 Čar plesa -12.00 Zvon, Naša družinica, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg, skupaj odkrivajmo Madžarsko - 15.30 V dvoje z igralko C. Esztergalyos -16.05 Šolska ulica -17.30 Črna skrinja - 18.00 Telešport - 1.9.40 TV-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Privatna Madžarska, dokum. nan. - 21.35 Mile-nijska knjižnica: Poštenje in slava, madž. film, č. - b - 23.20 Zaključek - 0.20 Sanje sem jaz TV AVSTRIJA1 10.20 Robinson Crusoe, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Herkul - 17,10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Pravi Dunajčan ne propade Vsak dan ob 183Qin 2000: GNES - inform. oddajaj RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam -- 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sipti mi-21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč — SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17 35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo 19 35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA’ 05 OO Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel w čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja > -12.30Poročita-A2.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -I 13.30 Najlepše želje s čestitkam/ in pozdravi (vmes javljanja s športnih | igrišč)-19.00 Poročila-i9.<0|^aja tedna - 20.00 Gnezdo Murske-I ga vala - 21.00 Poročila - 2A Ao Gnezdo Murskega vala - 23. OO Glasba I vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 .OO Poročila - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21 .OO Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11 .OO Poročila -11.30 Mali oglasi -: 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1 . oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18:00 Srebrne niti-19.00 Poročila! - 19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox-21 .OO Poročila- 21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC- 12.05 Obvestila- 12.30 Anketa-13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -13.30 NSTSNMV - 14.00 -14.00 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00’ Mursko-morski val - 21 .OO Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -‘11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih - 14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - ORE B Nedelja, 3. 8. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Risanka 8.30 Otroška oddaja 8.55 Risanke 9.40 Pleme, nan. 10.15 Nedeljska maša, prenos 11.10 Neizprosna divjina, angleška serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.10 Polž v solati, tv-kabaret 14.40 Babica gre na jug, film 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Naravni parki Slovenije: Kozjansko 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Guliverjeva potovanja, ameriška serija 21.40 Večerni gost: Anastassis Vistonitis 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 V Bachovem letu, Bach in ples 23.35 Naravni parki Slovenije TV SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice 9.00 Noro zaljubljena, ameriška nan. 9.25 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 10.15 Minty, avstralska nan. 10.40 Sorodne duše, angleška oddaja 11.30 Naša pesem 12.25 Estoril: Motociklizem VN Portugalske 19.30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, (ran. serija 20.50 Murphy Brown, ameriška nan. 21.15 Trend, oddaja o modi 21.50 Šport v nedeljo 23.00 Zaupanje v zaupanje, francoski film 0.35 Videospotnice POP TV 7.20 24 ur, pon. - 8.00 Princesa Sissi - 8.30 Panda Jin Jin - 9.00 Hroščeborgi -9.30 Knjižni molj Wishbone - 10.00 Naš dedek - 10.30 Košarkarji - 11.00 Ameriška gimnazija - 11.30 Jack in Jill - 12.30 Nevarna srca - 13.30 Rosamunde Pilcher: Cena ljubezni -15.15 Beli žrebec - 17.00 Otroci ne lažejo -17.30 Sedem minut v nebesih - 19.15 24 ur - 20.00 Nedeljski film: Začetnik - 22.10 Hiša v hribih - 23.50 24 ur, pon. KANALA 6.00 VIDEO STRANI - 7.00 TV PRODAJA - 8.00 ZAJEC DOLGOUHEC IN PRIJATELJI, risanke - 9.30 MOŽJE V ČRNEM, risana serija - 10.00 NORA HIŠA, hum. nan. -10.30 KORAK ZA KORAKOM, hum. nan. - 11.00 KATIE JOPLIN, hum. nan. - 11.30 ZMENKARIJE, pon. - 12.00 OČE D0WLING, nan. - 13.00 KUNG FU, akcijska nan. -14.00 NEDELJSKA MATINEJA: - PEGGY SUE SE JE POROČILA, film - 15.45 SEVER IN JUG, nad. - 16.45 KLIK! - KUPID (), nad. - GLAS BOJEVNIKA , nan. - RUBY WAX: TOM HANKS, JEAN CLAUDE VAN DAMME, zabavna - oddaja - 20.00 FILM TEDNA: - RAZTRESENI PROFESOR, film - 21.40 STILSKI IZZIV: VEČNO MLADOSTNI - 22.20 BARCELONA, film - 0.00 VIDEO STRANI - - TV IDEA - GAJBA TV 8.00 Videostrani - 10.00 Živa - Idea TV - NK Mura: NK Ofevograd - 10.15 Kasaške dirke, reportaža iz Gornje Radgone - 10.25 Radenska v Hali A Pomurskega sejma -10.40 Tekmovanje oračev, reportaža -10.55 Občina Gornja Radgona se prvič pred-* stavlja na pomurskem sejmu, reportaža - 11.30 Intervju: Marko Pogorevec -11.40 Tedenski komentar - 11.45 Pregled dogodkov tedna -13.00 Vdieostrani ■ 16.00 Zeus in Roxanne - 18.00 Višave - 19.00 Pica, ti in jaz -19.30 Jesse - 20.00 Poseb-na enota C:16 - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Mafijski sin - 23.30 Pop bazar - video TV AS-KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, inf. oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.35 - Videostrani. 17.40 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, inf., oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Viva turistica, turistična oddaja. 