jjbaja vttk dan razen sobot, nedelj ln praznikov. toued daUjr except 8aturdays. Sunda#f and Holidajs. ra .— WJ j PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški ln upravnliki prostori: 2657 South Lawndale Ave. • Office of Puhlica tion: »687 South Lftwndale Ave Telephone, Rockwell 4904 leto-teab mcvl Cena lista ie $6.00 Zntaiad m •t Chicago. IlUnoia, iSTcil^S S mITCSH CHICAGO 13. ILU PONEDELJEK. 27. MARCA (MARCH 87). 1844 Subaorlption $6.00 Yearly Acceptance for aaallin< at apeci»l rate of postage provttadiat ln section 1103, Act of Oct. 3, 1117, authorised on June 4. 1918. 8TEV.-NUMBER II Rusi prodrli do Rumunije na 53 milj dolgi fronti Topniški oddelki bombardirajo nemške pozicije na drugi strani reke Prut. Cez dvajset tisoč # nemški vojakbv ubitih in ujetih v bitkah z Ru * 8i. Jeklen obroč okrog nacijske sile pri Ni kolajevu se zožuje.—Nemško poveljstvo za gnalo oklopne kolone v napade na zavezni ske pozicije v Cassinu. Novi bombni napadi na Berlin, Frankfurt in druga nemška mesta. —Zavezniki potopili 32 japonskih parnikov in ladij pri Wewaku Novozelandske čete so okupi rale poslopja na južnem robu Cassina po ljutih bitkah z Nemci. Slednji še drže podrtine hotelov Continental in Des Roses ter drugih poslopij. Zavezniški letalci so metali bombe na železniške proge, postaje in naprave pri Padovi, zapadno od Benetk, Florenci in Anconi, ki so povzročile veliko škodo. Nobeno zavezniško letalo ni bilo izgubljeno v napadih. London, 25. marca. — Angleški letalci so ponovno preleteli tfokavski preliv in metali bombe na Berlin in druga nemška mesta, ameriški pa so bombardirali Frankfurt, središče nemške kemične industrije, Schweinhurt in naci jska letalska oporišča pri Nancyju in St. Dizieru, Francija. Prej so bili izvršeni napadi na Leipzig in Weimar. Uradno poročilo pravi, da se je napadov na nemška mesta u-deležilo čez 700 angleških in a-meriških bojnih letal. Nemški, London. 27. marca.—Ruska armada pod poveljstvom maršala Ivana S. Koneva je prodrla do reke Prut, rumunske meje, kjer se je nemška invazija Rusije pričela 1.1941, na 53 mili dolgi fronti. Moskva poroča, da ruski topniški oddelki že obstreljujejo nemške pozicije na rumunskem ozemlju. Zgodovinski dogodek je naznanil premier Stalin v odredbi dneva. Sovjetske kolone so vkorakale v Besarabijo, fcatero je Ru-munija držala v dobi od 1. 1918 do 1. 1940, pred enim tednom. Sovjeti se niso nikdar odpovedali tej provinci in jo vedno smatrali za svojo posest. Topovi v Moskvi so grmeli in naznanjali nov triumf sovjetske oborožene sile, ki je vrgla nemško armado feldmaršala Fritza von Mannsteina nazaj do Kar-patskega gorovja. Rusi zdaj stoje pri vratih Balkana. Sovjetske čete se bližajo Čer-novicam, križišču železnice Bu- karešta-Lvov Okupacija te že-|letalci 80 metali bombe na Lon-leznice bo presedla ae m 5Tc o dorn in mesta v južnovzhodni Angliji. ZavosnUkl stan na Pacifiku. 25. marca. — Zavezniški letalci so potopili dva japonska tovorna parnika, sedem obrežnih ladij in 23 manjših ladij pri We-waku, japonski mornarični bazi na Novi Gvineji, pravi naznanilo. Japonski poskusi glede oja-čanja vojaške posadke v Wewa-ku, ki je deloma izolirana in v nevarnosti uničenja, so se izjalovili. Ameriški bombniki so prej potopili 18 japonskih ladij, med temi dva rušilca in tri korvete. vzhodno fronto. Rusi zmagujejo na vsej fronti, ki se razteza od stare Poljske na severu fdQ Črnega morja na jugu. Proskurov, nemška vojaška trdnjava, jp padel. Okupirala ga je armada maršala Žukova. Ta je zdaj za petami nemških čet, ki baže proti severovzhodu. London. 25. marca. — Ruska armada je napredovala 62 milj v prodiranju preko južnovzhod-ne Poljske v zadnjih štirih dneh, prekoračila reko Dnjester v kraju, ki je oddaljen samo pet milj od Bukovine, rumunske province in 60 milj od Čehoslovakije, poroča Moskva. Čez 20,000 Nemcev je padlo v bitkah z Rusi, 3500 pa je bilo ujetih. Poveljnik ruske armade, ki ja obšla Tarnopol in zajela čez 400 naselbin, je maršal Žukov. Ta je prekoračila Dnjester 40 milj južno od Tarnapola in okupirala križišče železnic, ki vodijo v Če-J>oslovakijo, Ogrsko in južno Rumunijo. Premier Stalin je v odredbi dneva naznanil, da so ruske kolone prekoračile tudi reko Se-in presekale železnico, ki vodl v Lvov, nemško komunikacijo srodišče v južnem delu PoIJsk<* Kolone se zdaj vale protl Lvovu s treh strani in zajedle so že čez 30 naselbin. Rusi so udrli v predmestja rroskurova, 62 milj vzhodno od '"nopola, ter okupirali defpro-" Ic/nice, ki vodi v Odeso, pristaniščno mesto ob Črnem m,,rJu. m Vozneaenak, 80 milj' v n > (jd Odese v Južni Rusiji. Moskva je prej naznanila, da 'ruvk" "l«vni*ko križišče, 130 milj '"Vpadno od Odeaa, in za-^ 1 *7 20 naselbin. od fronte v Besara-1'ufcke kolone zožile jeklen "Krog Nikolajeva, prista-r ;''' meats ob Črnem mor- ^ ka vojaška poMdka Je P*Mi r,H . N««pe|. HnikB " topniške enot« v bitke V*' ' kom v Cassinu in o-je očitno, da stra-Ljj^niško bombardiranje b: Obti n^varnoall uničenja Italija. 25. marca. — ■t^veljstvo jo zagnalo o* - - - Pr< k',' br C. k, g' " 'raka zadnji toden nI ' "'nikegi odpora. Ce-v'*1i iz CaaaiiM v Rim, Je mik« kontrolo. N«w DolhI, Indija. 25. marca. — Japonske čete, ki so invadirale Indijo iz Burme, so bile pognane iz treh krajev ob cesti Tiddim-Imphal. Ljute bitke med japonskimi in britskimi četami divjajo pri Tamuju, 45 milj juž-novzhodno od Imphala. Poveljstvo zavezniške sile je napovedalo, da bodo Japonci km#lu pognani iz Indije. Kontrola mezd zavisi od subvencij Daviš proti reviziji mezdne formule Waahlngton. D. C« 25. marca. . VVilliam H. Daviš, načelnik vojnega delavskega odbora, Je dejal, da kontrola mezd zavisi od ■ubvenclj, ki tlšče cene k tlom. obenem p« * Je Izrekel proti reviziji ali odpravi mezdne formul« "malega jekla." Unije Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije vodijo kampanjo za odpravo mezdne formule. Voditelji teh trdijo, da so "zamrz-njene" mezd«, n« pa cen«. Daviš J« naglasil svojo opozicijo proti odpravi mezdne formule na zaslišanju pred senatnim odsekdfh za bančne zadeve "Ako bo podrta mezdna struktura, bo prlfta Inflacija," J« d«Jal Kongres moral prevzeti odgovornost.