November 2016, letnik XVII, številka 9, izid: 24. 11. 2016 OGLASI UVODNIK VSEBINA Zimsko vzdrževanje cest 5 Preventivna skrb zdravje 15 Uvodnik Nadaljevanje izgradnje kanalizacije 6 Strokovna ekskurzija TD Gradišče 17 V rokah Slovenski zajtrk 8 Zakonski jubilanti Češnjice 18 dr žit e pr ed - Konjeniki navdušili viteze 9 Slomškov bralni klub 19 z ad njo št evilko Komemoracije 11 Peter Kauzer v Krašnji 20 R okovnja ­ Srečanje Koščeve rodbine 12 Mesec šolskih knjižnic 21 ča v letoš­njem letu. Kazalniki zdravja 14 Vabila 24 Č e p r a v dogajanja v minulem mesecu ni bilo tako običajno nekoliko skromnejša, je pred vami osemindvajset kar precej pisanih strani s pestro vsebino. Material zanjo v nekaterih primerih še vedno prihaja v nabiralnik uredništva po klasični pošti. Članki so napisani na roko ali s pisal­nim strojem. Ker se je pri prepisovanju enega izmed člankov v prejšnji številki zgodila napaka, za katero se opraviču­jemo, in se zgodi, da besedila tudi niso povsem berljiva, bi želeli, da do tovr­stnih neljubih dogodkov v bodoče ne bi prihajalo. Sklenili smo, da odslej, razen v res izjemnih primerih, materiale spreje­mamo izključno v elektronski obliki na elektronsko pošto rokovnjac@lukovica. si, prek spletne platforme www.moja­obcina.si ali pa jih v uredništvo oddate na CD-ju, DVD-ju ali USB ključu. Tovr­stno prakso imajo že nekaj precej časa tudi v kar nekaj glasilih preostalih občin, in menim, da je tudi pri nas čas, da gre­mo v korak s časom. V aktualni številki smo poleg zapisov in fotografij s tradicionalnih dogodkov nekaj več prostora namenili zdravstvu. Obeležujemo 90. obletnico prve zdra­vstvene postaje v Lukovici in predsta­vljamo izsledke projekta Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravstve­nem stanju ljudi v Občini Lukovica. Poročamo tudi o uspešnem poslovanju dveh gospodarskih družb v naši obči­ni, ki sta med 500 najhitreje rastočimi podjetji. Ob koncu naj vas še enkrat spomnim, da je rok za oddajo člankov za nasle­dnjo številko že 13. decembra. Želimo namreč, da izide še pred prazniki. Tudi tokrat pa ji bomo, tako kot v zadnjih nekaj letih, priložili koledar Občine Lu­kovica. Leon AndrejkA odgovorni urednik KOLEDAR PRIREDITEV in DOGODKOV 2017 Občina Lukovica zbira podatke o dogodkih in prireditvah, ki bodo potekale v koledarskem letu 2017 za objavo v javnih medijih in drugih promocijskih publikacijah. Občina Lukovica je ponovno pričela z zbiranjem podatkov o dogodkih in prireditvah, ki jih bodo zveze, društva, združenja in ostale neprofitne orga­nizacije izvedle v prihajajočem koledarskem letu. Podatki o prireditvi ali dogodku morajo za umestitev v koledar prireditev vsebovati vsaj naslednje podatke: • datum prireditve, • naziv prireditve, • lokacija (kraj) prireditve, • kratek opis prireditve (npr. kulturni program, družabno srečanje, sejem, športno tekmovanje …), • podatek o organizatorju (naziv organizatorja, ime in priimek kontaktne osebe, telefonska številka, elektronski naslov, spletna stran). V kolikor so podatki iz zadnje alinee osebne narave, mora kontaktna oseba organizatorja pri oddaji podatkov nujno posredovati tudi izjavo za objavo posredovanih osebnih podatkov. Če ta izjava ne bo priložena, dogodek ali prireditev ne bo uvrščen v koledar prireditev. Prosimo vas, da podatke o načrtovanih prireditvah in dogodkih v letu 2017 posredujete najpozneje do torka, 6. decembra 2016, na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. Več informacij: Katka Bohinc, telefon: 01 729 63 18, elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. Občinska uprava Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 23. decembra 2016; rok za oddajo člankov je 13. december 2016 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktu­alni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prosto­ra: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. ISSN 2536-4049. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na fotografiji: Jesen v gozdu; foto: Andraž Kopitar Kje smo? Med zadnjo volilno kam­panjo sem v propagand­nem letaku objavil tudi fotografijo nove mrliške vežice in večnamenske dvoranice na Češnjicah. Kar nekaj vprašanj sem prejel, predvsem od občank in občanov z zahodnega dela občine, kje je to in če je to pri nas. Opazil sem, da niti sami ne poznamo svoje občine dobro in večina niti ne pozna vseh 66 vasi, niti večine krajev še ni obis­kala. Verjetno tudi ne bo. Ne pričakujem tega; kar si vedno želim, je, da bi ra­zumeli, da smo skupnost in da dihamo skupaj, da je vse, kar imenujemo pod občinsko, skupno. Last vseh je. In če se dela kaj na Brdu, še nekako razumemo, da to uporabljamo vsi, vsaj takrat, ko hodimo v šolo kot otroci ali pa starši. Drugje pa to že težko razumemo. V naši vasi ali v naši ulici se ni nič zgodilo, pravimo. Jaz sam pred mojo hiško nimam javne luči, ima jo sosed na križišču 200 metrov stran. A ta luč ne sveti zanj, ali zaradi njega in si tudi ne znam predstavljati, da bi stroške zanjo plačeval ob davku na stavbno zemljišče samo on. Tudi na Brdu gore ter pri pokopališču v Šentvidu in Rafolčah in vse te luči so od nas vseh. Moje so tudi luči na Trojanah in v Imovici so od Troja­ncev. Tako je. Se pa zelo radi z mano vred primerjamo s sosedi. To ni nič slabega, ker potem veš zase, kje si, si dober ali ne, jaz se vprašam, kaj lahko pri nas izboljšamo in kaj moram sam popraviti. A ko govor­imo o stroških in to sem že večkrat povedal, moramo poznati tudi količinske enote. Recimo, vse občine plačujemo stroške elektrike za javne luči. Mi imamo 1107 javnih luči, Moravče približno 370 in Men­geš okoli 650. Pri približno enakem številu prebivalcev bi morali torej mi za razliko od južnih sosedov plačevati trikrat več. Mengšani pa tri­krat manj. Spet bom uporabil primerjavo. Mi se jezimo, zakaj Mora­včan, ki je vzel pri peku eno štruco, plača trikrat manj kot mi, ki smo vzeli tri štruce, če smo pa vzeli vsi isti kruh? Razlika je v matematiki in to zelo enostavni. Če tega nočemo razumeti, potem bomo slej ko prej drago plačali. Vedno opozarjam, da vsaka stvar, v kateri se hva­limo, kako in koliko smo jo naredili, nosi za sabo tudi posledice, in to so stroški, ki jih vedno tako ali drugače plačamo. Zato več javnih luči ni ravno nekaj, s čimer gre pretiravati, ampak gre ravnati pametno. Da ne omenjam onesnaževanja in ostalega, saj imamo v naši občini luči preveč. Zavedanje za skupnost je tudi zavedanje, kaj ti skupnost daje. Pred kratkim me je eden od staršev treh otrok, ki hodijo v vrtec, vprašal, kdaj bodo v njegovem kraju kaj dobili od občine. Lepo sem mu razlagal to in ono, zakaj in kako. A ko sem prišel v pisarno, sem pogledal v papirje in ugotovil, da plačujemo pri oskrbnini v vrtcu za njegove tri luštkane otroke več kot 900 evrov na mesec. Občina mu daje vsak mesec še eno plačo zraven, v šestih letih bo to skup­no zneslo prek 65.000 evrov! Da, občina mu bo podarila skoraj hišo pod streho ali nobel limuzino, če hočete. To plačamo ne župan in svetniki, vi (mi) davkoplačevalci plačate to. Ne se zahvaljevat občini, vsi občani solidarno to plačujemo in zahvalite se sosedom, ki niko­li niso imeli otrok v vrtcu, a vam to plačujejo in eden drugemu se zahvalimo. Ampak to nam pripada! Da, nam! Toda vse plačamo iz svojega žepa. Moje osebno mnenje je, da imamo ne samo tu, temveč tudi pri drugih stvareh, kar se kaže v zdravstvu in drugod, prehu­de standarde in napačni sistem. Mnogo razvitejše družbe si tega ne morejo privoščiti, zato tonemo, ker si preveč privoščimo in premalo ustvarjamo. Na naš voz shiranih konj smo preveč naložili, in ne vem, če bomo pripeljali do konca. Demokratični, socialistični kapitalizem, kot se ga gremo, ne pelje nikamor, vsi to vemo, a namesto, da bi zamenjali glasbo in ples, se gremo samo »beksel« in menjamo plesalce. Ko želimo nek aj od skupnosti in smo k ritični do nje, se dajmo vedno najprej vprašati, kaj tej skupnosti dajem in k aj od nje že prejemam. In tu bom rekel: plačevati samo davke, ni dovolj. To me vedno spomni na kolege v društvih, ki plačajo članarino, po­tem pa pridejo na vse tiste dogodke, kjer se jé in ne na tiste, kjer se dela. Z razlogom, da k ar so plačali, žele dobiti nazaj. A za to, da je temu tako, morajo nekateri narediti mnogo več. V zadnjem Rokovnjaču smo lahko prebrali, kako smo se po merilih DRŽAVE in ne nekih razvojnih agencij, ki vsako leto po drugih k riterijih ocenjujejo občine, ter zdaj tem zdaj drugim, ki kaj plačajo, podel­jujejo priznanja, v stopnji raz vitosti med 212 občinami prišli na 13. mesto. Preskočili smo 50 mest od leta 2009. Največji skok smo naredili od vseh. Ponosen sem na to. Pazite, od vseh 212 občin smo na 13. mestu! To je zame in za upravo ter svetnice in svetnike uspeh. A ima to dejstvo tudi drugo plat: manj možnosti za raz­vojna sredstva, manj možnosti za EU razpise in podobno. K akor­koli, čeprav ni vse, kot bi moralo biti, in sam vidim še neskončno stvari, ki jih moramo urediti, nismo slabi. Zato še enk rat: glejmo široko in se zavedajmo, da smo del te skupnosti in je vsak izmed nas pomemben in vsak izmed nas prispeva k temu, k ako živimo in kakšen bo naš jutri. Vse dobro! MAte j kotnik , obč An obči ne Lu kovicA Obnova vodovoda Prevoje-Vrba Občina Lukovica je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Prevo­je začela z načrtovanjem izgradnje hodnika za pešce na Prevo­jah v smeri proti naselju Vrba. Izgradnja pločnika bi sovpadala z investicijskim vzdrževanjem javnega vodovodnega omrežja, s tem pa bi bistveno zmanjšali stroške izgradnje le-tega. Investicijsko vzdrževanje predmetnega vodovodnega sistema je načr tovano za prihodnje dni, če nam bo služilo vreme. V primeru neugodnih vremenskih razmer se bo investicija smiselno izvedla v spomladanskih dneh in sicer takoj, ko bodo za gradnjo sprejem­ljivi pogoji. Investicijsko vlaganje v predmetni vodovodni sistem je nujno potrebno zaradi dotrajanosti le -tega ter zagotavljanja ustrezne požarne varnosti in vzdržne preskrbljenosti prebivalcev s pitno vodo. ro k Pe n e c OBČINSKA UPRAVA Zimsko vzdrževanje cest v Občini Lukovica v zimski sezoni 2016-2017 Želimo vas ponovno spomniti in opisati program zimskega vzdrževanja cest v zimskih razmerah. V skladu s predpisi so naše ceste opredeljene po prednostnih razredih za vzdrževanje v zimskih razmerah. Pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 22. uro, so ceste, po katerih poteka promet med deli cest v občini oziroma med občinami in po njih poteka tudi avtobusni, šolski prevoz; na teh cestah so možni zastoji do 2. ur. Ostale lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 22. uro. Tudi tu so prav tako možni krajši zastoji, v primeru močnega sneženja so možni zastoji do enega dne. Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju naselij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne, v primeru močnega sneženja so možni večdnevni zastoji. Parkirišča in pločniki so glede na upoštevanje krajevnih potreb spluženi do enega dne, v primeru močnega sneženja do več dni. Med 22. in 5. uro so možni zastoji oziroma so ceste prevozne z zimsko opremo. Na zgoraj podana pravila se v naši občini plužijo ceste glede na potrebe in prioritete. Na vseh cestah je dovoljeno do 15 cm snega, saj je do te mere možen promet z uporabo zimske opreme na vozilu. S posipanjem se začne ob vsaki poledici ali začetku sneženja, ko se sneg začne oprije­mati cestišča oziroma po izvedenem pluženju. Zaradi boljše obveščenosti in varnejše vožnje na nevarnejših delih cest lahko postavimo opozorilne znake, s katerimi so vozniki še dodatno ob­veščeni o razmerah na cesti. Upravljavci vzdrževanja zimske službe v naši občini opravljajo to nalogo v skladu s predpisi oziroma boljše. Izvajalci zimske službe (pluženje cest) so dosedanji izvajalci, to so ko­operanti – kmetje, s katerimi so sklenjene pogodbe za obdobje zimskih sezon 2014–2019. Za posipavanje in delno pluženje cest (od Prevoj do Krašnje) ter čiščenje ostalih javnih površin na območju občine je za­dolžen Režijski obrat občine. Za posipavanje cest na vzhodnem delu občine (od Krašnje do Trojan) in delno pluženje cest je pogodbeni part­ner podjetje GRASTO, d. o. o. Število zmogljivosti strojev in voznikov je optimizirano glede na potre­be in možnosti oziroma razpoložljivo število strojev in voznikov. Cestne priključke k stanovanjskim, h gospodarskim in ostalim objektom čistijo lastniki sami. Odlaganje snega z zasebnih na javne površine ni dovoljeno. Vsak udeleženec v prometu je dolžan skrbeti za svojo lastno varnost in za varnost vseh drugih udeležencev v prometu. Vozila opremimo z ust­reznimi zimskimi pnevmatikami. Bodimo strpni. Kot pešci poskrbimo, da bomo na cesti kar najbolj vidni, kot vozniki pa prilagodimo hitrost vremenskim in drugim razmeram, predvsem pa se na pot odpravimo pravočasno. občinskA uPrAvA PriMož dežMAn Obnova vodovodnega sistema v naselju Prevoje Občina Lukovica je v sodelovanju z upravljavcem vodovodnega omrežja, podjetjem Prodnik, d. o. o., v začetku meseca začela z obnovo vodovodnega sistema v naselju Prevoje (Dobrava), vkl­jučno z obnovo vseh hišnih vodovodnih priključkov. V nadalje­vanju je predvidena tudi obnova vodovoda po Stranski ulici, kjer bomo sočasno zgradili kanalizacijski sistem za odvod fekalnih od­plak. Z obnovo vodovodnega sistema se bo izboljšala v prvi vrsti pretočnost sistema in povečala sama požarna varnost v naselju. rok Penec Ob dnevu spomina na mrtve Ob dnevu spomina na mrtve se spomnimo na naše prednike in ostale pokojne, ki jih ni več med nami, a spomini nanje ostajajo, so še živi, in prav je, da jih ohranjamo v svojem srcu. Direktor Občine Lukovica Stojan Majdič se je s spremstvom poklonil vojnim žrtvam. Dan mrtvih je med Slovenci močno zakoreninjen praznik, kar pot­rjuje tudi vsakoletni množični obisk pokopališč v dneh okrog 1. no­vembra, ko se ljudje s prižigom sveč poklonijo spominu na mrtve. Tako je tudi občinska delegacija prižgala svečke in položila vence v spomin vsem sinovom in hčeram vojne, ki so za naš blagor žrtvo­vali svoja življenja. Direktor Stojan Majdič, občinski svetnik Matjaž Kink ter Mojca Cerar iz oddelka družbenih in društvenih dejavnosti so položili vence k spomenikom v Lukovici, na Brdu in na pokopa­lišču v Šentvidu. ZA občinsko uPrAvo AndrAž koPitAr Nadaljevanje izgradnje kanalizacije in obnove vodovoda v naselju Spodnje Prapreče Občina Lukovica je letos nadaljevala z izgradnjo kanalizacijskega sis­tema v naselju Spodnje Prapreče in obnovo vodovodnega omrežja v sklopu 2. faze del. Poleg izgradnje fekalnega kanalizacijskega sistema smo uredili tudi odvodnjavanje cestišča z obnovo meteornega kanali­zacijskega sistema. Prav tako je k investiciji pristopil tudi Telekom Slove­nije z vlaganjem v posodobitev telekomunikacijskega omrežja. Dela se bodo predvidoma zaključila v prihodnjih tednih, s tem pa bo naselje v celoti opremljeno s kanalizacijskim sistemom, z novim vodovodnim omrežjem in odvodom meteornih voda, ki so v preteklih letih ljudem povzročale številne nevšečnosti. Pričakujemo, da bo v spomladanskih dneh, takoj po pridobitvi uporab­nega dovoljenja za obratovanje sistema, mogoče na sistem priključiti vse stanovanjske objekte, ki tangirajo na novozgrajeni sistem. rok Penec Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave: 031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net IZKORISTITE POPUSTE – primerjajte cene in zaupajte naši kakovostiAKCIJA ure vožnje v PAKETU po: 20,00 (POLO) in 21,25 (GOLF) Tečaj za IZPIT ZA TRAKTOR: 23. 1. 2017 (TERMIN je POTRJEN in ŠE pred UVEDBO NOVEGA PROGRAMA) TEČAJ za IZPIT ZA ČOLN: 24. 1. 2017 - (AKCIJASKA CENA. 140,00, ki vključuje tudi izpitno takso) Tečaji CPP: 28.11., 19. 12. 2016 in 16. 1. 2017 DOGODKI Župan na podelitvi novega grba V oktobru sta se župan in direktor občinske uprave Občine Lukovica na povabilo avstrijskih prijateljev udeležila predaje novega grba pobrateni občini St. Lambrecht. V naši pobrateni občini St. Labmrecht je bila slovesnost, saj je dežela štajerska novo nastali občini podelila nov grb. Nova občina je nastala iz dveh občin, St. Lambrecht in St. Blasen. V času tranzicije je bil glavni komisar bivši župan občine St. Lambrecht gospod Johann Pirer, ki je na slavnostni akademiji v samostanski cerkvi prejel tudi častni naziv. Prav tako je novo izvoljeni župan skupne občine St. Labmrecht gospod Fritz Sperl podelil priznanja nekdanjim svetnikom. Na slavnostni akademiji sta bila prisotna tudi župan Matej Kotnik in direktor občinske uprave Stojan Majdič, ki sta z gospodom Sperlom vspostavila korekten odnos in pričakujeta ne samo nadaljnje sodelovanje med našima občinama, temveč tudi nadgradnjo le-tega. ZA občinsko uPrAvo AndrAž koPitAr Lukov sejem v Lukovici Zdaj že tradicionalni Lukov sejem je v središču Lukovice v soboto, 22. ok­tobra, privabil številne potencialne kupce in obiskovalce. Sejem, ki nosi ime po zavetniku podružnične cerkve sv. Luki v Spodnjih Praprečah, se odvija pred ali po njegovem godu in počasi dobiva obliko sejma, kot je bil nekoč, ko so na njem prodajali pridelke in izdelke kmetje iz bližnje in daljne oko­lice. Osrednji del trga je bil namenjen domačim kmetovalcem, predvsem tistim, ki ponujajo svoje izdelke in pridelke pod blagovno znamko Zakladi Črni graben. Slednja ponazarja geografsko poreklo (območje občine Lu­kovica, ki jo v pretežni meri predstavlja dolina Črnega grabna) in kvaliteto (zaklad). Poleg domačih pridelovalcev je na osrednjem delu trga zelena bratovščina delila divjačinski ali lovski golaž. In geslo rana ura zlata ura, še kako velja, kajti zamudniki oziroma tisti, ki so prišli na sejem potem, ko je odzvonilo poldne, so bili zanj že prepozni. V gostišče Pri Bevc radi zahajajo mnogi dobri jedci predvsem v jesenskem času, ko so na jedilniku domače koline, in da so res dobre, smo lahko tudi poskusili in potem jih nekaj vzeli za domov za kosilo ali malico. Tudi ostali branjevci so doma izdelane dob­rote najprej dali v pokušino in tako je z lahkim srcem obilica mesnih dob­rot zamenjala lastnike. Ker je treba prehrano uskladiti, so ravno prav priš­la domača jabolka kmetij Pri Rous in Kašnik. Tudi rožice so odšle k novim lastnikom, dobrote kmečkih žena že tako imajo stalne stranke in kaj hitro poidejo. Kašno bo letos vino, smo poskusili izvedeti pri gostišču Furman, kjer je birt Slavko dal v pokušino mladi mošt, ki je s pečenim kostanjem odlična kombinacija. Nato smo se odpravili še po nogavice in med, nakupili še žlice pri Ribnčanu in sveče pri domačem proizvajalcu, se seznanili z no-vim gospodinjskim pripomočkom ter se počasi napotili domov, obloženi z vrečkami in žaklji polnih doma pridelanih dobrot, ki bodo na naši mizi še kar nekaj nedelj, kajti iz Vampretovega krompirja, repe, korenja in drugih pridelkov se da skuhati kar nekaj jedi. Sicer smo se že počasi privadili, da če zmanjka, se ob sobotah odpravimo na tržnico v Lukovico, kjer nas čaka del ponudbe tokratnega Lukovega sejma. drAgo juteršek OBČINSKI SVET IN DOGODKI 13. redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica, 19. oktobra 2016 Na začetku seje je bilo prisotnih 12 svetnikov, ki so soglasno sprejeli predlog dnevnega reda. Pod prvo točka je sledila potrditev zapisnika 12. seje, vendar so se še pred potrditvijo pojavila vprašanja, saj je g. Beden izpostavil vprašanje ceste v Ra­folčah in zamenjave zemlje za igrišče, vprašanje in zaplet, ki se vleče še iz leta 2010 oziroma celo 2008, in dejanski trenutni blokadi ceste. Odgovoriti sta poizkušala župan in Nina Kodrin, v razpravo se je vključil tudi g. Bernot, ki je to vprašanje že pred časom sprožil in predlagal, da se pogledajo dosedanji veljavni sklepi, konkretno, kaj je bilo do zdaj dogovorjeno. G. Barlič se je vkl­jučil glede točke varnosti v prometu na magistralni cesti, saj je na 12. seji že izpostavljal težave z varnostjo v cestnem prometu, vendar je pripomnil, da v zapisniku ni prav formirana njegova izjava oziroma poziv, zato prosi, da se formulira drugače in da se po tej temi tudi dejansko kaj naredi, da se uredijo vsaj znaki, saj se na cesti lahko znajde živina. Če že na magistralni cesti občina nima