20.50 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.50 The Richest Car in the World, ameriški film v 10.00 Otroci nosijo svet na dlani - 11.00 Dunaj, dok. serija -12.00 Dnevnik- 13.30 Mir in dobro -15.00 Poročila - 15.10 Oprah Show - 17.05 Stoletje: Škandali -18.00 Risana serija -18.30 Felicity, serija za mladino-19.30 Dnevnik- 20.10 Glembajevi, dramska serija - 21.00 Film tedna: Palookaville, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Skrivni dnevnik Desmonda Pfeiffera, hum. serija - 23.25 Hotel Zvezdno nebo, novozelandski film -00.55 Črno-belo v barvi: Egipčani - 3.55 Želim se vrniti domov, francoski film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 11.00 Prenos maše - 12.00 Duhovni klic - 12.05 Don Coyote, risani film - 12.35 Čarovnije II, serija - 16.05 Jacgueline Bouvier Kennedy, ameriški film - 18.35 Naravni svet, popularno-znanstvena serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Pula - 21.15 Kapetan James Cook, serija - 22.10 Zlate žice Slavonije ■ Požega, pon. - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.40 Panorame turističnih središč Hrvaške -13.55'Motociklizem, prenos dirk za VN Portugalske - 15.00 Olimpiada starih športov - Brodanci, reportaža - 15.20 Jadranje: razred optimist, reportaža ... Zlata krila, serija -16.45 Čas je za jazz - 18.20 Senj: revija ženskih klap - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Olympica - 20.35 Olimpijske vesti - 20.40 Olimpijski leksikon - 20.45 Motociklizem, posnetek - 21.35 Športni program - 21.55 Savanska poroka - kronika, dok, film TV MADŽARSKA 1 6.00 Agrar - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok - 10.30 Tri želje - 11.00 Rim: Svetovno mladinsko srečanje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.30 Minute za srečo -13.05 TV-klinika, zdrav, magazin -13.40 Plemenita srca, plemenite krone, angl, film, č.-b. -16.00 Začetek šolskega leta na visokih šolah - 16.40 Kratki film - 17.00 Varstvo mest - 17.55 Telešport, vmes kvalifikacijska nogometna tekma za SP: Madžarska - Italija iz Nepstadiona - 23.00 Mediamix. TV MADŽARSKA 2 7.25 Agrar - 7.50 Program za vernike - 10.00 Madžarska hiša, iz zamejskih madžarskih TV programov - 10.30 Glasbeni butik - 11.25 Otroški šport - 11.50 Glasbena veriga - 12.00 Zvon, Otroški program - 12.50 Glasbena veriga - 12.55 Dva goljufa, tv-film, č.-b. - 13.25 Zagovornik, jezikoslov. program - 14.00 Tangenta -14.30 Narodna glasba - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.20 Jani gre na dom -15.50 Telešport - 17.25 Čar plesa - 18.20 Muhasti letni časi, zabavni magazin -19 20 Mojster biljarda, ital, film - 21.10 Teden, vmes Dnevnik - 22.10 Furgon, irski film - 23.50 Telešport - 0.55 Glavni trg - 2.25 Rippl-Rčnai, portret slikarja - 3.05 Telešport, vmes pogled nazaj na tekme z Italijo. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.35 Šport -12.20 Čudež prerije, dok. film -13.25 Rešite VVillieja, pustolovski film - 15.10 Skoraj angel, filmska komedija -16.40 Superpoli-caj, znanstvenofantastični film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pogumno srce, zgodovinski film - 23.10 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem -10.00 Katoliška maša, prenos iz Rima - 12.45 Orientacija - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Kavarna Meineid - 15.25 Naš Willi je najboljši, filmska komedija - 16.45 Los Glaciares - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Hiša na obrežju, romanca - 21.55 K stvari - 22.55 Enostavno klasično Ponedeljek, 4. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9,10 Risanka 9.20 Otroška oddaja 10.00 Rdeči grafit 10.25 Komar, dok. oddaja 11.35 Na vrtu 12 .00 Letališče, angleška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17 .00 Pleme, nan. 17.45 Recept za zdravo življenje - celulit 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. 21 .00 Mednarodna obzorja, nem. dok. oddaja 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22 .40 Šport 23.25 Panel TV SLOVENIJA 2 9.50 Tom Jones, angleška nad. 14.30 Trend, oddaja o modi 15.05 Sobotna noč 17.05 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nad. 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Oddaja za mlade 21 .00 Studio City 22 .00 South Park, am. risana hum. nan. 23 .00 Brane Rončel izza odra POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Divji angel -11.30 Labirint strasti -12.30 Ladja zaljubljenih -13.30 Top shop, televizijska prodaja -14.00 Domače kraljestvo - 14.30 Življenje teče dalje -15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske -17.15 Divji angel - 18.10 1, 2, 3-žrebanje - 18.15 Labirint strasti - 19.16 24 ur -20.00 XXL komedija: Komični detektiv - 22.00 V kraljestvu delfinov - 22.30 Dharma in Greg - 23.00 Stražar - 0.00 M.A.S.H. - 0.30 Taksi - 1.00 24 ur, pon. KANALA 7.00 VIDEO STRANI - 7.15 TV PRODAJA - 8.15 DOGODIVŠČINE ROKCA IN BINČA, risana serija - 8.40 TV PRODAJA - 9.15 ANGELA, nad., pon. -10.10 LUZ MARIA, nad., pon. - 11.00 OPRAH SH0W, pon. - 12.00 DANNYJEVE ZVEZDE, vedeževanje v živo -13.00 TV PRODAJA - 13.30 PRINC Z BEL AIRA, hum. - nan. -14.00 MATLOCK, nan. - 15.00 RICKI LAKE, pogovorna oddaja - 15.55 OPRAH SH0W: NENAVADNI PRIJATELJI - 16.50 ANGELA, nad. - 17.40 LUZ MARIA, nad. - 18.30 TRETJI KAMEN OD SONCA, hum. nan. -19.00 VSI ŽUPANOVI MOŽJE, hum. nan. - 19.30 DVOJČICI, hum. nan. - 20.00 FILMSKE USPEŠNICE: - BREZ POTI NAZAJ, film - 21.40 R0SWELL, nad. - 22.40 SEINFELD, hum. nan. - 23.10 ROKA PRAVICE, nan. - 0.10 DANNYJEVE ZVEZDE, vedeževanje, pon. - 1.00 ODKLOP, pon. - 2,00 VIDEO STRANI TV IDEA — GAJBA TV 15.-00 Živa - magazin, pon. regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV -16.00 Moške skrivnosti - 16.30 Pasji policist - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda -18 00 Sinbadove pustolovščine -19.00 Živa - novice, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili - 20.10 McHalebvi mornarji - 22.00 Živa • magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV - športni ponedeljek - pregled športnih dogodkov - 23.00 Zvezdne steze: Voyager - 23.50 Družina za umret - 0.20 Pri Addamsovih - 0.50 Pop bazar - video oglasnik TVAS-KANAL54 09.30 - Risanke. 