** Mezdna formula "malega jekla** prepoveduje zvišanje plač za več ko petnajst odstotkov nad točko, ki j« prevladovala v januarju 1. 1941. Nemška posadka na otoku uničena Partizani zadali težke udarce sovražniku London. 25. marca. — Maršal Tito, poveljnik jugoslovanske o-svobodilne armade, poroča, da so zavezniške enote s podporo bojnih letal zdrobile nemško vojaško posadko na Soltu, otoku na Jadranskem morju v bližini dalmatinskega obrežja. Te enote so v akciji ob tem obrežju. Radio Berlin je nedavno poročal, da se je 1500 britskih in a-meriških "komandatov" izkrcalo na otoku Visu in napadlo nemško posadko. Poročilo je omenjalo možnost zavezniških navalov na druge otoke na Jadranskem morju. Nemški komunike trdi, da so bili zavezniški sunki odbiti. Radiopostaja Svobodna Jugoslavija trdi, da so partizanske enote zadale težke udarce Nemcem v bitkah v sektorju Bljeljl-na-Tuzla-Brčko, 75 milj zapadno od Belgrada. Nemško poveljstvo je zagnalo oklopne in motorne kolone v boj proti partizanom v tem sektorju. Delna zmaga angleških rudarjev Sporazum glede stabilizacije mezd 25. marca. — Vodite-ji rudarske unije in reprezentance premogovnih kompanij so naznanili dosego sporazuma glede stabilizacije mezd in izločitve nekaterih provizij vladnega odloka, ki je nedavno izzval stavko Čez 100,000 rudarjev v South VValesu. Sporazum določa stabilizacijo mezd do 31. decembra prihodnjega leta. Voditaljl stavkujočlh rudarjev v Yorkshiru so izjavili, da bo sporazutfn omogočil obnovitev obrata v prizadetih premogovnikih in da ae bodo vsi stavkarji vrnili na delo. V stavki je za-vojevanih čez 30,000 rudarjev. Sporazum določa zvišanje plače izurjenim rudarje/n za 20 centov na dan. Vladni odlok /}<• predvideval zvišanje plače 1« nim, ki delajo zunaj premogovnikov. Ignoriral je razlike med izurjenimi in nelzurj«nlmi delavci. Pričakuj« s«, da bodo člani rudarsk« unije odobrili jpo-razum. Američani prevzeli letališče v Angliji London, 25. marca. — Amerika je formalno prevzela veliko letališče v nekem angleškem kraju, s katerega ameriški letalci uprizarjajo napade na nemška mesta in nacijska oporišča v Franciji. Holandiji in Belgiji. Ceremonij v zvezi g pr«vz*tj«m letališča ao a« udeležili visoki a-meriški in briUki uradniki ter mornarični častniki Med temi Je bil admiral Harold R. Stark, šef štaba ameriške letalak« ali«, ki operira z enotami bojne mornarice v evropaklh vodah. Več masla za civiliete V aprila Washington, V C.f 2» marca — Federalna živilska administracija Je naznanila, da bo več maela na razpolago civilistom v aprilu. Samo dvajart odstotkov produkcij« masla bo pridržanih ge šrm»6o ln mornarico v prihodnjem mesecu. nemška okupa oja romunue in bolgarije Pristaniščna mesta ob Črnem morju pod nemško kontrolo aretacije 2idov na o&rskem London. 25. marca. — Zdaj, ko je Ogrska pod kontrolo nemške oborožene sile, so se pokazala znamenja, da ista usoda čaka Rumunijo in Bolgarijo. Vest iz Ankare, Turčija, pravi, da t« je formalno okupacija Rumunije in Bolgarije pridela. Nemci kontrolirajo vsa rumunska in bolgarska mesta ob Črnem morju. Poročilo is Btrna, Švica, pravi, da sta bila bolgarski knez Ciril ln regent Bogdan Filov pozvana v Hitlerjev glavni atan. Tam sta ie rumunski premier Ion Antoneacu'ln admiral Nicho-las Horthy, ogrski regent. Nemški diktator skuša zdaj, ko se ruske armade vglfc proti Rumuniji, podpreti majajpčo se nacijsko trdnjavo na Balkanu. Da se rumunske Čete bore na strani nemških proti Rusom, potrjuje vaft iz Moskve, da j« rdeča armada ujola tisoč rumun-skih častnikov ln vojakov v Be-sarabljl. Ta anfcada je tudi zaplenila ogromn* količine blaga, ki so ga Nemci,ukradli v Besa-rabiji. J Radio Berlin Je zanikal poročila, da so regent Hbrthy ln trije člani ogrtke Vlade Hitlerjevi jetniki v Nemčiji, da je ogrski premier Kallay pobegnil in da so enote jugoslovanske osvobodilne armade, katere poveljnik je maršal Tito, navezale stike z ogrskimi četami. Berlin j« prej naznanil, da je bila nemška okupacija Ogrske izvršena na podlagi "vzajemnega sporazuma" z novo vlado premier ja Doma Sztojayja, ogrskega poalanika v Nemčiji od 1. 1035. Ogrski parlament je bil razpuščen, da bo lahko nova vlada izvajala oblast pod nemško dominacijo. Gonja proti ždom se je pričela takoj po ustanovitvi lutkarske vlade v Budimpešti. Poročila lz zanesljivih virov pravijo, da je bilo že več tlaoč Židov aretiranih Domače vesti Nov grob na sapadu Delagua, Colo. — Dne 17. marca je po dolgi in mučni bolezni umrl Tony Fatur, star M ltt, član društva 201 SNPJ in doma iz BaČa pri Knežaku na Notranjskem. Tu zapušča ženo, dva al nova (eden je pri vojakih), tri hčere, brata in več sorodnikov. Ia Cl«v«landa Cleveland, Q — V bolnišnici Lakeaide j« umrl Frank Zalar, star 35 l«t in rojen v Baltimoru, Md. Zapušča ieno, enega aina, mater, dva brata ln več aorodnl-kov. — Po kratki in mučni bolezni je umrla Rose Krebel, roj. Premrl, stara 50 let in doma iz vaai Veliko Ubelako pri Poatoj-ni. V Clevelandu je bivala 38 let in bila je članica društva 142 5NPJ. Zapušča moža, enega aina, tfi poročene hčere in več ao-rodnlkov, v starem kraju pa očeta in trf sestre. Ia P«nnaylvanU« Preato, Pa. — Umrla ja Mary Strawa, stara 70 let, članloa društva 166 SNPJ in doma ls Poljan nad Skofjo Loko. Zad«la jo je kap. Članica društva j« bila 27 let. Tukaj zapušča moža, enega sina, tri hčere, štiri vnukinje in enega brata. , Priprave za invazijo zapadne Evrope Churehill poveličeval tovarištvo v orožju London. 