pristojnosti, naj se vprašanja in pobuda z občine podajo na pristojne inštitucije. Z vsemi podanimi pripombami so zapisnik kot tak sprejeli. Druga točka dnevnega reda je bila obravnava predloga rebalansa proračuna Občine Lukovica za leto 2016 s predloženimi amandmaji. Sprožila je obširno razpravo. Svetniki so se očitno dobro pripravili na sejo in imeli pripravljene argumente, vprašanja, opažanja. Ga. Berk je sicer pojasnila, da se višina raz­položljivih sredstev ni spreminjala veliko, le za 0,7 %. G. Prohinar je pojasnil, kaj so o tej temi obravnavali na odboru za gospodarstvo, komunalo in pros- Obletnica medenega zajtrka Tradicionalni medeni zajtrk je že celo desetletje na tretji petek novembra prisoten tudi na osnovni šoli Janka Kersnika, njunih podružničnih šolah in v vrtcu Medo. Projekt, ki ga je kot pobudnica začela Čebelarska zveza Slove­nije, je prerasel v slovenski zajtrk, ki je del osrednjega dogajanja Dneva slovenske hrane. Posebej je poudarjen pomen zdravega prehranjevanja in zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja. Tokrat so otroci zajtrkovali maslo, med, mleko in jabolko. tor. Razprava se je veliko vrtela okoli projekta za mrliško vežico Brdo in moč­no preveliko postavko za obnovo v višini 214.093 evrov, ki je zrasla z 60.000 evrov, ki se bi zdela sprejemljiva. Župan je poizkušal pojasniti stališče uprave, da bi si želeli izpeljati več projektov, saj ko se začne projekt urejanje šole, ki bo pomenil več kot štiri milijonski projekt, bo za nekaj let zmanjkalo sredstev za vse ostale projekte. Točka je bila na koncu umaknjena. Občinska uprava bo zadeve popravila in jih ponovno vrnila v razpravo. Tretja točka je zajemala soglasje k imenovanju skupne predstavnice občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v svet OŠ Roje. V prejšnjem štiriletnem mandatu je Občina Lukovica imela svojega predstavnika. Zdaj je na vrsti predstavnik občine Mengeš, ki je predlagala Mojco Likar in ker predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje, je tudi Občinski svet potrdi s sklepom, v kate­rem se še doda, da mora do 1. 4. v letu predložiti poročilo o dogajanju in delu. Predzadnja točka je bila obravnava in sprejem sklepa v zadevi vpisa pravice do zdrave pitne vode v ustavi. Sprejme se sklep, ki vlado opozarja, da naj se ne vmešava v pravice ljudi do zdrave pitne vode, ki je do zdaj v pristoj­nosti občin, vlada pa bi želela, da to postane državna zadeva, se prenese na državno firmo in preide iz pristojnosti lokalne samouprave na državni nivo. S tem izpadejo dohodki lokalne skupnosti iz naslova omrežnin in zato ne bi več imeli sredstev za obnavljanje obstoječega vodovodnega omrežja v naši okolici. Pojavi se tudi bojazen, da bi država gradila, obnavljala in vlagala v območja, ki jim prinašajo politične točke, in ne v vsa, ki to potrebujejo. Pod zadnjo točko 13. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica vprašan­ja in pobude je tokrat prišla ena pisna pobuda g. Avblja, za cesto, ki je ni opa­zil, da bi bila umeščena v proračun oziroma plan. Občinska uprava odgovori, da bi naj bila umeščena v plan za 2017. G. Beden je prosil za specificiranje stroškov, ki so nastali pri prireditvi za pobratenje občin, saj meni, da za obča­ne v tem ni veliko dobrega in se s takimi stvarmi meče denar stran. Prav tako je odprta tema, da je Občina Lukovica zelo neprijazna do podjetnikov, novi ne prihajajo, obstoječi odhajajo v druge občine, ki so jim prijaznejše. Franc Barlič je izpostavil problem, na katerega je že opominjal: v Blagovici mimo šole gre cesta, ki je zaradi prometa precej nevarna za samo bližino šole. Ker ne pomaga veliko zadev tako kot z ležečimi ovirami, predlaga, da se nekaj še naredi na tem, tako iz vidika šole kot tam živečih. G. Prohinar spomni, da je že odbor predlagal, da naj občinska uprava sestavi seznam nepremičnin v lasti občine z vpisom oziroma opisom njihovega stanja in pripravi strate­gijo o upravljanju z nepremičninami v občini. G. Bernot spomni, da so tudi v Rafolčah imeli merilec hitrosti, ki pa je po njegovem pomenil le strošek, ki ni prinesel rešitve, saj ni umiril prometa. G. Kink se pridružuje ideji o cestnih ovirah, ki niso toliko moteče, a vseeno umirjajo promet. Predlaga tudi table z napisom radar, saj nihče ne ve, ali je ali ni, in se mu zdi, da bolj umirjajo pro-met kot merilci, ki so dragi, a ne prinašajo rezultatov. Kot zadnji sklep se tako sprejme sklep, da Občinski svet nalaga županu, da pripravi seznam nepremičnin v lasti občine z opisom stanja predvsem ob­jektov in pripravi strategijo upravljanja z nepremičnim premoženjem občine. MArjetkA vrbnjAk Te dni so mediji polni pogovorov o pomenu zajtrka, pomenu in pred­nostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje. Pa tudi o pravilnem ravnanju z odpadki, vsi se trudi­mo ozaveščati o pomenu zdravega načina življenja, vključno z giban­jem in športnimi aktivnostmi. K projektu in njenemu izvajanju so se v vsem desetletnem obdobju priključile številne vladne in nevladne organizacije. Že ves ta čas pa ak­tivno sodeluje v projektu Čebelarsko društvo Lukovica, ki ga finančno podpira Občina Lukovica. Mitja Nakrst, predsednik lukoviških čebelar­jev, ki so tokrat že desetič sodelovali pri medenem oziroma slovenskem zajtrku, nam je razložil, kaj je primarni namen njihovega udejstvovan­ja pri tovrstnem projektu: ”Predvsem promoviranje zajtrka in pomena uživanja lokalnih pridelkov, vključno z medom. Ne smem pozabiti pou­dariti, da smo verjetno še edino čebelarsko društvo v tej okolici, ki ob tem dnevu podari ves med vrtcu in šoli. Tokrat je bilo to 24 kilogramov medu. Predvsem otoke, prek njih starše in javnost seznanjamo s tem dnevom in jih želimo spodbuditi, da naj takšen ne bo samo današnji dan. Gre tudi za to, da zaupamo okolici. Spodbujamo kmetovalce s tega področja, in verjamemo, da je ta hrana tista, ki nam koristi.” Ob obletnici tega projekta je bilo še posebej slovesno, saj je na pred­log ČZS Slakovo pesem Čebelar zapel več kot 42.000 glavi pevski zbor v približno 425 ustanovah po Sloveniji. Vsak na svoji lokaciji, a ob is-tem času, to je ob 10. uri. Saj ste ga slišali, kajne? AndrAž koPitAr GOSPODARSTVO IN DOGODKI Rokovnjač Med najhitreje rastočimi podjetji Konec oktobra časopisna hiša Dnevnik objavlja vsakoletni izbor najhitreje rastočih slovenskih podjetij. Ob tem pripravi tudi nacionalno lestvico 500 na­jhitreje rastočih podjetij glede na rast prodaje. Zelo razveseljujoče je, da sta se na letošnji seznam uvrstili tudi dve podjetji iz občine Lukovica. GP Hribar, d. o. o., iz Preserij pri Lukovici in Jerebtrans, d. o. o., iz Blagovice sta prepričala s svo­jimi rezultati v opazovanem petletnem obdobju, torej od leta 2010 do 2015. Kot so zapisali na spletni strani projekta Gazela, se na lestvico podjetja ne mo­rejo prijaviti, ampak se nanjo uvrstijo zato, ker imajo po javno dostopnih po­datkih najvišjo rast prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Poleg visokih indeksov rasti so pogoji za uvrstitev na lestvico bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 220.500 evrov prihodkov v izhodiščnem letu, da podjetje v obeh indeksnih letih posluje vseh 12 mesecev in ima v zadnjem bilančnem letu najmanj pet zaposlenih. Z zanesljivostjo do dobrih rezultatov Svojo zgodbo o tem, kako doseči takšen nivo in biti med 500 najhitreje rastoči- Na obisku v Železni Kapli Gozd je že dobil tisoče različnih barv in rast lesa se za letos počasi upočas­njuje. Za gozdarje pa se začne to obdobje intenzivnega dela v gozdu. Tudi v Društvu lastnikov gozdov Tisa Domžale se tega močno zavedamo in poskušamo na več načinov pomagati lastnikom gozdov k varnejšemu in učinkovitejšemu delu v gozdu. Svetujemo pri gospodarjenju in se udeležu­jemo raznih strokovnih ekskurzij. Obenem pa še radi združimo prijetno s koristnim in si ogledamo še kakšno zanimivost. Letošnja ekskurzija je bila malo drugačna, a toliko bolj zanimiva. Odzva­li smo se povabilu gozdarskega kolega z avstrijske Koroške ing. Zdravka Smrtnika, da bolje spoznamo delovanje gozdarstva v Avstriji. Tema nas je zelo zanimala in z velikim veseljem smo se odzvali njegovemu povabi­lu. Naša gostitelja sta bila brata Smrtnik, Zdravko in Franc Jožef. Da, prav ste prebrali, to sta tista dva fanta od petih bratov, ki sestavljajo legendar­ni pevski kvintet bratov Smrtnik iz Kort na Obirskem. Smrtniki veljajo za velike slovenske domoljube in zelo dobre gostitelje. To smo seveda tudi občutili na lastni koži. Ob prihodu iz Slovenije čez Jezerski vrh v Železno Kaplo nas je toplo sprejel Franc Jožef, ki je že drugi mandat prvi dvojezični župan v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Pred občinsko izpostavo mi podjetji v Sloveniji, nam je zaupal Janez Vajde, direktor pre­vozniškega podjetja Jerebtrans. O receptu za uspeh je bil zelo kratek in jedrnat: ”Trdo delo,” in nato do­dal:”V naši panogi moraš biti zan­esljiv in zvest temu, kar obljubiš. Naročnikom ni treba, da nas pre­verjajo ali bo narejeno ali ne. Nam v polni meri zaupajo.