10.00 - Gospa Parker in njeni, ameriški film. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 16.55 - Samo najmočnejši, ameriški film. 18.30 - Gnes, inf. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, inf. oddaja. 20.30 - Misijon, ameriški film. 22.30 - Gnes, inf, oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 V živalskem domu, dok. serija za otroke - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poletni izobraževalni program -10.30 Vikinške poti -11.00 Program za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Vrednote bom ljubil, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Ukradena nedolžnost, ameriški TV-film -15.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe -16.00 Serija za otroke - 17.00 Ciklus mladih avtorjev; Zgodba iz Nuniča, dok. oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.55 Močni Max - 129.30 Dnevnik -20.10 Pustolovščina v Hrvaški: S jadralno desko od Knina do Mljeta - 20.45 Nesreča Exxona Valdeza, film- 22.20 Dnevnik - 22.40 Honore Daumier, dok. film - 23.50 Omča, ameriški film -1.40 Mrtva mati, film - 3.30 Dunaj, dok. serija - 4.30 Lastni izbor, film TV HRVAŠKA 2 12.45 Svet zabave - 14.15 Non slamo soli, mini serija - 15.45 Serija - 17.20 Guldenbur-govi, serija - 18.05 Stoletje naroda, dok. serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik- 20.10 Kviz - ‘20.25 Čarovnija II, serija - 21.20 Prihaja dr. Beeching, hum. serija - 21.55 Črna kronika - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 TV-intervju: dr. Ivan Grubišič - 18.00 Načrt za življenje, film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Olympica - 20.35 Olimpijske vesti - 20.40 Olimpijski leksikon - 20.45 Koraki - 21.45 Šport danes - 21.55 Transfer - 22.40 Beverly Hills - 23.25 Pravica za vse - 0.10 Melrose Plače TV MADŽARSKA 1 6.00 Ažurno, vesti in kaj je za njimi - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8 35 Beštija, nan. -9.00 Samo danes, zabavno dopoldne, vmes nanizanke -12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi - 14.50 Od tišine do miru, dok. film -15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Posvetitev cerkve - 16.50 Srečanje z Jezusom-17.00 Na poti-17.35 Sveta mesta tujcev v Sveti deželi - 18.00 Dnevnik -18.35 Moja olimpiada, Mehika - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112, krimimagazin - 21.25 V dvoje z igralko C. Esztergalyos - 21.40 Show Mari TorOc-sik - 22.05 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.25 Telešport, liga prvakov, magazin. TV MADŽARSKA 2 6.45 Agrar - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Glasbeni festival Klaus - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja, L. szilšrd -10.20 Jezik književnosti: Zs. Mčricz -10.30 TV-klinika -11.00 Madžarska prihodnosti - 11.30 Angleščina - 12.00 Zvon, Naša družinica - 13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja Parlamenta - 16.00 Šolska ulica -17.30 Show Mari Torocsik -18.00 Nogometni ponedeljek - 19.40 TV-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska lira, 1. del - 21.25 Art kino: Stvaritve božje, novozelandski film za odrasle - 23.00 Sklepna prireditev, klub znanstvenikov 2000 - 0.05 Sanje sem jaz -1.40 Aktualno - 2.05 Odprti studio TV AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program -10.15 Čista sreča, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.10 Ekspedicija Robinson - 22.00 Robinson Crusoe, film - 23.25 Modra laguna, film TV AVSTRIJA 2 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Strelna nagrada, film -12.05 Arhitekt VVilliam Holzbauer - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano.je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Srečna družina -14.50 Gorski zdravnik - 15.36 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prix Ars Electronica 2000 POR1O Torek, 5. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.20 Mostovi 8.50 Oenvet, poslednji dinozaver 9.15 RadovedniTaček: Tekač 9.30 Štirideset zelenih slonov, nan. 9.55 Simon in Sara, igrana nan. EBU 10.20 Recept za zdravo življenje: celulit 11.10 Velika imena malega ekrana 12 .00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.35 Modrooki, nemška dok. oddaja 14.25 Glasbena oddaja 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17 .05 Moje mestece, kanadska nan. 17.45 Gradovi v vojni, nizozemska oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nad. 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 Konec velikih počitnic, tv-nad. 23.40 Moč in sijaj starega rima, am. serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Z Zemlje na luno, ameriška nan. 9.45 Snežna reka, avstralska nad. 10.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.35 Pustolovščine N. Hulota, serija 14.20 Preiskava, angleški film 17.00 Studio City 18.05 Sestre, ameriška nad. 