25. marca. — Premier Churchill je v izjavi namignil, da bo k'malu izdano povelje za invazijo zapadne Evrope. V tej je povell^ral ameriške čet« v Angliji in naglasil, da bodo igrale veliko vlogo v vojnih operacijah, katerih rilj bo zdrobitev sovražnika. "Naše čet«, ameriške In britske, a^ skupno bore proti sovražniku v Italiji," j« dejal 'To tovarištvo v orožju bo kmalu ponovljeno na drugi fronti. Popolnoma aem uverjen, da bo naša skupna sila zdrobila sovražnika. V tem momentu moram naglasi-ti važnoat popolnega sporazuma, dobre vol)« In enotnosti mod britskimi in «m«rlšktmi četami.** Britski g«nrra| Bernard Mont-gomory J« prej izjavil, da J« odločilna ura blizu, "Ml amo močna in z«din)«na skupina In kot Uki pripravljeni na odločilno borbo.** Je dejal. "Kako dolgo bo trajala, nih/« ne v«. Morda bo trajala «no J "to ali manj. toda nobenega dvoma n« mar* biti o zmagi našega orožja.** Ameriške koncesije španski vladi Ustanovitev posebnega odbora naznanjena London. 25. marca. —> Poročila lt Madrida kažejo* da Ja Amerika umaknila zaktevo, da mora Španija ustaviti pošiljanja rud« in tungstena, važne snovi, ki se rabi pri izdelovanju orožja, v Nemčijo. Ta in drug« konc«sije španski vladi diktatorja Franca bodo omogočile sporazum. Doznava ae, da je španaki zunanji minister Oom«x d« Jordana priatal na ameriško zahtevo, naletel pa je na odpor pri Francu ln trgovakemu ministru 8e-guru. Oba sta za nadaljevanje pošiljanja rude ln tungat«na v Nemčijo v omejenih količinah. Pozneji je bila predlaganu u-stanovitev posebnega odbora, ki naj bi rešil problem. Velika Britanija j« podprla predlog ln pričakuje ae, da ga bo tudi Amerika. To ae smatra za koncesijo španaki vladi a strani Velike Britanije in Amerik«. Odzek odobril podaljšanje posojilno- „ najemninskega zakona VVashington, D. C., 20. marca. Kongresni oda«k za zunanje zadeve j« aoglaano odobril podaljšanj« veljavnosti poaojllno-najemninskega zakona do 1. julija prihodnjega leta. Arp«rika na podlagi t«ga zakona pomaga zaveznikom v obliki dostavljanja orožja, atrellva, živil In drugih potrebščin. Stavka voznikov avtobusov končana Pittaburgh, Pa., 25 marca — j Stavka voznikov avtobusov pro-' ti Oreyhound Co. J« bila konča-I na s dosego sporazuma med u* , nijo in kompanljo. Nastala Je v znak protesta proti odslovitvi I dveh voznikov. Detajli »pora/ume niso Nil objavljeni. Nov rekord v poletu iz Kanade v Indijo ftan Dlego, Cal., 25 marca. — Coriaolidated Airrraft Corp J« j I narnafilla nov rekord v polrtu | Iz Moritreala, Kanada, v Kara* I I etil, Indija, ki ga J« dosegel I*, j tkTskl stotnik H H. Carver Razdaljo 11,000 milj med mestoma j Je prelet«! v SS urah in 41 minutah. Kralj Peter v konfliktu z vlado Poroka povzročila nove komplikacije London. 25. marca. — Trdi ae, da bo poroka jugoslovanskega kralja Petra z grško kneginjo Aleksandro, vnukinjo grškega kralja Jurija, morda rezultiralu v Petrovi izgubi prestola. Kralj so je poročil proti volji mnogih članov ubežno jugoslovanske vlad«, diplomatov ln celo avoje matere, kraljic« Marije. TI ao bili za odložitev poroke, dokler ae kriza med ubežno vlado in provizorično vlado maršala Tita, ki je bila pred nekaj meseci ustanovljen« v Jugoalaviji, ne ublaži. ^a podlagi v Londonu objavljenih poročil je Peter Ignoriral člane svoje vlade. Na svojo odgovornost je aranžiral poroko z grško kneginjo, naročil cvetlice in duhovnika fa* povabil predata vnlke generala Mlhajloviča, naj ae udeleše ceremonij. Tito zahteva "zamrsnjenje" akladov jugoslovanske ubežnr vlade v Veliki Britaniji in Ameriki, ki znašajo okrog sto milijonov dolarjev. On trdi, da ao člani dinastije in ubežne vlade potrošili čez $20,000,000 za namene, ki niao povezani z napori za oavoboditev Jugoslavije, v zadnjih treh letih. P«t«r ln člani njegove dinastije dobivajo č«z $40,000 m«a«čno ls akladov, ki jih ima ubaftna vlada v Veliki Britaniji in Ameriki. Hull za razkosanje Nemčije Zagovor ameriške zunanje politike WaahU»0ton. D. C.. 25. marca. - Državni tajnik Cordell Hull je na aeatanku z republikanaki-mi kongreaniki namignil, da je za razkoaanje Nemčije po za-ključenju vojne. On j« razkril, da Je načrt glede poatopanja napram Nemčiji prinesel v Moskvo, ko ae je vršila konferenca med nJim, ruakim zunanjim komlaar-)em Molotovom in britskim zunanjim ministrom Kdenom, a Je bil izključen lz razgovorov. Hull je zagovarjal ameriško zunanjo politiko, ki je predmet kritike. Poudaril je, da je glavni cilj politike zaščita ameriških intereaov. Konferenca med njim in republikanskimi kongresnlki se je vršila za zaprtimi vrati. Doznava se, da je Hull zagovarjal stališče ameriška vlade papram Finski in izjavil, da mirovni pogoji, katere Je Moskva predložila Finski, so bili zm«rni. Dalj« jo r«kel, da Je Amerika še vedno za to, da Francozi in druga ljudstva v državah, katore Je zaaedla nemška oborožena aila, izvolijo vlade, kakršne bodo hotele, po osvoboditvi, Uradniki jeklarske unije odstavljeni Cl«v«land, 0, 25, marca. Urad mednarodne Jeklarske unija, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, Je prevzel kontrolo krajevne unije In odstavil dvanajst uradnikov, ker niao hoteli končati stavke proti American Steel Si VVire Co. Ti m» ignorirali svarilo Philipa Mur-ravja, predsednika mednarodne unije in CIO, in VVilliama K. Donovana, pokrajinakoga direktorja, da bodo odstavljeni, če ne prekličejo stavke. Rusija imenovala poslanika za Kanado Moekva, 2A. marca. — Uradno naznanilo pravi, da je bil G. N. Zarubin imenovan za ruskega poslanika v Kanadi On bo o4> potoval J Kanado priliodnjl teden. olajšave za delavce v vojnih industrijah Nelsonov odbor sestavil nov načrt ROOSEVELT POSEŽE V KONTRO-VERZO Waahlngton. D. C.. 25. marca. — Odbor za vojno produkcijo, čigar načelnik je Donald M. Nelson, je sestavil nov načrt, ki določa olajšave zu delavce, ki ao upoalenl v vojnih induatrijah. Če bo odobren, ne bodo delavci pod 26 letom atarosti, ki opravljajo važna dela v teh induatrijah, poklicani v vojaško alužbo. General Herahey, direktor federalne naborne adminiatraclje, ki je nedavno augeriral odpravo iijemščin ln naglaail, da morata > armada ln *mornarica doseči določeno kvoto v številu moštva, ae ne atrinja z načrtom Nelaono-vega odbora. On je sa vpoklic