“ Pravi, da je njegov delovni dan dolg 12 ur in nemalokrat tudi zamenja voznike, ko gredo na dopust ali bolniško. V tem petletnem obdobju so odprli devet novih delovnih mest, tako da ima podjetje trenutno skup­no 18 zaposlenih, od tega jih pet prihaja iz občine Lukovica:“Težko je dobiti zanesljive delavce in mi smo na tem področju uspeli na­rediti napredek. Nisem samo jaz, ampak je pomemben vsak moj sodelavec, s katerimi lahko le s skupnimi močmi opravljamo delo zanesljivo. Tako podjetje lahko raste.” Le malo je podjetij v naši občini, ki jim je uspelo doseči tovrstni nivo in do takšne mere razviti družinsko podjetje. Janez Vajde nadaljuje očeto­vo dolgoletno tradicijo prevozništva in je pred desetimi leti ustanovil podjetje, ki ima trenutno v lasti 17 tovornjakov. Nekaj pa je k uspehu prispevalo tudi de­jstvo, da je našel tržno nišo v prevozih tekočin ter sipkih in suhih materialov s cisternami. V segmentu prevozov s cisternami namreč v Sloveniji konkurenca ni tako velika. Ob koncu najinega kratkega pogovora je gospod Vajde dejal, da bodo v podjetju še naprej sledili željam in potrebam poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujejo:“Saj ravno tu vidim prostor za napredek. Predvsem v Evro­pi, kjer že zdaj opravimo veliko večino naših prevozov. Mislimo se še razvijati, vendar do dopustne meje, do meje, ki ji bomo še lahko sledili z našimi sposob­nostmi.” Leon AndrejkA nas je lepo nagovoril in opisal zelo podroben oris občine, ljudi na Koroškem in primere dobrih praks njihovega gospodarstva. Sam je namreč tudi velik posestnik gozda, zato nam je dodobra razjasnil njihovo gospodarjenje in za to potrebno birokracijo v javnih ustanovah. Vse nas zbrane je povabil na jutranjo kavo in skoraj z vsakim spregovoril še kakšno besedo. Nato se nam je pridružil njegov brat, gozdarski inženir Zdravko. Zaposlen je v gozdar­skem podjetju WWG Kärnten, kjer se ukvarjajo z gozdarskim inženiringom na področju celotne Koroške. Njihov spekter zajema celotno upravljanje z gozdom. Nudijo gozdarsko načrtovanje, izbirajo drevesa za posek, ukvarja­jo se s sečnjo in spravilom lesa ter vršijo tudi odkup hlodovine. Z Zdravkom smo se odpeljali na Obirsko, kjer smo si ogledal njihovo gospodarjenje z gozdom. Veliko smo izvedeli od njega, ter ga kar zasipali z vprašanji, veza­nimi na gozd in tudi o lovstvu. Namreč, brata smrtnik imata svoje lovišče in vzgajata eno najlepših prostih divjadi na svojem območju. Spoznali smo, da je gospodarjenje in organiziranost gozdarstva v Avstriji bistveno drugačna kot pri nas in da moramo še veliko delati na povezovanju lastnikov gozdov. Gostitelju smo se lepo zahvalili za voden ogled in obsež­no predstavitev njihovega gospodarjenja. Sledila je vožnja nazaj v Železno Kaplo, kjer nas je pri farni cerkvi pričakal domači župnik. Na kratko nam je predstavil faro in njene ljudi. Seveda je tudi on govoril odlično slovensko, kar da vedeti, da se še kako govori v teh krajih slovensko. Po ogledu cerkve in njene okolice pa je sledil še ogled Obirskih jam. Z avtobusom smo se peljali pod vznožje mogočnega Obirja do vhoda v jamo na nadmorski višini 1000 m. Pridružila se nam je slovenska vodička in nas sprva popeljala po rovih nek­danjega rudnika železa. Ti rovi so se spremenili v prečudovit jamski svet, poln kapnikov in čudes narave. Jama ima zelo lepo urejeno turistično zavarovano pot in lokacije opremljene s poučnimi filmskimi animacijami. Po ogledu jame smo se odpravili nazaj proti mejnemu prehodu. Na Jezerskem smo zaključili ekskurzijo v prijetnem okolju kmečkega turizma z okusno večerjo. Ker smo bili streljaj od slovenske meje na ekskurziji, smo videli veliko drugačnih metod gospodarjenja z gozdom. Domov smo prišli s povsem novimi pogledi na upravljanje z gozdovi v Avstriji in si med seboj izmenjali različna mnenja gle­de našega slovenskega gospodarjenja. Veseli smo bili povabila in sklenili, da se še kdaj vrnemo k našim severnim gozdarskim kolegom na obisk. bLAž križnAr, diPL. ing. goZd. DOGODKI 11 Obnova okolice spomenika Mrtva straža Okolica spomenika Mrtva straža je bila že leta in leta nespremenjena. Betonska korita so bila razmajana in zaraščena, zadnja leta pa je imelo krajevno združenje borcev za vrednote NOB Prevoje tudi težave s sa­mim urejanjem in negovanjem okolice spomenika. Tudi zato je Občina Lukovica začela z ureditvijo dostopa do spomenika. Vse skupaj sta dejansko omogočila Jani in Božo Pogačar, ki sta zemljo, na kateri je spomenik, velikodušno podarila Občini Lukovica. V nadaljevanju so, v sodelovanju oziroma z odobritvijo projekta s strani spomeniškega varstva, odstranili betonska korita in sredinsko namestili betonske stop-nice, ki so jih izdelali v podjetju Pučko. Ko se bo spomladi zasejala še tra­vnata ruša, bo prišel spomenik veliko bolj do izraza, vse skupaj bo lepše urejeno, predvsem pa primernejše za urejanje in negovanje. Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Prevoje in Zveza borcev NOB Lukovica se vsem zaslužnim za izpeljavo projekta lepo zahvalju­jeta. AndrAž koPitAr Komemoracije ob 1. novembru Vsako leto se zberemo in počastimo spomin na naše prednike, jim priž­gemo svečke in okrasimo grobove s cvetjem. Vse v spomin na svoje dra­ge, da se na ta dan znova oživijo spomini tudi na vse tiste, ki so za ideale svobode žrtvovali svoja mlada življenja. Komemoracije so se tudi letos odvijale na znanih lokacijah, na Golčaju, v Lukovici in na Prevojah. Več kot dvesto prisotnih je na slavnostnih dogodkih nagovoril predsed­nik Zveze borcev Lukovica Marjan Križman, ki je poudaril, da se Zveza borcev za vrednote NOB dosledno zavzema za spoštljiv in pravičen odnos do naše preteklosti in za iskreno spoštovanje zgodovinske resnice. Na slavnostnih komemoracijah so nastopali pevci pevskega zbora Janko Kersnik, instrumentalni trio, praporščaki, otroci podružnične šole Blago­vica pod vodstvom mentorice Staše Berkopec, pevka Silva Kosec in re­citatorka Tamara Križman. Vsem nastopajočim se iz srca zahvaljujemo. AndrAž koPitAr PRI NAS OPRAVITE VSE V 393 letih zraslo močno, razvejano drevo Srečanje Koščeve rodbine iz Malega Jelnika nad Blagovico druženje mnogih članov te rodbine, polno stiskov rok in objemov na predstavitvi tega njenega ogromnega raziskovalnega dela. Tudi kakšna solzica je stekla. Najstarejša pisna omemba sega v leto 1623 z rojstvom Marka Kosca. Med njim in trenutno najmlajšim te rodbine Filipom Ažinom, sinom Jane Toman z Limbarske gore, je razlika 393 let. Knjiga predstavlja 112 družin in je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljena nosilna veja prednikov od 1. do 9. generacije, ko so nasta­le rodbine: Grilj (Pri Lukež, Prevoje nad Blagovico), Pančur, (Ljubljana) Štrukelj (pri Srednikar, Jelša), Kosec (Mali Jelnik) in Kosec-Pestotnik (Domžale), ki so predstavljene v drugem delu od 9 do 13. generacije. Danes živeči smo še iz zadnjih štirih generacij. Tisto popoldne je bilo čutiti neko posebno energijo. Energijo, ki jo lahko prinese in ustvari samo pozitiven človek, kot je Branka, ki nas je spravila skupaj, iskreno vesela vsakega posebej, čeprav mnogih do takrat ni po­znala, pa druga Branka in Vesna, ki sta vzeli v roki vsaka svoj inštrument in z glasbo popestrili srečanje. Energijo, ki so jo oddajali mnogi med nami, bog ve s čim ... Verjetno samo s prisrčnim nasmehom in stiskom roke. Čutila se je tudi neka povezanost med nami, hvaležnost, da smo še živi in smo sploh lahko prisotni. Pa hvaležnost do naših staršev in vseh dru­gih prednikov, da sploh obstajamo. Vsi smo si bili edini, da se je treba ob veselih priložnostih večkrat sreče­vati. FrAnckA toMAn Praznoval 70. rojstni dan Čeprav se človek kar ne bi hotel postarati, naše življenje neusmilje­no beži in teče naprej, mi zaupa Vinko Jeras iz Obrš pri Zlatem Polju, ki je praznoval svoj 70. rojstni dan. Rodil se je kot peti otrok po vrsti, takrat so bili res težki povojni časi. Obnova požganih hiš, skromno življenje, takrat res ni bilo izobilja. Zaupa mi, da so otroci nosili obutev in oblačila drug za drugim, do iztrošenosti. Vinko se je izučil za papirničarja in delal v Papirnici Ko­ličevo več kot štirideset let, vse do upokojitve. Poleg dela na kme­tiji je bil dejaven in aktiven še na mnogih drugih področjih. Bil je član skupščine Občine Domžale, kar šest let predsednik KS Zlato Polje, leta 1976 je bil celo najmlajši predsednik krajevnih skupnosti v Sloveniji. Opravlja tudi funkcijo predsednika ZB krajevne orga­nizacije Zlato Polje za vrednote NOB, aktivno pa je sodeloval ob izgradnji ceste Šentvid-Zlato Polje. Poleg družine je bila njegova zvesta spremljevalka harmonika, s katero si je popestril življenjske trenutke in razveseljeval tudi mnoge druge. Na svoje praznovanje je povabil sorodnike in prijatelje v gostilno Gašper na Prevoje. Zau­pa mi, da so se odzvali prav vsi. In res. Poveselili smo se ob polno obloženih mizah, ob ubrani ljudski pesmi in zaplesali ob zvokih domače glasbe. Za vrsto odličnih slad­kih dobrot sta poskrbeli njegovi hčerki Marija in Nataša, ki sta s svo­jimi družinami polnili prijetno očetovo praznovanje. Še na mnoga zdrava leta, Vinko! tone HAbjAnič Otroški bolšji sejem v Šentvidu Prodajalci, ki so prišli malo pred tretjo, so že kar težko dobili svojo »sto­jnico«. Tradicionalni otroški bolšji sejem, ki ga že nekaj let zapored orga­nizira TD Sv. Vid, je tudi letos privabil lepo število prodajalcev in kupcev. Na stojnicah, za katerimi so stali otroci, smo našli ročno izdelane jaslice, adventne venčke in božično novoletne voščilnice, igrače, oblačila, obu­tev, otroško zimsko opremo in še kopico zanimivih pripomočkov, ki so jih otroci želeli prodati drugim otrokom. Ob 16. uri smo si ogledali predstavo Bela muca, ki so jo pripravile in odig­rale članice igralske skupine ZPM. Po igrici so se otroci lahko pridružili ust­varjalni delavnici. Ne glede na to, koliko je kdo prodal ali kupil, je tovrstno sejmarjene za otroke zanimiva izkušnja, svoje pa so naredile tudi slastne palačinke in čaj. No, pa tudi starši smo uživali v druženju ... V KD A.M. Slomška v Šentvid vas ponovno vabimo 11. decembra 2016 ob 18. uri, kjer se boste lahko do solz nasmejali predstavi Kadar mačke ni doma v izvedbi KD Jože Gostič s Homca. Vabljeni! MAjdA kočAr ZDRAVST VO 15 Razvitost občin Stopnja delovne aktivnosti boljših pri kazalniku deleža prometnih nezgod, ki so jih povzročili alko­holizirani udeleženci. Občina Lukovica je v treh k azalnikih statistično značilno slabša od slovenskega povprečja. Ima velik delež populacije (29,9 %), k aterih zadnja zaključena stopnja izobrazbe je osnovna šola ali manj. Pod­povprečen je delež (84 %) prebivalstva z dostopom do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti iz oskrbovalnih območij, ki so vkl­jučena v program državnega monitoringa pitne vode. V primerjavi z ostalo Slovenijo so delovno aktivni prebivalci občine Lukovica povprečno več dni bolniško odsotni. Podatek za leto 2014 pravi, da so bili zaradi bolezni, poškodb, nege otrok in ostalih nezmožni za delo 15,8 dni, kar je dobra dva dneva več od slovenskega po­vprečja. Razsežnosti raziskave