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nan. 19.30 Videospotnice 20.05 Pariz, Roman o nekem mestu, Iran, oddaja 20.50 Izborno kul svet, švedski film 22.30 Usodne ljubezni, irska nad. 23.10 Svet poroča 1.15 Videospotnice POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin - 9.00 Top shop, televizijska prodaja - 9.30 Tri ženske - 10.30 Divji angel - 11.30 Labirint strasti -12.30 Pop’n’Roll, pon. glasbene oddaje - 13.30 Top shop, televizijska prodaja -14.00 Domače kraljestvo - 14.30 Življenje teče dalje - 15.30 Zakon v Los Angelesu - 16.25 Tri ženske - 17.15 Divji angel -18.10 1,2,3 • žrebanje - 18.15 Labirint strasti - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Pogrešani otrok - 21.45 Bolnišnica upanja - 22.40 Dharma in Greg - 23.10 Stražar - 0.00 M.A.S.H. - 0.30 Taksi - 1.00 24 ur, pon. KANALA 7.00 VIDEO STRANI - 7.15 TV PRODAJA - 8.15 DOGODIVŠČINE ROKCA IN BINČA, risana serija - 8.40 TV PRODAJA - 9.15 ANGELA, nad., pon. - 10.10 LUZ MARIA, nad., pon. - 11.00 OPRAH SH0W, pon. - 12.00 ATLANTIS, pon. - 13.00 TV PRODAJA -13.30 PRINC Z BEL AIRA, hum. - nan. - 14.00 MATLOCK, nan. - 15.00 RICKI LAKE, pogovorna oddaja - 15.55 OPRAH SH0W: DR. PHIL O LOČITVI - 16.50 ANGELA, nad. - 17.40 LUZ MARIA, nad. - 18.30 TRETJI KAMEN OD SONCA, hum. nan. - 19.00 VSI ŽUPANOVI MOŽJE, hum. nan. - 19.30 DVOJČICI hum. nan. - 20.00 ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST ZA 10 MILIJONOV TOLARJEV Z - BORUTOM VESELKOM, kviz - 20.30 AMERIŠKI NINJA 2, film - 22.20 TRETJA IZMENA, nad. - 23.15 SEINFELD, hum. nan. - 23.50 ROKA PRAVICE, nan. TV IDEA - GAJBATV 9.00 24 ur, pon. - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa ■ magazin, pon. regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV - pon. športnega ponedeljka - 16.00 Moške skrivnosti - 16.30 Pasji policist - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda - 18.00 Sinbado-ve pustolovščine - 19.00 Živa - novice, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV - 19.15 Ljubica, otroci so se skrčili - 20.10 Bermudski trikotnik - 22.00 Živa - magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV - Srečanje skupin za samopomoč v Pečarovcih, Oglasi, O čebelarstvu - 23.00 Zvezdne steze: Voyager - 23.50 Družina za umret - 0.20 Pri Addamsovih - 0.50 Pop bazar - video oglasnik TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, inf. oddaja. 10.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 10.30 - Glasbeni spoti. 12.00 ■ Videostrani. 15.30 • Gnes, inf. oddaja. 16.00 - Risanke. 16.30 - Gospa Parker In njeni, ameriški film. 18.30 ■ Gnes, inf. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, inf. oddaja. 20.30 - Teden ob Muri, inf. oddaja. 22.00 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 5. del, produkcija VTV. 22.15 - Gla-sbeni spoti. 22.30 - Gnes, inf, oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 10.00 Letni izboraževalni program - 11.00 Kontinenti: Evropa - 11.25 Glasbena duša Hrvatov, oddaja za otroke - 12.00 Dnevnik-12.35 Vedno te bom ljubil, serija - 13.20 Živalski svet: Volkovi v belini - 14.20 Vodnik za poročeno žensko, film- 15.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 18.55 Močni Max, risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pustolovščina na Hrvaškem - 20.45 Silverado.film - 22.55 Dnevnik- 23.15 Kako potegniti denar iz žepov kupcev, serija - 00.10 Na obali reke, film - 1,45 Veliki narodi: Japonska, dok. serija - 2.45 Zanimanje ■ sin, film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.05 Kapetan James Cook, serija - 15 Cape Canaveral, serija -17.0 Guldenburgovi, serija - 18.05 SWtje naroda, dok se - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik- 20.23 Nocoj... - 20.25 Čarovnija II, serija - 21 Newyor^ svečko spomina. / Vsi njegovi Kje si, dragi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče in tast Jože Gomboc iz Pertoče 13 Ob bolečirin nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili ter nam ustno in pisno izrekli sožalje, našega dragega očeta pa pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sveče in za svete maše. Posebej hvala Internemu oddelku za oskrbo, kolektivu Blagovnice - oddelek Samopostrežba, kolektivu Kliničnega centra - oddelek Mavčarna in pogrebništvu Banfi. Prisrčna hvala tudi g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Cecilija, hči Bernardka z možem, sin Tonček z Melito,'sestri Ida in Anica z družinama, brat Tonči z družino in drugo sorodstvo DRAGI DEDI Pogrešala te bo tvoja vnukinja ANJA Gizela Gomboši iz Slomškove ulice 47 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem, ki sojo pospremil, na njem zadnji’ poti ter darovali cvetje, sveče, za svete mase ah v J P dobrodelne namene. Posebna hvala osebju Doma starejših v Rakičanu za požrtvovalnost in vloženi trud. Prisrčna hvala tudi duhovniku za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Murska Sobota, 20. 8. 2000 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem sosedom, in cehovskemu društvu ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Oddelku za intenzivno nego bolnišnice v Rakičanu, pogrebništvu Ferenčak iz Trnja za izreden trud, duhovnikom dr. Karčiju Bedernjaku, Ivanju Kranjcu ter Jožetu Geriču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru za lepo peto pogrebno mašo in odpete žalostinke ter g. Štefanu Kolariču za odigrano Tišino. Hvala tudi pevkam, ki so mu zjutraj v vežici tako lepo zapele. Hvala govornikom duhovniku dr. Karčiju Bedernjaku, g. kaplanu Ivanu Krajncu in predsedniku KS Črenšovci Janezu Horvatu za izrečene ganljive besede slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in župnijski dom ter za ustno ter pisno izrečena sožalja in besede tolažbe. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi in nam boš ostal vedno v mislih in srcih Črenšovci, 23. 8. 2000 Dragi očka! Pogrešala te bo tudi tvoja pravnukinja Katja! ZAHVALA V 76. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedi Franc Cipot iz Predanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vzorno nego, posebej dr. Ivani Kološa in prijatelju dr. Borisu Kousu, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, prispevke za mrliško vežico in bolnišnico ter ustno in pisno izražena sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Žalujoči: Žena Helena z bratom Ferijem, sinova Rudolffn Zoltan z družinama KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ ■fe- IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, S » BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. < p PLAČILO TUDI NA VEČ 1» OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL.: (069) 340 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA 30 OGLASI 31. avgust 2000, fBIil GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE PARNAD PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRhfDeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 Z ORfofOejO JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje K zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com ^».0. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! J. Baukarta 16,9240 Ljutomer NAJCENEJE TA HIP I! DO RAZPRODAJE ZALOG ! KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, s-M hlajenje kleti in vina,... KURILNO OLJE M MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB |fisa\ FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8 Informacije na telefon: 536 18 20 Prodamo dvosobno stanovanje velikosti 63,00 m2 v M. Soboti v Lendavski ul. Prodamo štirisobno medetažno stanovanje v centru Murske Sobote velikosti 95,00 m2. MALE OGLASE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 94 40; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net HOVI d.o.o ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 94B ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve [prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji), - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd). Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. d.o.o. SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA MURSKA SOBOTA, z. o. o. Markišavci 3, 9000 MURSKA SOBOTA tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net TUROPOLJE d.o.o. uL Zarana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 SKUPAJ PROTI stihi: | KRI ( Ml |NALU| razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 © 080-1200 Splošni pogoji: - najmanj višja šola agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih Direktor se imenuje za dobo 4 let. Vsi zainteresirani naj pošljejo pisne vloge na sedež zadruge najpozneje 8 dni po objavi. 041630898 VESTNIK NA INTERNETU: DRUŠTVO DIABETIKOV M. SOBOTA vas vabi v soboto, 2. 9. 2000, ob 10.® na srečanje diabetikov Pomurja, ki bo na hipodromu v Ljutomeru. Onemi red srečanja: I. Otvoritev in pozdravni govori 2. Zdravstveni predavanji: ■ o dejavnikih tveganja za nastanek bolezni srca pri sladkornih bolnikih bo predavala specialistka interne medicine v Splošni bolnišnici M. Sobota dr. Nataša Bedernjak • Bajuk, ■ o pomenu gibanja pri zdravljenju sladkorne bolezni pa višja medicinska sestra Zdenka Tratnjek iz diabetološke ambulante Internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota. 3. Razprava in vprašanja po predavanjih 4. Družabna prireditev ob toplem obroku in zabavnem programu Srečanja diabetikov Pomurja se lahko udeležijo tudi svojci. PLESNA ŠOLA DEVŽEJ obvešča ljubitelje plesa, ki jim je gibanje ob glasbi zabava, učenje in rekreacija, da smo pričeli z vpisom v tečaje za otroke in mladino. Vpisujemo tudi v začetne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov za odrasle. Pokličite nas na tel.: 041 389 199, kjer se lahko vpišete in dobite vse potrebne informacije o plesnih tečajih. Vabljeni! V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. *10.000 DEM - 36 x 277,78 DEM, plačljivo v SH po prodajnopodjetnišfcem tečaju SKB. (Ji f? #3 <4 Nova ISDN izbira! VABLJENI NA KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM! Za vsako dobro odločitev so potrebne dobre informacije. Zakaj jih ne bi dobili s prve roke, neposredno in na enem mestu? Od 26. avgusta do 3. septembra bo na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni tudi naš predstavnik. Pričakoval Vas bo s posluhom za Vaša vprašanja in Vam postregel z vsemi informacijami o ISDN-ju, sistemu Centreks in drugih telekomunikacijskih novostih. DOBRODOŠLI! Telekom^) Slovenije ** liSTIl , 31. avgust 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT LENDAVA - V petek, 1., in v soboto, 2. septembra, bo v Termah Petišovci potekal glasbeni festival Adijo Poletje 2000. Petkov program je sestavljen takole: od 20. do 2. ure se bodo zvrstili koncerti skupin Sexless (Ljubljana), Ear Wax (Madžarska), Shyam (Ljubljana - Krško), Khons (Lendava), Let 3 (Hrvaška) in Wrong (Gornja Radgona). Ob 2. uri bo kino-film. Sobota: ob 12.00 športne aktivnosti, ob 15.00 okrogla miza, ob 17.00 gledališka predstava, ob 18.00 gledališka predstava - Torpedo, od 19. ure dalje pa nastopi skupin: Super Nova (Avstrija), Glinasti golobi (Razkrižje), Niovvt (Ljubljana), Juff (Lendava) in Urban (Hrvaška). Ob 24. uri sledi presenečenje, ob 1. uri pa clubbing-global sound experience by DJ Chipo and DJ Damir. GLEDALIŠČE LENDAVA - V torek, 5. septembra, ob 20. uri bo v kinodvorani gledališka predstava Legenda svetega Ladislava v izvedbi gledališča Hattyu dal iz Budimpešte. OTVORITEV TRIMLINI - V soboto, 2. septembra, ob 10. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ročnih del. LENDAVA - V torek, 5. septembra, bo v Galeriji - Muzeju otvoritev razstave Gradovi na Madžarskem od 12.