vrteh sposobnih moških do omenjene ataroatl v vojaško aluibo. Nelsono v odbor je aeatavll načrt s vidika pomanjkanja isur-Jenih delavcev v lndutrijah, ki ao udeležen? v vojni produkciji. Med temi ao letalska, kavčukar-^ ska, jeklaraka ln ladjagradnlška. Naborni uradniki ao Izjavili, da upajo, da a« bo nov program izluščil v blišnji bodočnosti, ko . ae bodo vršila poavetovanja a Člani Nelaonovega odbora ln ko-misije sa mobilizacijo in dobavo moštva, kater« načelnik J« Paul V* McNutt. Program bo alonal na pregledu razpoložljiv« delovne aile in vojaških potreb. Pričakovalo ae j«, da bo prod-sodnik Roosevelt podal Izjavo glede olajšav za delavce v voJ-~ nih Industrijah, ki opravljajo važna dela ln katerih ae n« more nadomestiti. Mnenje prevla*^ duje, da bo poaagal v kontrover-zo med federalno naborno administracijo, Nelaonovim odborom in drugimi vladnimi agenturaml. Federalne avtorlUt« priznavajo resnost situacij«. Vprašanje je, ali naj a« zadoati zahtevam ameriške oborožena sile na račun padca produkcije vojn«ga materiala, ki prid«, če bodo izurjeni delavci poklicani v armado. CIO naglaša važnost volitev McKeough pojasnil politični program Chicago, 25. marca. — Odbor zu politično akcijo Kongresa it^ dustrjjakih organizacij Ja naznanil, da se ne bo udeležil kampanje v zvezi s primarnimi volitvami v Illinoisu, ki m zaključi 11. aprila, posvetil pa bo vso pozornost kongresnim volitvam v novembru. Načalnik odbora sa politično akcijo je Sidney Hillman, predsednik unij« Amalgama t«d Clothing VVorkars. On J« nedavno konferiral z delegati In predatavnikl unij CIO v Illinoisu, Indiani In Wiaconainu v uradu podružnice avojega odbora v Chicagu. T)! rek tor toga urada J« ItavmonU S McKeough, bivši kongreanlk. Dočim so voditalji unij Ameriške delavske federacij« v Chicagu aktivni v agitaciji sa kandidat« republikanske stranka, ki ao bili »'brani na konf«r«ncl s governerjotn Greenom, a« odborJ CIO pripravlja sa akcijo prod volitvami v novembru. McKeough je razkril, da bo imel odbor poetojank« v vseh volil-j nih dlatriktlh velikih mest, kj«r Imajo unij« CIO čez pol milijona članov. Ta ao Chicago, I Island, Moli ne, Rockfor^ In Springflsfcl»X PROSVETA THE ENLIG H TENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Or«an of aad pubtUhad JEDNOTE by Blov National »anatit Sociatf Naročnina u Mruiene drtara (isvra Chicaga) ia Kanado M.00 aa lato. 134)0 m pol lata. »U0 z. četrt lata; ta Chic-o in okolico Cook Co.. fTJO sa colo lato. »3 71 ta pol lata; sa inosemstvo 00.08. Ouabcrfpikm raloai lor tha Unitid Stala, (oscopt Chicago) and Caoada M.00 por yaar. Chicago and Cook County iT JO po* roor. (oroign ooontrles MN por yoar. nanaročoolh Cona oglasov po dogovoru.—RokefAsI dopUov ln nonarooanin člankov m na vr«ia)o. ftokopi.i lilorarna t^bina (črtica. P®™**)' dram«, pasmi Ud.) M vrnajo pošiljatelju I« v sluiaju. te 5« prlloiU Glasovi iz naselbin Admikiof rata« on agraamant.—Manuscripts of communicatlons and unaolicitod »rtiči«. wtll not h« roturood. Othar manuacripta. as stori*, plars. pooms. atc., trill h« rotun^d to smmIm oolf s accompanlod by salf addrassad and atampad anvalop«. Naslov na vsa, kar ima stik s listom; PROSVETA 2$57-ft9 So. Laorndalo Ava.. Chlcago 29. Illlnola MEMBER Or THE FEDERATED PREM Priapovkl sa 8AN8 Canton. O.—Dva člana tukajšnje podružnice St. 10 SANSa sta nabrala v dobri uri $34.50, katera vsota je bila poslana v gl. urad SANSa v Chicago, na rokah pa je ostalo par dolarjev. Prispevali so:' r. Goranoa $3, F. Horvatin $1.60, po dolarju pa: T. Maver, M. Kompara, J. Lapajna, M. Frankovich, K. Jurekovich, F. Guna, M. Faustko (?), J. Mila-vec, M. Dovgan; po pet dolarjev A. Basa in B. Odar; >o dva dolarja mrs. F. Chufar, F. Gerži-na, F. Popovlch, A. Kurnik in mrs. Samsa. Hvala vsem darovalcem.—Za SANS št. 10- C. Odar. Poročilo r-stopnlk» Horminle. Pa^—V naselbino AFL igra vlogo izolacionizma Nekateri glavni voditelji Ameriške delavske .federacije, ki ji na- ^ ^__ _ čeluje VVilliam Green, cesto radi stopicajo po čudni, ozkotirni poti, 1 ^ ^ ^j^daj, komaj kar je skupnosti delavskih interesov v veliko škodo. To se očltuje trjkrat nfl let<>_ko izide Dru-zlasti v pogledu odnošajev s Kongresom Industrijskih organiza- koledar> Majski Glas in cij, kateremu načeluje Philip Murray. enkrat pozneje. Razdalja je si Pred kratkim so namreč voditelji AFL izjavili, da bodo odklo- I ^ mi,j toda treba jfe nill priporočilo predsednika KooeevelU, v katerem jim svetuje, | iti ^ ker med na$0 naselbino naj si AFL in CIO delita reprczentacijo na prihodnji konferenci |n yukonom ni noben« transpor Mednarodnih delavskih organizacij, kl se bo vršHa prihodnji me- tacije< In tako gem jih tam zad sec v Philsdelphijl. Zakaj nameravajo voditelji AFL odkloniti nje dni obiglul sodelovanje s CIO na tako važnem mednarodnen^ delavskem se- NajprVo sem se ustavil pri Stanku, poročilo sicer nc pove, lahko se pa sklepa, da zgolj iz po- mrg Repnik) &je hčer je poro-gubne mržnje dO nel^aterih voditeljev CIO in do te organizacije U a g ginom mojih znancev po sploh. CIO si je namreč v poslednjih letih pridobil velikanski imenu skrabgkl iz Herminieja vpliv med ameriškimi delavci in to je glavni vzrok te zgrešene Ampak tudl njen moiiček je v taktike, ki jo vodi AFL. vojni in mlada žena mora pioča Toda to še ni vse. AFL je celo zapretila z Izstopom lz Medna- ^ti kot čakajo tudi druge, da se rodne delavske organizacije, ako bo na omenjeni konferenci za- grečno povrne v njen objem. No stopan CIO. Dalje je tudi zagrozila, da bo skušala preprečiti na- bo pa potem ljubezen bolj cve^ daljnje apropriaclje, o katerih odločuje zvezni kongres. tela. Repnlkovl kot tudi več To kvarno stališče AFL, ki ga je zavzela kmalu po izjavi, da ne drugih so izgubili SNPJ med bo poslala svojih zastopnikov niti na konferenco Mednarodnih de- krizo in zato niso naročeni na lavakih unij, katera se bo vršila meseca junija, je zavzela samo Prosveto, je pa njegov brat. Po-zato (kakor so