Na spletnem mestu www.obcine.nijz.si si lahko še podrobneje pre­berete vse podatke, kajti za vsako občino so oblikovane tematske karte s prikazi kazalnikov, kratka publikacija in tabela s podatki za vse občine, upravne enote in statistične regije. Podatke so pridobili iz sedmih različnih virov in sicer: NIJZ, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut, Javna agencija za varnost v cestnem prometu, Inštitut RS za socialno varstvo, Ministrstvo za finance RS in Statistični urad RS. Kazalnike zdravja so razvrstili v pet skupin: prebi­valci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravst­veno stanje in umrljivost. Pomoč pri odločitvah in aktivnostih na področju zdravja prebivalstva Kot so na NIJZ zapisali v sporočilu za javnost, je namen projekta krepi­tev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje ži­vijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravst­venih podatkov v Sloveniji. Vsebine spletne aplikacije so namenjene vsem, ki jih zanima celovit pogled na zdravje in zdravstveno stanje v občini in državi. S podatki o zdravju v občini želijo odločevalcem, medijem ter različnim strokovnim in splošnim javnostim pomagati pri pomembnih odločitvah in aktivnostih na področju zdravja prebivalst­va, ki bodo podprte s poznavanjem zdravstvenega stanja in potreb ter s tem prispevati k boljšemu zdravju vseh prebivalcev. Leon AndrejkA Občine po seštevku kazalnikov Preventivna skrb za naše zdravje Dvakrat letno v prostorih PGD Blagovica in PGD Trojane ter enkrat mesečno v ZP Lukovica naši patronažni sestri Irma in Mateja merita vrednost holesterola in sladkorja v krvi ter nam občanom s tem omogočita, da preverimo, kako pa­zimo ali pa ne pazimo na zdravje. Z meritvami celokupnega holesterola in sladkorja v krvi sta patronažni medi­cinski sestri začeli v letu 2007. Do zdaj sta opravili približno 1300 meritev, kar pomeni, da je njuno delo na tem področju z vidika patronažnega zdravstve­nega varstva upravičeno. Še bolj pa je to dobrodošlo in hvaležno s strani obča­nov. Kaj je namen teh meritev? Omogočiti posamezniku občasno kontrolo vrednosti holesterola in sladkorja v krvi, odkriti povišane vrednosti, svetovanje o spremembi življenjskega sloga ter napotitev k izbranemu zdravniku, če so izmerjeni rezultati nad dovoljeno vrednostjo. Naj namesto običajnega zaključka dopišem moje osebno mnenje. Mateja in Irma sta v marsikaterem domu sonce, ki posije k bolnemu človeku. Neutrudno se vozita po terenu in pomagata lajšati bolečine, ne stavkata in s tem odrekata pravice pomoči bolnemu. Prav tako poznam še kar nekaj patronažnih sester, ki so jima enake. Delajo! MiLenA brAdAč Jesenski pohod Več kot trideset zlatopoljskih pohodnikov se je minuli mesec udeležilo jesenskega pohoda, tokrat v štajersko smer. Avtobus jih je pripeljal na počitniško Roglo, kjer je bila izhodiščna toč­ka pohoda. Oprtani z nahrbtniki so krenili po gozdni planoti ter po slabi uri in pol prijetne hoje pridejo na cilj. Tu so nepozabna Lovrenška jezera, ki jih je večina pohodnikov videla prvič. Pozornost privabi visok razgledni leseni stolp, ki nam omogoči nepozaben razgled na gorsko mokrišče, poraščeno z nizko podrastjo. Ker nas je čas preganjal, smo morali dokaj hitro na pot nazaj do avtobusa. Med prijetno vožnjo si izmenjamo zanimive utrinke pohoda, prav vsi pa so se strinjali s pred­logom, da se nedeljski pohod zaključi v RCU v Lukovici ob svežem pivu in odlično pripravljeni pici. tone HAbjAnič Jana Morelj v dveh mestnih malčkih V zadnjih šestih mesecih sem imela to srečo, da sta me na­okrog vozila dva majhna velikana – V W Up in Toyotin Aygo (prejela od AC Lovše). Zakaj majhna velikana? Čeprav sta oba avtomobila manjša, nudita veliko prostora, kar je za žensko uporabnico odličen podatek. Oprema za fitness, nakupovalne Izberite FORD TRANSIT, gospodarska vozila vseh velikosti za podjetja vseh velikosti, z novimi vrhunskimi EcoBlue motorji, 4 letnim podaljšanim jamstvom z asistenco brez omejitve kilometrov in možnostjo odloga plačila DDV do 6 mesecev* . * EcoBlue m otorji s o na voljo pri iz vedb ah Transit Cus tom in Transit. O dlog plač ila DDV je m ožen v primeru f in ančnega lizin ga . Sum m it L ea sing Slove nija si prid r ž uje prav ico o dklo niti fina nciranje, če s tranka ne ustreza m er ilom za o d obr itev f inanciranja. Slika je sim b olična . VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si vrečke, oblačila, dodatni čevlji, dežniki, piknik oprema itd. Vse najde prostor v teh dveh navideznih malčkih. Obe vozili navdušita z dizajnom, tako zunanjim kot notranjim. Aygo je mogoče nekoliko širši, ampak brez skrbi, pri parkiranju vam bo v pomoč velik display z zadnjo kamero, ki služi tudi kot radio, brezžični telefon ali predvajalnik glasbe, ki si jo lahko za­vrtite preko bluetootha. Aplikacija Shazam v Aygu ne bo potreb­na, saj se vam na ekrančku izpiše glasbeni izvajalec in naslov pesmi pa tudi vožnja bo zato varnejša. V obeh avtomobilih se boste počutili varno, saj nudita lep pre­gled na cesto in ne delujeta utesnjujoče. Kot sem že omenila, vozili sta presenetljivo prostorni. Čeprav bi ju na prvi pogled uvrstili med mestna avtomobila, sta več kot to. Odlično se ob­neseta na daljših relacijah in nista potratna. Oh, kaj pa to par­kiranje? Up in Aygo teh težav ne poznata, saj ju lahko stlačite v vsak najmanjši kotiček. Upov zadnji del je ravno odsekan, zato pri parkiranju pridobite še kakšen centimeter več. Če Aygo mal­ce razvaja z zadnjo kamero, pa Up to pomanjkljivost nadomesti z ogrevanimi sedeži, ki so resnično nekaj najboljšega, kar se vam lahko zgodi v mrzli zimi. V slabi minuti bo vaša zadnja plat pozabila tudi na najhujši mraz. Če sta po velikosti podobna, sta po videzu povsem različna. Aygo nakazuje futuristični japonski izgled, Up pa se drži preverjene V W klasike, ki predvsem s spre­dnjim delom deluje nekoliko retro. Obe vozili odlikuje pregledna armaturna plošča, ki je pri Aygu še nekoliko polepšana s kombinacijo lakasto črne, tu je še klima in veliko odlagalnih prostorčkov. Volan je majhen, ampak kom­pakten, oba avtomobila pa sta zelo lepo odzivna in izredno pri­jetna za vožnjo, s čimer so se strinjali vsi moji sopotniki (ja, tudi moški del je bil presenečen nad videnim in zelo zadovoljen). Ali sem omenila tudi ugodno ceno? Čista terna. Jaz že »šparam«. DRUŠT VA 17 Matajur, 22. 10. 2016 Lepa jesen kar kliče po sprehodih v naravo. Kljub snegu, ki je zapadel, smo se odločili, da bomo obiskali vrh na sami meji z Italijo, Matajur. S svojimi 1642 m nad morjem ni ravno velikan vendar po razgledih pre­kaša mnogo višje vrhove. V hladnem jutru nismo napolnili niti enega avta, pa nas je bilo vseeno za »množino«. Do Avse je več kot dve uri vožnje. Ko smo prispeli, je sijalo sonce, kraji so osupljivo lepi. Sledila je hoja po gozdu, na jasah so se odpirali krasni razgledi vse do vršne­ga grebena, ki je naravnost pravljičen v tako lepem vremenu. Morje v daljavi, vrhovi Krnskega in Kaninskega pogorja so pobeljeni s snegom. Oblaki, veter in sonce so za fotografe pričarali neverjetno igro, ki jo lah­ko napiše le narava. Fotografiranje, malica in sledil je spust do Avse. Na kmečkem turizmu smo napolnili želodčke s kobariško lokalno hrano in nato je sledila še vožnja do doma. Tistim, ki ste ostali doma – naj vas vreme ne prestraši preveč, saj po pričakovanju slabega po navadi dobite najlepše. ZA Pd bLAgovicA bojAn Pustotnik Kostanjčkov piknik ŠKD Bregar Ko se narava odene v prečudovite bar ve jeseni, je čas, ko hitimo na­birati plodove, ki jih jesen prinese v deželo. Letošnja bera kostanjev sicer ni majhna, vendar je debelost sadežev prej nežna kot obilna, a vendar dovolj, da se na sončno nedeljo zbere skupina prijateljev in se ob peki kostanja predaja še zadnjim sončnim žarkom. Člani ŠKD Bregar so se v nedeljo, 23. oktobra, odpravili v bližnji gozd in nabrali toliko kostanja, da so na kostanjčkov piknik povabili še bližnje sose­de. Medtem ko so odrasli pekli, lupili in jedli, a ne samo pečeni kost­anj, ampak še domač jabolčni zavitek, bolje štrudelj, so otroci uživali ob raznih igrah. A ne le to, tudi konjička so lahko peljali na sprehod, in to je več vredno kakor pa merica kostanja. Ko se je popoldne pre ­vesilo v večer, pa so se spomnili, da bi oni tudi pečen kostanj. In so ga dobili in pojedli ter malce odnesli še domov, štrudlja žal ne, smo ga prej snedli. Prijetno popoldne smo tako zak ljučili s številnimi idejami glede peke, o tem, k ako lepo pečene so reberca in to ne na žaru ,ampak s pomočjo vročega zraka, a to pride na vrsto po našem tradicionalnem novoletnem izletu. Mogoče bo kakšna nedelja vmes še priložnost, da zadevo preizkusimo, da ne bomo na novo leto lačni. drAgo juteršek Strokovna ekskurzija TD Gradišče V soboto, 15. oktobra 2016, smo se člani Turističnega društva Gradišče zbrali pri Mačkovem podu. Tokrat smo na strokovno ekskurzijo krenili v Slovenske gorice in okolico. Okoli 10. ure smo prispeli v Sveto Trojico v Slovenskih Go­ricah, kjer nas je čakal izobraževalni program. Še pred tem smo se nekoliko zadržali ob jezeru, ki se imenuje tako kot naše in je po površini skoraj identič­no Gradiškemu jezeru. Nato smo se peš odpravili ob jezeru do vznožja grička, kjer je cerkev Svete Trojice. Po romarskih stopinjah s križevim potom smo prispeli do cerkve s tremi zvoniki ter frančiškanskim samostanom in samost­ansko vinsko kletjo. Vse to smo s pomočjo patra frančiškana in domače vo­dičke tudi podrobno spoznali. Sledil je ogled bližnje samooskrbne ekološke kmetije kjer na hektarju zemlje pridelajo toliko hrane, predvsem zelenjave, da s tem preživi celotna družina. Nato smo se odpeljali še do muzeja starih orodij ter stare lekarne. Pot nas je iz Svete Trojice nato vodila v Juršince, kjer je muzej Janeza Puha. Puh je bil izumitelj motornih koles in raznih izboljšav vozil na motorni pogon. Tu smo si ogledali krajši film o njegovem življenju in delu. Ogledali smo si tudi njegove motorje in kolesa. Odpravili smo se dalje, kjer nas je čakalo presenečenje. Med nami je bil namreč tudi sovaščan, ki