- 9. stoletja. MURSKA SOBOTA - V torek, 5. septembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave akademskega slikarja Igorja Banfija iz Murske Sobote. PREDAVANJE GANČANI - V soboto in nedeljo, 2. in 3. septembra, bo potekala sodarska delavnica. DOGODEK BOGOJINA Program prireditev ob XII. Košičevem tednu kulture - Četrtek, 31. avgusta: ob 20.00 literarni večer (T. Kuntner, B. Novak in J. Zadravec) v župnijski cerkvi v Bogojini - Petek, 1. septembra: ob 20.00 osrednja proslava s podelitvijo priznanj najboljšim vinogradnikom in nastopom moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko (kulturna dvorana v Bogojini) - Sobota, 2. septembra: ob 15.00 otvoritev elek- trifikacije po goricah (vaško gasilski dom v Bukov-nici), ob 20.00 maša z blagoslovitvijo pilov in kulturni program (kapela in dvorana v Filovcih). - Nedelja, 3. septembra: ob 10.00 sklenitev XII. Košičevega tedna s sodelovanjem dekanijskih cerkvenih pevskih zborov (župnijska cerkev v Bogojini). MOTVARJEVCI - V soboto, 2. septembra, ob 15.30 bo otvoritev ceste, že dopoldan pa otvoritev aerodroma, s katerega bodo ves dan možni panoramski poleti. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne ppstavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava fotografij Lov za izgubljenim zakladom avtorja Tomaža Ebenšpangerja iz Murske Sobote. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V malem razstavnem prostoru Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del ljutomerskega slikarja Antona Čeha (1882 - 1930). - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Malo o počitnicah. - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled izbrana dela iz stalne zbirke. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju je na ogled razstava Srednjeveško orožje iz obdobja turških napadov. LAAFELD/POTRNA - Do 2. septembra v Pavlovi hiši razstavlja slikarka iz Sirije Mony Khoury. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 23. 09. 00; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MA-CUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER MIZAR MIZAR; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 03. 09. 00; KOLARIČ S. P. MIZARSTVO, HOTIZA 121, LENDAVA-LENDVA OBLIKOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 01.09. 00, MEGRAS D. O. O. GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA CONA ,MURSKA SOBOTA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR-ENERGETIK; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: STAROST DO 35 LET,VOZNIŠKI IZPIT; do 01.09. 00; PUST D. O. O., GREGORČIČEVA 6, RADENCI STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (DELO Z GRADBENIMI STROJI); določen čas 6 mes.; 21. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; do 13. 09. 00; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA KUHAR NATAKAR NATAKAR; določen čas 3 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 01. 09. 00; KOVAČIČ VALERIJA S. P. , BAR ALADIN, JURČIČEVA 6, LJUTOMER KUHAR KUHAR KV; določen čas 24 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 05. 09. 00; BAGARI BERNARDA, S. P. GOSTILNA LETAUŠCE, RAKIČAN, MUZGE 2, MURSKA SOBOTA Murska Sobota Petek, 1. septembra: ob 18.00 in 20.15 ameriška drama Erin Brockovich Sobota, 2. septembra: ob 18.00 in 20.15 Erin Brockovich Nedelja, 3. septembra: ob 18.00 in 20.15 Erin Brockovich B O R Z ZNANJ: je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se modeliranje iz gline, • Iščejo se inštrukcije iz statistike za fakultete. • Ponujajo se inštrukcije iz latinščine. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Delimo vstopnice za kino Kolonialisti v filmu Patriot se borijo proti Angležem, kar je med maloštevilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Monika Ružič, Satahovci 59a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Kateri del Misije nemogoče se vrti v naših kinih? Odgovor: Odgovore pošljite do 5. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 35 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba ________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1________10 1 1________2________15 NATAKAR NATAKARICA; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 02, 09. 00; DOKL JANKO S. P. BISTRO JOY, CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 01.09. 00; MALJIKI SABINA S. P. OKREPČEVALNICA PIZZE-RIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKARICA (LAHKO TUDI PRIPRAVNICA); določen čas 6 mes./ostali pogoji: PROSTO DEL. MESTO JE V BARU PRI MLINSKEM KAMNU, PANONSKA 28, BELTINCI, KJER SE TUDI KANDIDATKE NAJ OGLASIJO; do 01. 09. 00; PINTARIČ DRAGO S. P. DAM-DAŠ TRGOVINA IN GOSTINSTVO, KAJUHOVA ULICA 46, MURSKA SOBOTA NATAKAR-NATAKARICA; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; do 12. 09. 00; ANDREJEK VERONIKA S. P. KAVA BAR RULET GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA 5-7, GORNJA RADGONA GRADBENI TEHNIK ZA VISOKE ZGRADBE DELOVODJA ZA VISOKE GRADNJE, VODJA GRADBIŠČ; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE; do 09. 09. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR ZA VISOKE GRADNJE; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B' ostali pogoji: VODJA GRADBIŠČ VISOKIH GRADENJ Z OBVEZNO PRAKSO OZ. DELOVNE IZKUŠNJE; do 09. 09. 00; PETELIN IGOR S. P. BETO- NARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE-SO-DOBEN PLES; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 05. 09. 00; GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 34, LJUTOMER DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST SVETOVALNI DELAVEC; določen čas 12 mes.; do 01.09. 00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER AKADEMSKI GLASBENIK ZA GODALA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do 01.09. 00; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA Mešani pevski zbor ŠTEFAN KOVAČ iz Murske Sobote začenja novo sezono svojega delovanja in vabi vse, ki jih veseli zborovsko petje na avdicijo za nove člane v ponedeljek, 4., v torek, 5. in v četrtek, 7. septembra 2000 ob 19. uri na sedežu zbora v Murski Soboti, Trg zmage 4, II. nadstropje. Pridite in sodelujte pri delu zbora, ki že več kot 30 let uspešno nastopa doma in v tujini. Ko je hudo, me pokliči! Klic je omogoča ga lili DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! 