izjavili predstavniki AFL), ker bodo na tem med- skusil sem vseeno, da bi se naro-narodnem delavskem sestanku navzoči tudi—zastopniki delavstva čili, toda ker mož ni bil doma lz sovjetske Unije. To absurdno stališče AFL je ustvarilo med zaenkrat nt bilo nič. Treba bc delavskimi plastmi sličen položaj, kakršen se je pojavil na poli- še enkrat potrkati na vrata, tičncm polju po zadnji vojni—Izolacija od. ostalega sveta. Mrs. Kropar je rekla, zakaj Ker sta bili obe omenjeni mednarodni delavski konferenci— nisem prej prišel, da bi mi bila konferenca Mcdnarpdnih 4<4*vsfcih organizacij v aprilu ln kon- obnovila Prosveto. Povedal sem ferencs Mednarodnih delavskih ubij v juniju—sklicani zato, da da sem btl pri njih ob pravem se na njih razpravlja o povojnih vprašanjih, je reprezentacija obeh času, toda je Usti dan ravno spre glavnih smeriških delavskih untj veJevažnega pomena. To je po- mila svojega fina v Greensburg trebno zlasti zato, ako hoče ameriško delavstvo imeti kakšen vplivi k vojakom in ni bila doma. Re-pri ureditvi bodočega miru. Ako se pretnja AFL uresniči—da ne bo prisostvovala na teh dveh važnih mednarodnih delavskih sestankih—tedaj pošto j i res na nevarnost, da zajadra v popolnoma izolacijske vode, kajti kot taka bi potem nasprotovala vsaki mednsrodni kooperaciji. S tem ozkotirnim stališčem je Ameriška delavska federacija po-1 otroke slovensko govoriti in či-s ta vila predsednika Roosevelta v neprijeten položaj. Njegova tati. Dejal sem, da je to lepo naloga sedsj jc, ds stori vse potrebno, da se pretnje AFL o izstopu ker ni zatajila maternega jezika lz mednarodne organizacije ne uresničijo. Kakšne vrste "apizanje" ln da jo bodo otroci zato bolj bo Roosevelt Igrsl, da "potolaži" trmaste voditelje AFL, Je težko spoštovali, reči. Eno pa je gotovo: v svojih poskusih, da "aplza" Greena tn Mrs. Marvič na hribu mi njegove pristaše, ne more Iti piedsednik tako daleč, da bi mogel obljubila, da se naroči na Pro-odtcčl popolne pravice tako močni organizaciji, kakor je CIO, ki »veto, ko pridem prihodnjič ima močan vpliv med ameriškim delavstvom ln kl je odločno proti Mra. Kverk v Yukonu jo je po-Izclacionizmu. Poznavalci zadevne situacije pravijo, da postoje novila. Njena edina hčerka se dobri izgledi za nekakšen kompromis in imajo upanje, da se bo j« ravno odpravljala na delo stvsr rešila v korlat splošnega delavstva. I VVestlnghouse, kjer Je uposlena Ameriška delavska federacija z Grecnom na čelu se še vedno|Tudi ona obvladuje slovenščino dtži zastarele taktike. Skrajni čas je, da njeno vodstvo spozna precej dobro. Rekla je, da razu zahteve časa. Gotovo je, da večina njenega članstva nc soglsša me bolje kot pa more govoriti s to tMktiko, niti se ne boji komunističnega bavbava, vse drugače Pravila je. da je včasih skušala kla je, da se jI dopade, ko pišem o slovenskih vojakih ln da ona izreže dopise in jih pošlje sinu, kl zna slovensko čltatf. Ona je menda naučila vse tri pa it z eksekutivo, ki Igra vlogo ptiča noja.— Najnovejše ruske zmage Poročila o velikih ruskih zmagah so na dnevnem redu. Sovjet ske si made podijo "nepremagljive" Hitlerjeve horde na dolgi liont^od Črnega morja do finskega zaliva. Nobenega Izgleda nI, Tda se bflOo nacljske sile mogle kje ustaviti. Kaj to pomeni? Razni strstegl vidijo v tem popolno zmago zaveznikov še v tem letu. Poraz nacljske Nemčije je neubežen lt» sijajne ruske zmage I sani. , jim dajejo upanje, da bo Hitler porazen v nekaj mesecih. To so "' m-voda satna ugibanja in navadnemu človeku ni treba biti noben t.tialtg. da vidi v vzdržnih rusltlh zmagah poraz osišča. Vprašanje jt. kako dolgo bo mogla Nemčija vzdržati vzllc tem porazom. v Težko je verjeti, da bi v notranjosti Nemčije kmalu kaj "počilo." Nacijski totalitarni sistem z Gestupom nn vrhu bo še dolgo v stanju dižsti civilno prebivalstva v tiru. Nacljske armade so tudi še dokaj močne, četudi stopnjems izčrpavajo zlasti na ruski fronti. I Piav lshko se pa kII, du pride do i .-snega polomu v Nemčiji sa-1 takČtm se bodo sovjetske armade onbli*slr nemški meji. Do tega I morda pt ide te v nekaj mesecih, ako se v same v po*tev. da ruska vcbdrO/ena sila pridobiva na svoji udarni stil dnevno. Dalje pridejo tudi v poštev silni bombni napadi na nemška mesta od strani zavezniških leta ler \ Tudl ti napadi so velikega po-1 man« /a zldm netn£k<* sik*. Najnovejše ui*k<- /ma'gf tapadim o<1 reke Dnienter na skrajnem /jugu ih r>np na severu t« r v sredini. vse te /mage skupaj jasno pečajo, ds NVmčtji bije zadn)u ura Poleg t«Ku pa živi Nemčija % stalnem itrsMli napada * zapeda. kjer se pripravlja "druga fron-J ts" sli tn vari ls r»irnr t-viopslfr trdnjave. ^ PflMfkli teden v,, ,u*kt» armadi z blisktvto naglico prekoračile itko Dr ^ bo I Dne 17. marca sva z mrs. L. kmalu konec njunega goppodo-Grosbergar izročile Rdečemu vanja. In to tudi vsi želimo, da križu v imenu Ladies Auxiliary ztfodi cim prej. of Siovene Workers Home vsoto Prosveta je zanimiva in jo ra-j 1115.36. A. Locniskar je nabrala da čitam. Nekaj čaaa je bilo 43, Mary Knez $35.36, A. Krzis- precej ženskih dopisov in bili nik $22, SDD je daroval $10, go- so zanimivi, zadnje čase so pa spodinjski klub pa $5. utihnile. Ne vem, če ao se zbale S temi vrsticami se lepo za- moških, ker vrtov gotovo še ne hvalim vsem prispevsteljem in obdelujejo. Rada čitam dopise nabiralkam. 'Ako bi bilo več ga- posebno iz naselbitt^ kjer po-solina, bi jih-bila še več obiskala/1 Znam kakšno osebo. Iž Puebla stekaj sem dobila tudi kar po te- pi&e prav zanimive popise Rose efonu. Ko smo Izročile denar, Radovich—ko vidlnf njen dopis, e uradnica Rdečega križa rekla, ga najprej prečitam. John Sierle Drugi sin John je šel k vojakom junija 1942.-On je v Floridi pri letalcih. Na zadnjem dopustu je bil od 28. dec. 1. 