se je pred leti preselil v Gradišče prav iz teh krajev. Povabil nas je v njegovo rojstno hišo, kjer je bilo rojenih 15 otrok. Starši so žal že pokojni, so jima pa otroci v spomin postavili kapelo s petnajstimi stebri (glej sliko). To je Kranjčeva kapela v Sovjaku, v župniji sv. Bolfenka v Slovenskih goricah. Že se je mračilo in naši ogledi so se bližali koncu. Dan, poln vtisov in novih spominov, smo sklenili v Voličini pri Lenartu, kjer smo se ob glasbi tudi malo poveselili. Bilo je res lepo in ostal bo lep spomin na ta izlet. dušAn drčAr, Foto: ALeš burjA Dobrodelna vadba za Žiga Žiga se zdi čisto običajen fantek, a ni kot drugi sedemletniki. Branje in opravljanje domačih nalog mu namreč predstavlja velike težave, saj je na eno oko slep, na drugo slaboviden. Elektronska lupa mu bo olajšala vsakodnevne težave in naloge bo lahko delal samostojno brez mami­ne pomoči, zato organiziramo dobrodelno vadbo za Žiga v nedeljo, dopoldan, 27. novembra 2016, na Brdu pri Lukovici. Skupaj narišimo nasmeh, mi to zmoremo! Kontaktna oseba: vrecar.tanja@gmail.com 25. oktober – dan suverenosti V mesecu oktobru 1991, natančneje 25. oktobra 1991, je ob 23.45 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade, takrat že nam tuje vojaške sile. Slovenija je ostala sama s svojimi obrambnimi in varnostnimi silami, s Teritorialno obrambo in mili­co. Na ta dan je Slovenija postala suverena država, na katero smo bili in smo ponosni še danes. V mesecih, ki so sledili, je naša država postala mednarodno priznana članica družine evropskih narodov in polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Uresničile so se želje naših prednikov, da bodo nekoč sami ali pa vsaj njihovi potomci živeli v svoji lastni in suvereni državi. Prav izraz »suver­enost« in »suvereni« so poudarjali številni pomembni predstavniki Slovenije v svojih nastopih ob državnih in drugih praznikih tako doma kot tudi v mednarodnih organizacijah in združenjih, katerih polnopravna članica je postala tudi naša država. V tem zgodovinskem procesu smo veterani vojne za Slovenijo imeli pomembno vlogo. Z orožjem v roki smo se uprli takrat eni najmočnejših armad takratne Evrope, brez razmišljanja in brez preračunljivosti ter obranili slovenski narod in slovensko državo! jAneZ gregorič Tudi mi smo pokosili seno Ob tem pozno jesenskem času mi misel velikokrat uide v poletje. Na dni, ko nam je Janez Pogačar iz Trnovč pri Zlatem Polju odločno dejal, da moramo tradicijo ročne košnje ohraniti tudi v bodoče. Seveda smo se vsi strinjali z njim in pripravili kose, ki so leto dni samevale na steni lesenega poda na dvorišču. Kot običajno se na travnik pripeljemo kar na traktorski prikolici. Drug za drugim se razporedimo ob vznožju travnika, ker ostre kose zarežejo že do­kaj staro seno, ki se nič dobro ne reže. Koso bo treba večkrat nabrusiti, nas opomni gospodar Kazinarjeve kmetije, ki je na čelu koscev. Ženske sproti razstivajo pokošeno travo in pridno prigrabljajo ob obrobnem grmičevju. Privoščimo si krajši postanek in kozarček rujnega. Medtem ko otroci spro­ščeno in brezskrbno tekajo sem ter tja, se naša košnja končuje. Posedemo okoli ognja, ob katerem se na palicah pečejo nabodene klobase, iz njih pa se cedi maščoba in širi prijeten vonj. Ob obilni malici se poveselimo, privoščimo si tudi sladkih dobrot, ki so jih pripravile pridne žene. Hvala Janezu in Brigiti, da sta nam tudi letos omogoči­la, da smo se imeli prijetno in lahko mladim pokazali, kako smo kosili nekoč. tone HAbjAnič DRUŠTVA 19 poda vsak bralec svoje mnenje zbranim. Uvodno srečanje se je začelo z molitvijo v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku in poleg prošnje za blagoslov srečanja bralcev je spodbudne beseda na pot novim srečanjem izrekel tudi domači župnik Pavle Okoliš. Nato je vsak od bralcev v nekaj stavkih povedal nekaj osnovnih misli o knjigi, ki jo je prebral in potem se je razvila debata o vsebinah vseh knjig. Tokrat prvič je lahko vsak prebral drugo knjigo, a vse so imele skoraj isti naslov Mati Terezija. Kar zajeten kupček knjig se je nabral, saj so nekateri prebrali celo dve ali tri knjige. Čeprav imajo avtorji svoj pogled na Mater Terezijo, je bila skupna ugo­tovitev, da je bila ta žena že za svojega življenja svetnica. In ena izmed njenih misli še kako prav pride tudi danes: Ne izgovarjaj se, da imaš pre­več dela, da ne moreš moliti. Moli med delom. Obenem smo se nekako prepričali, da je njeno delo tudi posledica delovanja škofa Gnidovca na Kosovu, kajti njegov zgled je tako kakor Matere Tereze dal številne nove poklice. Na naslednjem srečanju v mesecu decembru bo pogovor tekel o vsebini knjige Vojka Kavčiča Umovadba. Vsebina knjige Umovadba za bistre možgane v poznih letih nam poučno in razumljivo razlaga doga­janje v možganih, nevrodegenerativne bolezni in napotke, kako ohraniti bister um in zdrave možgane skozi celo življenje. Zanimivo branje in, če te branje veseli in vsebina knjige navdušuje, se nam pridruži 16. decembra v župnišču na Brdu ob 20.00. drAgo juteršek Zahvalna nedelja v župniji sv. Tomaža v Krašnji Zahvalno nedeljo v Cerkvi na Slovenskem vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih, letos torej v nedeljo, 6. novembra. Kako pomembna je zahvala, so vedela že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošn­je za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva so darovala enoletno jagnje. Pozneje je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen in tako je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Kristjani se zahvaljujemo Bogu Očetu za vse, kar nam je podarjeno in sicer pri sveti maši, ki je prošnja in zahvala obenem, zato je pra­znovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom. Tokrat so se na zahvalno nedeljo še posebej za svoje talente zahvalili tudi pevci, tako starejši kakor mlajši, ki so na zahvalno nedeljo prvič zapeli z kora. Čeprav je v uvodu domači župnik Anton Potokar spregovoril o tednu, ko smo se posebej spo­minjali naših bratov in sester, ki so že končali tek svojega zemeljskega življenja. Na koncu je svoje misli strnil z besedami zahvale Bogu, ne samo za materialne dobrine, za vse milosti, ki smo jih v preteklem letu prejeli, za vse talente, za vse darove, ki nam jih Bog daje. Predvsem za zdravje, da lahko delamo, kajti koliko jih je, ki tega nimajo več. Zato potegnimo svetilko izpod mernika in z vso silo oznanjajmo to resnico, ki nam jo Kristus osvetljuje o večnem življenju. Pri sveti maši so mladi sodelovali, ne samo s petjem, ampak tudi s prinašanjem darov. In, če sta na zahvalno nedeljo kruh in vino stalnica, so tokrat pred oltarjem našli svoje mesto poleg Svetega pisma in rožnega venca še šolska torba, hula hop obroč, žoga, šopek rož in veliko zahval mladih, predvsem za starše in sta­re starše, učitelje in katehete. Zahvalno pesem so skupaj zapeli mešani pevski zbor in otroški pevski zbor. Ob koncu svete maše je župnik spregovoril besede zahvalile še vsem dobrotnikom, čistilcem, krasilcem, pevcem, zborovodjem in organistom, ter vsem tistim, ki z molitvijo spremljajo in podpirajo delo v župniji Krašnja. drAgo juteršek ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Zaupajte našim strokovnjakom. Opravičilo V oktobrski številki Rokovnjača je prišlo pri članku Čudovit izlet po Gorenjski do neljube tipkarske napake pri prepisovanju besedila, ki je v uredništvo prispelo po pošti. Pravilno besedilo v članku se glasi: “Spomnili smo se tudi tragedije 3. bataljona Prešernove brigade, padlih borcev NOV, obiskali spominsko obeležje in se z minuto tišine poklonili pokojnim borcem Prešernove brigade.” V uredništvu glasila se avtorju članka Jožetu Novaku, pred­sedniku Društva izgnancev Domžale Jožetu Kvedru in vsem ostalim prizadetim iskreno opravičujemo. Leon AndrejkA odgovorni urednik rokovnjAčA V ponedeljek smo ob druženju z vrstniškimi skupinami skozi gibalne minutke v telovadnici preizkušali svoje gibalne sposobnosti in spret­nosti. Preizkusili so se v skokih na trampolinu, v plezanju, plazenju, hoji in premagovanju drugih ovir. V torek smo za eno dopoldne za­menjali igralnice. Preizkusili smo nove, drugačne igrače, ki jih v svojih igralnicah nimamo. V sredo smo se na vrtečem igrišču naučili dva ban­sa, Rdečo kapico in Konja jaham. Bansa sta otrokom pričarala veliko gibalnega užitka in zadovoljstva. V četrtek smo se odpravili na tradici­onalni pohod za krof. Z avtobusom smo se odpeljali v Krašnjo. Sledil je pohod po gozdu in vzpenjanje po travniku na vrh Ciclja. Po asfaltirani cesti smo se vrnili do vrtca v Krašnji, kjer so nas pogostili s trojanskimi krofi in čajem. Teden otroka smo zaključili s športno-gibalnim poligo­nom na vrtčevskem igrišču. Otroci so krožili od naloge do naloge in ob tem razvijali gibalne spretnosti in sposobnosti ter se družili tudi z vrstniki iz drugih skupin. Z veliko vztrajnosti so otroci premagovali različne izzive. Otroci iz vrtca Medo so igrivo, družabno in predvsem gibalno obarvali teden otroka. veronikA HribAr Na obisku na ekološki kmetiji Kašnik V oktobru smo z otroki skupine Zajčki in Polžki obiskali kmetijo Kašnik v Vrbi. Gospa Kašnik nam je najprej pokazala njihov sadovnjak, nato pa smo se od­pravili pogledat, kje skladiščijo jabolka. Po končanem ogledu so nas postregli z domačim jabolčnim sokom in jabolki. Preživeli smo prijetno dopoldne in se marsikaj novega naučili. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili družini Kašnik za gostoljubje in pripravl­jenost za sodelovanje. ksenijA cAPuder in nAtAšA b. jug Kajakaš Peter Kauzer na obisku v Krašnji Slovenski športnik, kajakaš, Peter Kauzer, je na letošnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru v slalomu na divjih vodah osvojil srebrno medaljo. Odzval se je na povabilo Marjana Štruklja iz Športnega društva Krašnja in nas obiskal na podružnični šoli v Krašnji v petek, 28. oktobra 2016. S svojim obiskom je tako razveselil vrtčevske otroke in šolarje na zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami. Več o snidenju pa v utrinkih nekaterih učencev. HeLenAurbAnijA Zastavili smo mu veliko vprašanj. Od blizu smo si lahko ogledali njegovo tek­movalno veslo in rešilni jopič. Vsi smo dobili njegov podpis in izkaznico. Meni se zdi Peter Kauzer prijazen in dober človek. Lepo bi ga bilo še kdaj srečati. Iskreno se mu zahvaljujem za obisk. Lepo je, da si toliko odličnih športnikov vzame čas za nas – učence. evA Izvedel sem, da je Peter star 33 let in ima hčerko. Pred tekmo je meso, zelenja­vo in makarone. Živi v Hrastniku. Njegova najljubša proga je v Franciji. jAn Peter Kauzer je do Ria potoval z letalom enajst ur. Živi v Hrastniku in tam tudi veliko trenira. Zelo rad bere. Pokazal nam je tudi medaljo. iZA Vprašal sem ga, kaj rad posluša in je dejal, da rock glasbo. žAn Najbolj všeč mi je bilo, ko sem dobil njegov avtogram. Trenira že od šestega leta dalje. Včasih je treniral tudi košarko. Njegov oče je tudi njegov trener. gAšPer Rekel je, da je kajak dolg tri metre in pol. nikA Povedal nam je, da v kanuju klečiš, v kajaku pa sediš. Podarili smo mu dve darili. jAkA Evakuacijska vaja v vrtcu Medo Vrtec Medo že kar tradicionalno sodeluje s Prostovoljnim gasilskim društvom Prevoje. V mesecu požarne varnosti, natančneje v sredo, 19. oktobra 2016, smo tako v sodelovanju z njihovimi gasilci izvedli vajo evakuacije. Tokrat smo se z otroki pogovarjali o tem, kako reagirati v primeru potresa. Otroci so se seznanili z ustreznim reagiranjem ob zvočnem signalu in kako čim hitreje in čim varneje zapusti prostor. Dogovorili smo se tudi, kje je naše zbirno mesto. Na vrtčevskem dvorišču so nam gasilci predstavili postopek ob prihodu na mesto požara, otroci pa so imeli možnost preizkusiti se v gašenju namišljenega požara z vodo iz čisto pravih gasilskih ročnikov. Prav tako smo si lahko ogledali vozilo in opremo v njem. Otroci so bili zelo radovedni, polni vprašanj, na katere so gasilci odgovorili z natančnimi odgovori. Za evakuaci­jsko vajo se iskreno zahvaljujemo prevojskim gasilcem. veronikA HribAr, MAjA LenArčič MLADINA IN OTROCI 21 Oktober – mednarodni mesec šolskih knjižnic Ker je šolska knjižnica za otroka po­memben prostor na šoli, ji je v med­narodnem okviru še posebej pos­večen mesec oktober. Geslo letošnjega prazničnega me­seca se je glasilo Naučite se razvozlati svoj svet. Učence in starše opozarja na številne dejavnosti, s katerimi šols­ka knjižnica mlade bralce opremlja za življenje. Učenci postanejo s samostojno izbiro knjig samostojnejši in odločnejši. Izrednega pomena je, da z branjem razvijajo svojo bralno pismenost. V družbi mlajših in starejših sovrst­nikov se v knjižnici učijo kulturnega vedenja, prijaznega komuniciranja, pomoči pri iskanju, potrpežljivega čakanja v vrsti in drugih vrednot. Učijo se ravnanja s knjigo kot dobro pri­jateljico in kot skupno, šolsko lastnino. Spoznajo, da je v knjigah skritih ve­liko kamenčkov modrosti, znanja. Da nas zgodbice in pesmice domišljijsko obogatijo, polepšajo popoldneve, večkrat tudi potolažijo. Spoznajo, da lahko zanimivosti iz knjig vključujejo tudi v delo pri pouku. Vesela sem, da sem vsakodnevno v stiku z radovednimi mladimi bralci, ki v knjižnici iščejo vse to in še več. Tudi toplino. Bližajo se decembrski dnevi, ko so na obisku tudi trije dobri možje. Vsem otrokom želim, da bi jih kateri od njih tudi letos ali letos prvič obdaroval s knjigo. Takšna je še posebej dragocena: diši po praznikih, po domačnosti, po starševski toplini. Naj vas vse, otroke in starše, v veselem decembru spremlja veliko svetlih zgo­db z napetimi poglavji! dAnicA doLAr Anja in Zdravko v vrtcu in šoli v Krašnji Le zakaj po Krašnji hodita Anja in Zdravko, maskoti AMZS? Zavila sta proti vrtcu in šoli in tam so ju priča­kali otroci iz šole in vrtca, da se kaj novega nauči­jo, kaj novega spoznajo. Pešci so ena najbolj ogroženih sku-pin udeležencev v cestnem prometu, saj nimajo oklepa, ki bi jih varoval pred morebitnimi poškodbami zaradi posledic prometnih nesreč. Otroci v šolo in v vrtec hodijo peš, torej spadajo med ogrožene udeležence v prometu. Največ nesreč je v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji vožnje na cestah bistveno slabši. V prometu je zelo pomemb­no, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. Prav zaradi slabe vidnosti pešcev se zgodi ve­liko nesreč, ki bi jih sicer lahko učinkovito preprečili z uporabo kresničk, odsevnih trakov, nalepk itd. Voznik namreč opazi pešca s kresničko že na Lažje je, če poznaš delo gasilcev V mesecu požarne varnosti smo skupine Lisičke, Metulji in Sovice iz Vrt­ca Medo obiskali Gasilski dom na Prevojah. Vsi polni pričakovanj smo v torek, 25. oktobera 2016, odkorakali proti Gasilskemu domu na Prevo­jah, kjer so nas pričakali gasilci z vso njihovo opremo. Ogledali smo si notranjost gasilskega doma. V njem so nam gasilci predstavili različno gasilsko opremo in orodja, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Spoznali smo veliko novih pripomočkov in drugih zanimi­vih predmetov. Največ navdušenja so požele čelade, ki smo si jih lahko nadeli na glavo. Videli smo tudi staro gasilko kočijo, s katero so nekoč gasili požare. Na dvorišču smo si ogledali gasilska vozila s pripadajočo opremo in vključitvijo »sirene«. Gasilci so pripravili tudi štafetno igro z vedrovko. Sami smo se imeli možnost preizkusiti v ciljanju tarče z gasilsko cevjo in vezanju vozlov. Doživetje je bil tudi gasilski ventilator, ki ima tako moč, da je pometel vse listje po dvorišču in močno zamajal veje bližnjega drevesa. Za zakl­razdalji 136 m, svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m in temno ob­lečenega pešca šele na razdalji 26 m. Tako se je AMD Lukovica v sode­lovanju z AMZS pridružilo nacionalni preventivni akciji za večjo varnost in vidnost pešcev pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Naslov kampanje je Stay Bright, ali v prevodu Ostani viden, namen pa je izboljšati vidnost najmlajših udeležencev v prometu v jesensko-zimskem času, ko so dnevi krajši. Čeprav so ciljna skupina otroci stari med 8-12 let, akcija vključuje tudi vrtčevske otroke, dijake in seniorje. In tako sta Anja in Zdravko prišla med vrtčevske in šolske otroke, da jih povprašata, če mogoče vedo, kako se morajo vesti v prometu, kako morajo biti oblečeni in še veliko drugih vprašanj sta jim tokrat zastavila. Bila sta prijetno pre­senečena, kaj vse ti otroci znajo, kako se morajo obleči, kako uporabiti odsevni trak in še zapeli so jima pesmice o jeseni in prometu. Čeprav so imeli mnogi že odsevne trakove, sta vsem otrokom tako v vrtcu kakor šoli podarila še odsevne nalepke in obeske. Ne bi bilo prav, če bi učiteljice in vzgojiteljice, ki čez celo šolsko leto otrokom govorijo o varnosti v cest­nem prometu, ne bi bile nagrajene, čeprav samo z nalepko in obeskom in tako sta podelila slednje še njim. Zavedajoč se odgovornosti do mlajših udeležencev v prometu in pregovora Kar se Janezek nauči, to Janez zna je AMD Lukovica ponovno dokazalo, da mu ni vseeno, kako je z varnostjo najbolj ogroženih udeležencev v cestnem prometu. Stay Bright in Ostani viden so tako na koncu srečanja otroci zaželeli tudi Anji in Zdravku, pre-den sta odšla na pot proti zeleni Ljubljani. drAgo juteršek juček so nam gasilci prikazali pravo gasilsko akcijo z navideznim gašen­jem požara. Otroci so nadobudno opazovali modre luči na gasilskem vozilu in v tišini prisluhnili gasilski sireni, ki je odmevala z gasilskega vozila. Druženje smo končali s skupinsko fotografijo in ugotovitvijo, da je gasilstvo zlata vredno delo. Marsikateri med nami je povedal, da se bodo čez leta tudi sam pridružili gasilskim vrstam. PGD Prevoje se iskre­no zahvaljujemo za sodelovanje. veronikA HribAr, joLAndA kresLin, tinA osoLnik OBVESTILO VETERANOM VOJNE ZA SLOVENIJO Spoštovane veteranke in veterani vojne za Slovenijo, z letom 2017 je nastopilo obdobje, v katerem nam je država vsaj delno povrnila pravice, ki so nam po zakonu pripadale. Zahvaljujemo se aktualni vladi, ki se je prva sploh hotela pogovarjati o povrnit­vi pridobljenih pravic vojnim veteranom. Pot do uveljavitve tega ni bila lahka, a nam je vodstvu veteranske organizacije z večkratnimi pogajanji le uspelo s tehtnimi argu­menti prepričati ljudi, ki o tem odločajo. V letu 2017 so upravičeni do plačila premije DZZ (dodatnega zdravstvenega zavarovanja) vsi, ki so ga že do zdaj prejemali , poleg njih pa tudi vsi tisti, ki so ali bodo v naslednjem letu do­polnili starost 55 let. Vsi tisti, ki vam po novem zakonu pripada pačilo PZZ, boste s strani države prejeli obvestilo o tem in boste na podlagi tega vložili zahtevek, vendar ne prenehajte s plačevanjem PZZ, dokler ne prejmete odločbe s strani države. Obenem raje ne spreminjaj­te zavarovalnice ( Vzajemna, Triglav, Adriatic), ker je treba upošte­vati odpovedni rok in se stvari lahko malce zapletejo. V naši upravni enoti Domžale je 1091 posameznikov, ki ima­jo status vojnega veterana, od tega so 103 veterani še iz NOB (1941–1945) Kdorkoli si do zdaj še ni uredil statusa, naj to stori še v letošnjem letu, če je seveda do tega upravičen. V primeru nejasnosti lahko pokličete na OZVVS Domžale (031 646 819 – Janez Gregorič). Po svojih močeh vam bomo poma­gali, lahko pa se tudi včlanite v naše združenje, kjer vas bomo zelo veseli. jAneZ gregorič OGLASI 23 Avto Lovše pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen. Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777­77­77 AC Lovše Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota. Jarška cesta 11 , 1230 Domžale, (01) 777-77-77 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 777-77-77 Nina Pušlar z ekskluzivnim koncertom ob zaključku PINKTOBRA na Prvem Hitradiu Jočemo lahko od žalosti ali pa od ganjenosti. Slednja je bila razlog za solze tudi na ekskluzivnem, lahko rečemo skoraj zasebnem koncertu Prvega Hitradia, na katerem je nasto­pila Nina Pušlar in s katerim so radijci zaključili projekt PINKTOBER – mesec, v katerem so opozarjali na najpogos­tejše maligno obolenje žensk v razvitem svetu, na raka na dojkah, ter pozivali k preventivi. V prostorih radia HIT se je Nininega koncerta udeležilo 20 poslušalk, ki so do vabila prišle s pomočjo svojih boljših polovic. Ti so prijavili svoje punce, radijci so jih poklicali in presenetili v imenu njihovih fantov, po odzivih po dogodku pa dobili potrdi­tev, da je za njimi uspešno izpeljana akcija in da so poslušalke uživale na radiu prav v vsakem trenutku. Ozračje je bilo polno pozitivne energije, čustev, posebne intime (v tem primeru samo ženske) in izjemnega nastopa Nine, ki se je v celoti predala gostjam večera. Posebej ganljiv je bil zaključek, v katerem je Nina s svojo akustično spremljevalno skupino izvedla hit To mi je všeč, petju pa se je pridružilo tudi vseh 40 žensk, ter s tem poskrbelo za tako močno pozitivno energijo, da so nekatere od sreče in ganjenosti tudi zajokale. oglasno sporočilo Ko imamo Boga v svojem življenju, to pridobi smisel, vse dobi vrednost in postane rodovitno. (Mati Terezija) VABILO KARITAS Spoštovane gospe in gospodje! Vse gospe in gospode, ki ste že dopolnili 70 let starosti v župniji Brdo in Zlato Polje, PRISRČNO VABIMO NA PREDBOŽIČNO SREČANJE, KI BO V SOBOTO, 17. DECEMBRA 2016, V ŽUPNIŠČU NA BRDU. OD 15.00-16.00 ZBIRANJE IN PRILOŽNOST ZA SVETO SPOVED OB 16.00 SVETA MAŠA PO MAŠI PRIJATELJSKO SREČANJE, POGOSTITEV IN SKROMNA OBDARITEV. Srečanje je namenjeno tako vernim kot nevernim. Če Bog prebiva v slehernem živečem, ali smemo misliti, da je kdo naš sovražnik. Župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE V SODELOVANJU Z OBČINO LUKOVICA vabi na Miklavžev večer vse otroke od 1. leta starosti do vključno 2. razreda devetletke. Dragi otroci, leto 2016 se počasi poslavlja, glas o vaši pridnosti je segel do mojega ognjišča, zato sem se odločil, da vas spet obiščem. PRIŠEL BOM V PONEDELJEK, 5. DECEMBRA 2016, v Kulturni dom Janka Kersnika v Lukovici ob 16.30 za prevojsko-šentviško naselje, ob 18.00 za lukoviško naselje. Miklavžev večer bo obogaten z dramskim prizorčkom in s skromnimi darili. ZA VAS OTROCI LJUBI Prisrčno vabi vaš Sveti Miklavž Meni nič, tebi nič jo je sama mahnila od doma Da se je za pot od doma treba dobro pripraviti, posebej, če gre za pobeg neke vrste, se je lahko prepričala telica, ki je prišla v Trnjavo. Kar malce panike je v naselju povzročila lepa telica, ki se je sprehajala po okoliških travnikih. Najprej so okoliški kmetje pogledali po svojih hlevih in ko so ugotovili, da ni iz njihovih hlevov, se je začela akcija. Domačinom so se pridružili še Rousovi iz Trnovč, sicer lastniki mlade telice in začelo se je iskanje. Telica se je med tem časom naveličala ravninskih pašnikov in jo mahnila po gobe ali kostanj globoko v gozd. Pri takšni iskalni akciji še kako prav pride vsak posameznik in tako smo poklicali na pomoč še gasil­ce PGD Lukovica in se skupno napotili po sledeh ubežnice. Poti so vodile po gozdu gor in dol ter sem in tja ter jo na koncu našli v bližini naselja Brezje, kjer so jo ob pomoči vitla potegnili iz grape. Premočeni, a vseeno veseli, da se je ubežnica našla, sicer živa in zdrava, le malce utrujena od daljšega sprehoda. Ubežnica je zdaj v domači oskrbi, v imenu lastnikov vsem krajanom Trnjave, ki so sodelovali pri iskanju, in gasilcem, ki so pris-kočili na pomoč pri iskanju HVALA. drAgo juteršek POLITIKA IN PISMA BRALCEV Zahvala Iskreno se zahvaljujemo ob iskalni akciji pogrešanega brata 24. oktobra 2016 vaščanom KS Zlato Polje, policistom ter članom PGD Lukovica, Blagovica in Prevoje. Vsem najlepša hvala! jAnko PAvLič Las Srce Slovenije V petek, 4. novembra 2016, se je zaključil prvi javni poziv Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije v novem programskem obdob­ju 2014–2020. V roku za predložitev predlogov operacij je na naslov LAS Srce Slovenije prispelo 21 vlog, ki jih bo ocenjevalna komisija pregledala in popolne vloge tudi ocenila predvidoma do konca le­tošnjega leta. V začetku prihodnjega leta bo LAS Srce Slovenije objavil nasledn­ji javni poziv za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in javni poziv za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je namenjen urbanim območjem. Vse aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije ter javnih pozivih lahko spremljate na novi spletni strani LAS na naslovu: www.las-srceslovenije.si VOLILNI KONGRES NOVE SLOVENIJE – KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V soboto, 12. novembra, je v Brežicah potekal 10. kongres Nove Slovenije – krščanskih demokratov, na katerem so njeni člani vodenje stranke za naslednji dveletni mandat z veliko večino ponovno zaupali sedanji predsednici Ljudmili Novak. Na kongresu so bila podeljena tudi priznanja najbolj zaslužnim za rast krščanskih demokratov na lokalni in državni ravni. Ponosni smo, da sta med njimi tudi dva naša občana. Franci Avbelj Aktiven član stranke je vse od njene ustanovitve. Skupaj s častnim članom NSi Anastazijem Živkom Burjo je bil med pobudniki ustanovitve stranke, avgusta leta 2000 pa je bil eden po­ budnikov in ustanovni član Občinskega odbora NSi Lukovica, ki mu je do leta 2005 tudi predsedoval. Več let je bil aktiven član Sveta stranke in predsednik RO NSi Ljubljana – vzhod. Opravljal je delo člana Častnega razsodišča NSi. Bil je soorganizator evropskega tabora Nove Slovenije, ki je leta 2009 potekal v Šentvidu pri Lukovici. V letih nastajanja nove občine in v njenih petih manda­tih je z delovanjem v občinskem svetu predstavljal gonilno silo. Predvsem na gospodarskem področju je kot obrtnik in dober gospodar s svojim znanjem in izkušnjami pripomogel k sprejemu številnih ukrepov za dobrobit občanov. Iz lastnega občutka dolžnosti in vere v pravično družbo, je vsak njegov korak pomenil delo za skupno blaginjo in vrednote slovenske tradicije. Janez Bernot Od ustanovitve stranke je njen aktiven član. Leta 2000 je bil eden pobudnikov in ustanovni član OO NSi Lukovica. Med letom 2008 in 2014 je občinskemu odboru tudi predsedoval. V tem obdobju je OO NSi Lukovica sprožil veliko pobud in predlogov, ki jih je Janez Bernot kot član občinskega sveta s svojim prizadevanjem in pozitivnim pristopom tudi udejanil. Na listi Nove Slovenije je bil v občinski svet izvoljen kar petkrat. Njegovi vztrajnosti moramo pripisati mnogo uspešnih projektov na lokalnem nivoju, kjer tudi v tem mandatu aktivno nastopa kot član občinskega sveta. Predvsem na področju infrastrukture, okolja in prostora svoje dolgoletne izkušnje in znanje prenaša v prakso. Je cenjen in spoštovan občan in ima tudi na državni ravni krščanskih demokratov zasluge za pomembne uspehe pri iz­vajanju strankinega programa. Vsebino programa uresničuje s svojim delovan­jem za javno dobro, za sočloveka in slovensko državo. Si kot sonce življenja sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala. Odslej boš kot zvezda svetleča, v naših srcih vedno ljubeča. Naša draga mama, vedno bomo s teboj. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, tašče, babice, sestre, tete, prababice ROZALIJE PRVINŠEK roj. PAVLIČ 3. 8. 1932 – 5. 10. 2016 iz PODMILJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel­jem in znancem za vso pomoč, darove, cvetje, sveče, molitve in vsa izrečena sožalja. Hvala Vam, da ste z nami delili žalost ob boleči izgubi naše mame. Iskrena hvala župniku Dragu Markušu za lepo opravl­jen pogrebni obred. Za ganljive besede slovesa se zahvaljuje­mo vnuku Roku. Hvala Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni SPOMIN Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali živi so spomini z nami potuješ vse nadaljnje dni. 3. novembra bo minilo leto, od kar si za vedno odšel. VIKTOR JERMAN iz Krašnje Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Srce je onemoglo, tvoj dih je zastal. A nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ANDREJ ŠKRBE iz Trnjave Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znan­cem za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Hvala Blagoviškim pevcem, g. Potokarju, Pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi SAN PIETRO SAN PIETRO, gora od nas prekleta. V črnino zdaj si ti odeta. Srca nimaš, mi to vemo, a žrtev tvojih spomnit se ne smemo. Mnogo nas je, ki tvoje žrtve objokuje, a mnoge tuja roka zdaj pestuje. Preveč jih je, ki si jim grob postala. Preveč … da še naprej bi Sveta ti ostala! Ta pesem je bila napisana leta 1981, po letalski nesreči Adrijinega letala. Pesem je posvečena vsem žrtvam, posebej prijatelju Jožetu in njegovi ženi. Doma sta pustila 7-letno hčerko. Jože Lončar – LoJD OGLASI 27 oglasno sporočilo Nikoli ne reci nikoli Alenka Bratušek na vprašanje, ali se bo na naslednjih volitvah potegovala za predsedniški stolček: »Nikoli ne reci nikoli.« V Vražji budilki smo na dan, ko bi se lahko zgodila zgodovina in bi Ameriko prvič v vajeti vzela ženska, v jutranjem programu Prvega Hitradia gostili predstavnico nežnejšega spola, ki si jo bomo zapomnili kot prvo slovensko premierko. Alenko Bra­tušek smo spoznavali predvsem bolj osebno – z nami je delila nekaj informacij o svoji družini. Tako smo med drugim izvedeli, da je njen sin Oskar nadarjen nogometaš, ki svoje znanje nabira v NK Domžale, in da si z možem razdelita gospodinjska dela: ali ste vedeli, da si njen Mitja srajce zlika sam? Povprašali smo jo, kaj si misli o modnem stilu slovenskih politikov, in kot najbolje oblečenega je izpostavila predsednika Boruta Pahorja, sama pa ima med kosi oblačil raje kostim kot mini krilo. Na vprašanje, kje se sprošča in nabira inspiracijo za nove karierne izzive, pa je odgovorila, da si najraje privošči sprehod v naravo, največkrat jo tako lahko srečate na okoliških hribih. Alenka Bratušek je na nedavnih ameriških volitvah držala pesti za Hillary Clinton in upala, da bo najpomembnejšo politično funkcijo na svetu prvič zasedla ženska. Žal se to ni zgodilo. Kaj pa sama? Ali se vidi v vlogi prve slovenske predsednice? Na naše vprašanje se je prebrisano izmuznila z odgovorom: »Nikoli ne reci nikoli.« In kdo ve ... morda bo po sosedih Hrvatih tudi našo državo kmalu vodila ženska, Alenka Bratušek pa bi bila po našem skromnem mnenju v tej vlogi več kot odlična.