1. BREATHLESS - The Corrs 2. BEAUTIFUL THAT WAY - Noa 3. SEI TU - Nek 4. TEMPERA - Cubismo &Gibonni 5. ROME WASN'T BUILT IN A DAY - Morcheeba 6. ROCK DJ - Robbie Williams 7. NO ME DEJES DE QUERER - Gloria Estefan PREDLOGI: DANCE & SHOUT - Shaggy l’LL NEVER STOP - N'SYNC NI ZADNJI NI PRVI - Crvena jabuka LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MESEČINA - Tanja Ribič 2. ČRTA - Slavko Ivančič 3. MANDELA - Dominik Kozarič 4. NE KLIČI ME - Nuša Derenda 5. NA KARIBE - Sunny Orchestra 6. RDEČE OČI - Posodi mi jurja 7. KRALJICA POROČNEGA TEKMOVANJA - Califomia PREDLOGI: ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer LJUBIM TE - Tomaž M NE MUČI ME - Classic LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LJUBEZEN NA RECEPT - Ans. Marjana Kočevarja 2. SUPER DAMA - Drago Jošar 3. HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci 4. JERNEJEVO - Trio Frančič 5. LJUBIM TE - Kraški kvintet 6. SKUPAJ ZAVEDNO - Ans. bratov Poljanšek 7. TAPRAVA POLKA - Sredenšek sekstet PREDLOGI: ME VSAK DAN RAJ'Š IMA - Mi trije in Stiški kvartet KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke NA GORENJSKO - Alpski kvintet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. septembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 35 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: __________________ j 7 VELIČASTNIH: _______________________________________ ■ GLASBA J NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov:____________________________________________ Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) ter v skladu z določili Odloka o plaka- tiranju v občini Lendava (Ur. objave št. 6/87) objavlja Občina Lendava naslednje POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI LENDAVA 1. Občina Lendava ponuja organizatorjem volilne kampanje za volitve v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: organizatorjem) naslednje vrste oglaševanja v mestu Lendava: - največ 1 plakat na posameznem okroglem oglasnem stebru na 9 plakatnih mestih; - eno (1) plakatno mesto na stalnem panoju ter - sedem (7) plakatnih mest na samostoječih premičnih panojih; 2. Plakatiranje na določenih oglasnih mestih izvaja podjetje Komunala, d. o. o., Lendava, Partizanska ul. 93, 9220 Lendava. Kontaktna oseba je ga Katarina Bokan, tel. št 789 060. Plakatiranje se izvaja po veljavnem cenikil podjetja Komunala, d. o. o., Lendava. V ceno storitve sta zajeta nameščanje in odstranitev plakatov. 3. Transparente v mestu Lendava izobeša podjetje Komunala, d. o. o., Lendava v soglasju s pristojnim občinskim organom. 4. Organizatorji morajo svoje vloge za plakatiranje nasloviti na podjetje Komunala, d. o. o., Lendava, Partizanska ul. 93, 9220 Lendava z oznako »Volitve DZ RS« najkasneje do ponedeljka, dne 11. septembra 2000. V svojih vlogah morajo organizatorji za vsako vrsto oglaševanja obvezno navesti tudi število plakatnih mest. Plakatiranje bo organizatorjem omogočeno od dne, ko bo organizator predložil odločbo volilne komisije o potrditvi kandidature. 5. Podjetje Komunala, d. o. o., Lendava določi na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja enake pogoje glede števila plakatnih mest. 6. Plakatiranje zunaj določenih plakatnih mest iz 2. točke se izvaja z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa po predhodnem soglasju lastnika zgradbe, zemljišča ali oglasne deske, to pa mora biti priloga k pridobitvi dovoljenja. OBČINA LENDAVA ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 29. 8. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. 8. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,1025 15,0961 15,2173 Nemčija 1 106,2540 106,2089 107,0620 Francija 1 31,4130 31,6677 31,9221 ZDA 1 230,8283 230,2681 233,0479 Švica 1 134,5950 134,2683 135,8892 Italija 100 10,7327 10,7282 10,8144 V dvoje je lepše Vedno več premoženja MODRO VARČEVANJE! Modro varčevanje je varčevanje z mesečnimi pologi od enega do petih let. Najmanjši mesečni polog je 5000 tolarjev. Možnost napovedi prekinitve varčevanja po enem letu in višja obrestna mera za vsako zaključeno varčevalno leto od drugega leta naprej. Modro varčevanje-varen in zdrav način rasti. Po treh letih varčevanja možnost najema posojila za nepremičnine po ugodnejši obrestni meri. ... ker-čas je denar in denar potrebuje svoj čas. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 31. avgust, četrtek,RAJKO 1. september, petek, TILEN 2. september, sobota,_ FANIKA 3. september, nedelja,GREGOR 4. september, ponedeljek, ZALA 5. september, torek,LOVRENC 6. september, sreda,SARA ; Lunine mene: 1. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, | zašlo pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo tako dolg le 13 ur in 17 । minut, to je za devetnajst minut manj kot pred petimi dnevi. 