1 do 10. jan. t. 1. Obiskala sva tudi ' mojo sestro in njenega moža To-nyja Reh^ria v Kramarju (?), Pa. Lepa hvala za postrežbo in prijaznost! da ae letos vsi nabiralci pohva-ijo, da ljudje radi dajo. Torej ako bom zdrava, se še za pri-1 tiodnje leto priporočam. Vreme imamo prav marčno. V Pueblo sem prišla iz starega kraja leta 1913. Tam smo živeli do leta 1918, nakar smo se preselili v Strabane. Moj mož je tam živel par let prej." Tam Zdaj je že teden dni deževno in imam je prijateljice, a katerimi oblačno, tako da ni za drugega si dopisujemo. Tam sta bila ro-kot da človek čita ali piše sporni-j jena tudi dva moja sinoVa, Fran-ne. In Uko mi tudi moji spo- uy in j0hnny. . ■ < i i ____i n.. na I " Citala sem tudi doživljaje sta- E Frank Sierle mini uhajajo nazaj. Dne 26. marca bo 30 let, odkar sem se podala od doma. Ob osmi uri zjutraj sem zadnjikrat slišala, ko ie bila ura v Bučki na Dolenjskem. In še danes slišim ti-. w v sloven6čil s i glas iz zvomk^ ^^^ Udina se Je zanimala dim mojo mamo ki me jeclja. Moja mlada sose- ls na postajo v Mok™^, ^ « tukaj rojena žena, me Je je naslonila na e*rajo ln' Lproltlo. «e berem povest tiste- jokala, ko me je odpeljal .VJWLl L^M^i,** ^^ i«.^ Takrat mi je bilo 19 let. Tako Parčka ki ta^ lepo piše^ se je začelo novo življenje zame-1 čitam' 86111 rekla- Kako rega naseljenca in mi je žal, ker nisem spravljala Prosvete. Ce bi vedela, da bo toliko pisal, bi jo bila prav gotovo. Tudi knji-slovenščini. Tudi za nje- Trideset let je dolga doba v življenju in se več stvari več ne spominjam. Pred 23 leti smo se izselili iz Kansasa. Od takrat se pa spominjam še vseh dogodkov, za kar se moram zahvaliti slovenskim listom, največ Prosveti. ProsveU ln SNPJ nas Sloven ce tako skupno vežeU, da ne vemo, kaj bi bili mi brez njih in brez društev. To nam je znano po vsej Ameriki. Kar se tiče lo- pa ti veš, saj ne znaš čiUti?" "Ne, ampak moja mama mi či-U, ko pride z dela. Ko pove-čerjamo, mama bere, jaz pa poslušam." Neko soboto pride k meni neko mlado dekle, ki me vpraša, če imam Prosveto od torka. Pravi, da je vprašala po nji že v par hišah, toda je ftiao dobili, sedaj je prišla pa še k meni. Od govorim, da res ne vem, če je prišla ali ne, kajti odkar sem si- kalnega življenja, igrajo veliko na izgubila, mi drugo več v gla- vlogo tudi naši narodni, drultve- vi ne ostane. "Veš," mi pravi, ni in delavski domovi, ki so v "mama mi čiU povest tisUga vseh večjih naselbinah—v starčka, pa jo kar ne moramo Detroitu imamo dva. V teh do- pričakati." (Tista Prosveta je movlh se shajamo in zabavamo, prišla šele drugi pondeljek.) Mi« zunanji, sllm, da je to povest vsakdo rad Ako slučajno pride kak se tudi v njih zglasl, posebno pa tukaj rojeni, ki ne znajo Uko Slovencev poiakatl, vendar jih pa radi vidijo. lxl tako pridejo v ie domove. Naj vam povem slučaj: čita^ No, zdaj tudi Vemo, kdo in odkod je U sUrček Ker matere pišejo o svojih sinovih, bom tudl jaz nekaj povedala o svojih. V jjrvi svetovni vojni nisem bila nič prizadeta, Ko ie bil bolan oskrbnik 8DD, sem pa zdaj toliko bolj. Zemlja sem slučajno jas delaU za baro ka Solomonih mi še ni dobro za| 19. jan. Pa vatopi precej močan grniia sUrejiega sifla Franka, človek ln ogleduje okoli: Zdel|ko ^ te poslali tja mlajšega si ae ml Je malo sumljiv in dam povelje, naj hitro vse pospravijo, ker sem mlslils, da ja "ian-dar". Stopi k bari in vpraša za pijačo. Odgovorim, da obžalujem. ker mi prodajamo samo članom kluba. Potem vprafta po slovenako in Ukoj me mine strsh. Pravi, da Je bral v Proaveti, da )e tukaj večkrst kaka zabava, toda ni nikoli imel prilika, da bi prišel, kar je zelo zapoelen. Rekel je, da je prišel v Detroit pred tremi lati iz GowandO, N. Y. Povem mu. da bomo imela članice gospodinjskega kluba prihodnjo nedeljo. 26. jan. krvave klobase, potico 10 vae domače pripravljeno. Obljubil je. dO ae gotovo udeleži, ako na bo <" ** Vork, N. V. Predno je bil V* slan ne Peciftk. )e w1 domt m J dopustu deset dni Dne Ip ja 1942 ja Ml oodnjič * tedaj smo ae od nj**a n*** 3 v»Ytv» poslovili. M _ O. usoda, kako si ^ ' ^■nsrJEK. 27. MARCA letniki in Nemci na ininem sestanku SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ietfela »vola publikacij« In le posebno ltet ProaTtii u kortalL let potrebno agitacijo avejlk Mm la tlaoetva ta ae propa gaad* milk UUI. Nikakor pe oe ea propagando drugih pod porolh orgaolaael). Vsaka or-geolssetjs Upa običajno ave)« glasilo. Terel agitator Ičal doptal orgreniaact) la Mik drullev aaj ee oo poMfale liat« Preevet«. V blagi spomin drug« obletnic« smrti , a »lata IJ«aiJ«o>M aeprafa »a o*»U Frank Mivieka katavl |e preminul II. ouirca IMS. Dva leti je la mlatila, ad kav ai TI sopasttl aaa. a aa! »pomi vedo« Mri io v aaHh metk do koosa tlvlj«o|a aa ialaMi Mlalli AlelaMo Ml vlek. sopreta ko alvesi Waukatai and Wire Co. Njegov brat Sgi. Edwerd K Kaucic je nastanjen v rort Bennlngu, Oa. j« pooalal le lake. ki je 'ttniki: PONEDELJEK, 27 PROSVETA 'ONE-MAN ARMY' AND Hit ARSENAL MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN (Se nedelj u je.) "Kaj mislite zdaj delati?" Nikolaj Jegorovič se je gubančil in Je molčal. Hipoma je Jurij zapazil njegov molk in predno se je mogel spomniti na posledice, je vzkipela v njem jeza in trma. Nalašč je odgovoril: "Toliko časa nič ..." Nikolaj Jegorovič se je ustavljal in vprašal: "Kako nič?" Glasu sicer ni povišal, vendar je bilo jasno čuti v njem pritajeno očitanje. "Kako moreš reči "nič," kako se drzneš reči kaj takega, kakor da bi te bil jaz dolžan imeti na svojih ramah! .., Kako se upaš pozabiti, da sem star in da ti je že davno čas, da* bi si sam služil kruh? Nič ne rečem, živi, kakor hočeš, ampak kako vendar tega ne razumeš!" je rekel ta ton. Vedno bolj je Jurij čutil U ton, ker se je zavedal, da ima oče pravico tako misliti in vedno bolj je bil do dna duše užaljen. "I tako, nič, kaj naj pa delam?" je izzivalno odgovoril. Nikolaj Jegorovič je hotel reči nekaj ostrega, a je molčal in samo skomizgnil z rameni ter začel zopet hoditi iz kota v kot s težkimi, na tri tempa zmerjenimi koraki. Njegova džen-tlemenska vzgoja mu ni dovolila razjeziti se prvi dan sinovega prihoda. Jurij je blestečih oči, pazljivo in napeto gledal za njim in se že ni več mogel zadrževati, da se ne bi prijel najmanjšega povoda. Dobro je vedel, da sam izziva prepir, a ni mogel več obvladati svoje trme in jeze. Ljalja se je malone jokala in je raztreseno in proseče gledala sedaj brata, sedaj očeta. Rja-zancev je končno razumel ln smilila se mu je Ljalja. Hitro in prav spretno je obrnil pogovor na drugo stran. Večer Je minil pusto in napeto. Jurij nI mogel smatrati sebe za krivega, ker se ni mogel strinjati s tem, da nima prav nič opraviti s političnim bojem, kakor je to trdil Nikolaj Jegorovič. Zdelo se mu je, da oče ne razume najenostavnejše stvari, ker je sUr in nerazvit; nezavedno je čutil, da je sam kriv svoje nerazvitosti ter se je jezil. Pogovori, ki Jih je začel Rjazancev, ga niso zanimali, poslušal jih je samo napol in je še vedno tako napeto in zlobno gledal s svojimi Črnimi, svetlimi očmi za očetom. Prav k večerji so prišli Novikov, Ivanov ln Semjonov. Semjonov Je bil na jetlkl bolan visokošolec, ki je že nekaj mesecev stanoval v tem mestu in instruiral. Bil ni prav nič lep, ampak suh in slab in na njegovem prezgodaj postaranem obrazu je nerazumljivo, a plašno ležala senca bližnje smrti. Ivanov je bil ljudskošolski učitelj, neotesan človek, širokopleč ln dolgih las. Izprchajall so se v drevoredu ln ko so slišali o prihodu Jurija, so ga prišli obiskat. Po njihovem prihodu je vse oživelo. Začeli st) sc dovtipi, šale in smeh. Po večerji so se vsi napili In najbolj Ivanov. Novikov se je po svojem ponesrečenem razo-devanju ljubezni za nekoliko dni malo pomiril. Dozdevalo se mu je, da je bila odpoved samo slučaj, da Je sam kriv, ker ni poprej Li-de pripravil na to. Hoditi k Saninovim ga je bilo pa vendar sram in poleg tega mu je bilo nerodno in sitno. Zato ni skušal dobiti Lide pri njih, ampak jo je, kakor da bl bilo slučajno, tirečaval zdaj pri znancih, zdaj na ulici. In ker Je bila Lida. ki se ji je smilil in ae je čutila nekako krivo, napram njemu pretirano prijazna in pozorna, je začel Novikov zopet upati. "Veste kaj, gospoda," je rekel že pri odhodu, "ali ne bi napravili piknik pri samostanu . . . Ne?" Samostan zunaj mesta je bil priljubljen kraj za izlete, ker je ležal na hribu na lepem, prijaznem mestu ob vodi, nedaleč od mesta in je peljala tja dobra cesta. Ljalja, ki je imela nadvse r*da hrup, izlete, vožnjo po čolnih in tekanje po gozdu, se je strastno poprijela te misli. "Na vsak način, na vsak način ... Kdaj pa?" "Lahko kar Jutri," je odgovoril Novikov. "Koga pa še povabimo?" je vprašal Rjazancev, ki mu je tudi ugajala misel za izlet. V gozdu se je mogoče poljubovati, objemati in biti dražestno blizu Ljaljinega telesa, ki ga je ostro razburjalo s svojo svežostjo in čistostjo. "I koga ... Nas ... je šest. Pokličemo Sa-frova. "Kakšen človek je to?" je vprašal Jurij. "Mlad studiosus je tukaj takšen." "Ljudmila Nikolajevna bo pa povabila Kar-savino ip Olgo Ivanovno." "Koga?" je zopet prekinil Jurij. Ljalja se je zasmejala. "Boš že videl!" je rekla in zagonetno izrazito poljubila končice prstov. 'Tako ..." se je nasmehnil Jurij: VBomo videli, bomo videli , . Novikov se je razčeljustil ln je nelepo eno-dušno dostavil: "Sanlnove bi lahko povabili." "Lido na vsak način!" je vzkliknila Ljalja in ne toliko zato, ker ji je Sanina ugajala, kot zsr-to, ker je vedela za ljubezen Novikova in mu je hotela napraviti veselje. / Bila je zelo srečna % svojo ljubeznijo in bi rada videla, da bi bili vsi okrog nje prav tako srečni in zadovoljni. "Samo potem bo treba tudi častnike povabiti,H je zbadljivo dodal Ivanov. "Dobro, povabimo jih, čim več ljudi, tem bolje!" Vsi so odšli na stopnice. Luna je sijala svetlo in enakomerno. Bilo je toplo in tiho. "Noč," je rekla Ljala in se neopaženo stisnila k Rjazancevu. Ne bi rada, da bi odšel. Rjazancev je krepko stisnil z laktjo njeno okroglo, toplo ročico. "Da, čudovita noč!" je rekel tako, da sta dobili ti preprosti besedici poseben, samo njima razumljiv pomen. "Le dobro naj se ima," se je oglasil Ivanov v basu, "jaz pa želim iti spat. Lahko noč, signori!" • Odkorakal je po ulici in mahal z rokama kot mlin na veter i peruti. Za njim sta odšla Novikov in Semjonov. Rjazancev se je dolgo poslavljal z Ljaljo z Izgovorom, da se posvetujeta o pikniku. "Aja, tutu," je v šali rekla Ljalja, ko je odšel; vzravnala se je in vzdihnila. Žal ji je bilo, da mora zapustiti lunin svit, topli nočni zrak in tisto, k čemer so ti klicali njeno mlado, cvetoče telo. Jurij je menil, da oče šeTte spi in da bo tisto neprijetno in brezuspešno razlaganje neizogibno, če prideta ssma skupaj. "Ne," je rekel ln gledal v stran na modrikasto meglo, ki se je kot zastor vlekla za črno ograjo nad reko, "ne maram Še iti spat... Pojdem'malo na izprehod." (Se nadaljuje.) Na ogrski ravnini Oj, ti ogrska rsvnins! Tako velika, tako bogata, tako uboga! Ne ti. pusta, daljna, gladka, brez hribov, s konjskimi psstirji in ciganskimi gosli! Ne ti, samotna, ne tl, ponosna! Ne široke, valovite planjave med Dunajem in Pešto, z nepreglednim žitnim poljem, majhnimi vasmi, obrobljenimi s koruznimi njivami in dolgimi topo-lovimi alejami na obzorju. Dol-gočasne in enakomerne! Ure tn ure »e voziš tod in vedno ihto, vedno tito' Zlatorumeno polje, nebo modro kakot plavice v žitu tn čisto ob železniškem tnu ozki, dolgi trakovi ilovice Neakončni trakovi rumeno! ja-ve ilovice n suhimi, delavnimi ljudmi. Hlače zavihane preko kolen, zgornji život nag ali v umazanih, razcapanih »rajcah In ženake ubožne, kuhe. ataie. blatne in izauiene' Sužnji del«, betaika MKirga' Umazano ljudstvo, bedno ljudatvo! Pol ljudje, pol živina' Oj. tl otgaka ravnina' Nate bom pozabila, tvojih delavcev v ilovitl zemlji, v samotnih <>pe-kainah ne pozabim Ljudje kakor sužnji. In ko sem gledala iz železniškega voza to ljudstvo, ml je bilo težko in strsšno. Ali ste ie yideli kdaj po časopisih slike o oni grozoviti lakoti v Indiji? Na tiste slike sem se »pomnila, ko