5. i septembra ob 18. uri in 29 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Peta slikarska kolonija na Kapeli Likovno društvo, ki ga vodi likovni pedagog Danilo Plohl, deluje že pet let in prav toliko časa pripravlja tudi avgustovske slikarske kolonije na Kapeli, ki je s svojimi lepimi razgledi že od nekdaj privlačna za vse mogoče slikarske čopiče. V društvu je šest dejavnih članov, večinoma likovnih pedagogov. Namen društva pa tudi slikarskih kolonij je profesionalno delovanje, obenem pa tudi druženje likovnikov različnih smeri, z enim samim kriterijem, to je resno in zavzeto delo. Zato je skupno delo in druženje obenem tudi pogovor, sveto-vanje; izmenjava izkušenj, pedagoško opozarjanje, ki noče pomeniti nobene klasifikacije, zato tudi ne postavljajo meja med ljubiteljskim in profesionalnim slikarstvom, edino merilo naj bi bila kakovost. V teh petih letih se je oblikovala že skoraj ustaljena skupina domačinov in njihovih gostov - tistih, ki se jim je posebej priljubila Kapela in na novo sklenjena prijateljstva. Letos so sodelovali: Boge Dimovski, Irena Jeras - Dimovska, Mitja Stanek, Mira Petek, Ida Petek, Franci Jaušovec - Fritz, Zlatko Jakovljevič in Danilo Plohl. Nastala dela si je bilo moč ogledati v prostorih opuščenega kapelskega vrtca, razstavili pa jih bodo v pozni jeseni ob otvoritvi novega dela kapelske osnovne šole. Upajo pa seveda, da se bo kljub različnim, tudi prostorskim te--------in rac nnctala traflieio- Dvomi, da so zvezde ogenj; dvomi, da se sonce giblje; dvomi, daje resnica laž; toda nikplar ne dvomi, da ljubim! (Shakespeare) S podobnimi občutki in prepričanji sta se podala v zakon tudi Danica Cigula iz Vučje vasi in Danilo Kaučič iz Kadrencev pri Cerkvenjaku. 26-letna Danica, po poklicu ekonomska tehnica, in leto mlajši Danilo, strugar, sta se spoznala pred šestimi leti v disku v Vitomarcih, vendar sta takrat postala le dobra prijatelja. Odločilna iskra ljubezni je preskočila šele dve leti pozneje, saj sta se kot prijatelja zelo dobro ujela. Pravijo, da se iz prijateljstva razvijejo najbolj pristne zveze, saj ima par dovolj časa, da se dodobra spozna. Tako sta tudi Danica in Danilo sprejela napake drug drugega in se podala na pota čudovite in skrivnostne ljubezni. Tri leta pozneje sta se odločila, da se skupaj preselita v podnajemniško stanovanje v Gornji Radgoni, zdaj pa živita na Danilovi domačiji. Poročila sta se na matičnem uradu v Gornji Radgoni, cerkveno pa v Križevcih pri Ljutomeru, kjer sta svoj da izrekla pred njeno pričo Klaudijo Reiter iz Kokorič ter njegovo Jožetom Buhom z Vrhnike. Takoj za tem se je sedemdeset svatov odpravilo v Sp. Ščavnico, kjer so se do jutranjih ur veselili in nazdravljali Daničini in Danilovi skupni sreči. Kmalu po poroki sta se mladoporočenca odpravila na poročno potovanje, ki sta ga štirinajst dni preživela v Turčiji. Domov sta se vrnila precej zagorela in polna novih sanj ter upov, vendar se še nista odločila, kje bosta živela. Razkrila sta nam več možnosti, glede načrtov o naraščaju pa sta bila zelo skrivnostna. -DT Še kar srečen konec za voznika V nedeljo so obvestili policijo, da je v gramoznici pri Murski Soboti potopljen avto Opel record. V ponedeljek so ga potapljači in soboški gasilci izvlekli, niso pa našli kakih sledi o domnevnih utopljencih. Potem pa so policisti ugotovili, da je tak avto vozil 30-letni D. Š. iz Murske Sobote, saj so ga neki dan ustavili. Začeli so poizvedovati za njim, toda kar nekaj časa ga niso mogli najti, zato je bil toliko večji sum, da se je utopil. K sreči pa le ni bilo tako: v torek so ga le našli in policistom je priznal, da seje na poljski poti v bližini gramoznice nameraval z avtom obrniti, a je zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti zapeljal čez nasip gramoznice in strmoglavil v vodo. Iz nje se je uspel rešiti, nato pa je kar odšel domov, ne da bi o svojem doživljaju obvestil policijo. Zaenkrat še kar srečen konec za voznika, nadaljevanje pa bo pri sodniku za prekrške. - Š. S., foto: J. Z. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ Tone Anderlič - Suhi je bil v ponedeljek v soboški pivnici. Ob vplivnejšem delu soboškega LDS-a je bil zraven tudi strankarsko pasivni državni uradnik Geza Farkaš. * * * Jeno Sapač - Brzi je imel v torek veliko seanso na temo suše. Kot plačan državni sindikalist, njegov sindikat je namreč letos pokasiral štiri milijone, pričakuje tudi nekaj drobtinic provizije za nevladni kmečki sindikat iz naslova sanacije suše. Denar ne bo šel v osebno porabo, ampak bo sindikat poskušal pomagati Jožetu Štefku pri selitvi zeljnatih glav iz namakanega na sušno območje. Zeljnate glave so v rasti prehitre. * * * Milan Kučan - Sezonec je Cirilu Smrkolju - Hribčku povedal nekaj o sezonskem okopavanju cukrne repe. O tem, ali bi šla okapat v Slavonijo ali Francijo, se nista izjasnila. ★ * * Čas otvoritve sejma je bil nepravi. Nimamreč jasno, kako član velike LDS-lože Janez Erjavec - dobro obiskani ne obvlada bioritma ponovnega LDS-kandidata in burgermeistra Mihe Vodenika. Ta ima ob sobotah obvezen joging po radgonskih ulicah. Otvoritveni govor je poslušal ob počitku na avtobusni postaji. * * ★ Franc Šlihthuber že proučuje svoj fuzbalski potencial, ki bi ga lahko odstopil soboški Muri za sanacijo njenega položaja na lestvici. Škaperju pa se ne misli odpovedati. * * ★ / Beltinski nogometaši baje niso učinkoviti zaradi pregretosti, zato predsednik že izdeluje .termično odporne steklene komore. * * * Milan Vrečič, zdaj že ex-direk-tor Pomurke, čaka na naslednjo priložnost, ki mu jo bo ponudil Milan Koren. * * * Najbolj zadovoljni s prekmursko sušo so avstrijski mazači. Ti so namreč prepričani, da bodo posledice suše močno dvignile povpraševanje po njihovi sintetiki za hujšanje. * * i Lendavski Arboretom je prijavil prenizko osnovo za dohodnino. V prijavi namreč ni zajel darila oziroma nezaračunene-ga klimatizerja, Tehnohlad vrednega 451.010,00 tolarjev. Ta za Arboretum predstavlja osebni prejemek iz 4. alinee 15. člena Zakona o dohodnini. Arboretum je prejel klimatizer v naravi 26. avgusta 1999. * * * Zaščitniku lendavske kulturne dediščine se je zgodilo nekaj podobnega kot Arboretumu, ki mu je bila vgrajena ogrevalna naprava, vredna 452.270,00 tolarjev in dela vredna 120.000,00 tolarjev. * * * /edež beltinske SKD + SLS bo po novem v industrijski coni v Ljutomeru. * * * Carli Šiftar se bo spet srečal z Ivanom Obalom. Po raziskavah bo tokrat Obal potopil Čarlija. BESEDA Ki KONJ