sem se vozila po ogrski ravnici, kjer ozki trakovi ilovnate zemlje nepretrgoma spremljajo železniški tir sko-zi to plodno žitno bogastvo. Povesti »o mi šumele v ušesih, enakomerne in žalostne povesti, žalostne kakor črne. lačne oči v izsesanih obrazih teh ljudi ob potu, Kakšno ljudstvo je to? Ciga- WAR FUND rou* mo enot« II AT Nit tlDI ni!? Mogoče. Proletariat njihovega rodu, umazani, topi, brez znanja o krasnem, daljnem svetu. Imajo gosli? Ne, gosli nimajo, nimajo pesmi. Pri njih ne pojejo, ne brenkajo. Videla »em fanta. Mlad Je bil in vitek. In črne oči je imel, črne kakor noč na ogrskih ravninah. "Dohitel bi te. ti pošast," je dejal železnici, ki je siknila mimo, "dohitel bi te. ali Ilovica se Je oklenila mojih nog." In ost si je v ilovici, samo njegove oči »o odhitele včaaih proč. daleč proč; sam ni "vedel, kam. Žgoča bolečina mu Je ostala v prsih in sovraštvo do te umazane. smolaste zemlje. In gnetel jo je. tepe!, rezal, jezen, bcaen. s srditostjo, z uživanjem, kakor da jo sliši atokati pod svojimi rokami. "Delavec je." so govorili vsi. "Delavec! Takega nikdar več!" Tepci, ničesar niso vedeli in on je molčal. Smejali bi se bili njegovi mržnjl. kakor ae je sam amejal včasih, kadar so mu sto-pile solze v oči od vročine In truda Saj Je Mm vedel, da Je slab. da ni nič proti tej težki ilovici, ki ga je uničila V leseni baraki je spal s drugimi, * možmi tn ženami. Nteo MHfi m A ŠMMACINO ROUM is Sgt Cbarlea E. Kellj, 23, of Pittaburgh, wbo has just received tha first Congreaaional Medal awardod on tbe Itallan front Ho earned it bj kllling 40 Germana wltb weapona of tbe tjpe that sur-round him. Ho holda s carbine, his favorita because he can lote 800, rounds of ammunltion in macazines. nazaj na svojo ilovnato zemljo. Tam so ga našli. Nič mu ni bilo, samo pamet mu je vzelo. Mogoče je bil eden izmed tistih, ki sem jih videla, eden iz-med onih topih ljudji, ki so z bedastimi, brez Izraznimi očmi strmeli v naše obraze, ko smo se vozili mimo. Mnogo jih je in vsi so enaki, izsušeni do kosti, bedni, brez duš in pameti, ki jim jo je požrlo pomanjkanje. Oj, ti ravnica ogrska! Ti ravnica valovita in brezkončna z zlatim žitom, zelenimi topoli, modrim nebom in s svojo bedo, s svojo strašno bedo v žoltorja-vih ilovnatih rovih!, Zofka Kvodrova. - *** 0 m 0 000 sa MUwaukooL sa Cleveland, gledali na to. Kadar je sonce zašlo, so legli po tleh in. riiso se več ganil. . Neko dekle je bilo pri njih. Videl jo je vsak dan, ali dolgo je ni opazil. Nekoč jo je njen oče pretepel, češ da ni zadosti pridna.. Jokala je in takrat jo je jnladi fant ugledal. Videl je, kako so njene solze padale na ilovnato zemljo, ki jih je popila počasi, a gotovo, kakor žejna žival. Pogledal je dekle kakor prej še nikoli. In zvečer, ko je sonce zapadlo, je pristopil k nji, prijel njene roke in jih pritisnil na svoj od ilovice umazani, raskavi obraz in dejal: "Rad te imam!" Dekle g^ je pogladllo s svojimi trdimi, ožuljenimi prsti po licih in je zašepetalo: "Ti me imaš rad?!" In vsak večer, kadar je na ravninah umrlo sonce, je naslonil svojo glavo na njena kolenš in ji pripovedoval: "Rad te imam! Zelo!" Dekle je bilo tiho, oba sta molčala in nekaj kakor sreča, je zasijalo v njunem življenju. Daleč narazen sta delala, redkokdaj sta se videla podnevi. Oj, ozki so odkriti, nagi trakovi žoltorjave ilovice, ozki in dolgi, dolgi! Neki večer ni bilo dekleta v baraki, ko je prišel. Iskal jo je povsod, ali ni je našel. Odšel je v plan in zaklical v mrak: "Kje si, tolažba mojih oči?" Dolgo ni čul ničesar in šele po dolgem času je zaslišal stokanje iz ozke struge pri železniškem tiru, kjer se kopali ilovico. * Ležala je na zemlji in se zvijala pod Črnim nebom kakor črv. Pribežal je k nji in vzel njeno glavo v naročje. "Ne jokaj, ljubljena, jaz sem pri tebi!" Nihče ga ni učil govoriti tako mehko, ali on je govoril nežno in sladko kakor nočni veter nad klasjem. A nje ni mogel potolažiti. Ne, nje ne. O nekem gospodu iz opekarne je prijx)vedovala, iz one velike opekarne, ki je stala kakor grad s svojimi velikanskimi j>eč-mi na ravnini. Prišel je k njej in govoril z njo. Čudno je govoril z njo. In potem jo je pograbil in vrgel na ilovnate zemljo, ki se je je oklenila kakor pijavka. Ni mogla bežati. Fant je poslušal molče. Nič ni dejal. Samo roko je odtegnil od nje. In potem sta ležala na ilovici drug poleg drugega in sta jokala in stokala pod črnim nočnim nebom. Solze so kapalfe na tla kakor rosa. Ko je prišel dan, prva zora, takrat je fant odšel. Njegove oči so bile suhe kakor ugasle luči. K oni opekarni je šel. "Kje je gospod?" je vprašal. "Gospod!" Takrat so se zasmejal! in so dejali, da se je odpeljal. Že včeraj, z železnico. Molče se je vrnil k dolgi ilovnati grabi ob železniškem tiru. Vrgel se je na ilovico na obraz in se zagrizel v zemlio, da bi ne bilo glasu od njega^Cakal je. Iz dalje je prišel vlak. Kakor panter je skočil kvišku, vzdignil svoje koščene pesti in se zaletel v divji, piskajoči, hropeči stroj. Ni ga hotel. Samo sunil ga jer da je odletel s poti ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ao vsi društveni tajniki In tajnico la "mL U |ik društva isvoUjo v io avrho. Naši nastavljeni lokalni la potovalni zastopniki sa aos Louis Barborloh. Wls. la okolico. Anton Jiskavloh. Ohio In ftkttltefli Frank Klun Is Chlaholma. sa Chkholm la okolico. Frank Cvetan Is TIre Hlll. Pn.. as vso arodnjo-vshodno Penno. Anton Zoralk Is Hermlnio. Pa* as vso aapadao Pennarlranljo. John Zoralk sn Deiroil is. okolico Poleg vseh tok pe lahke vsak član ali naročnik sam pošlje svojo naroft nino direktno lista PROSVETA 2657 So. Lawadale Ave.. Chicago. UL ^mahca moški mlad ali star, za Z;,Vlla„-$35.00 za 5 dni. S jno ffj bujemo tudi dekleta; 60c £ P četna plača. * ^ STEVENS laundrv _3301 w. 51 st st Urad okrajnega klerk. okraja Cook. Illinois Dršava Illinoia \ okraj Cook f ss Glasom določb, ki jih doL naredba člena 7. oddelek ij zakoniku sa primarne volu, dršavi Illinoia, . iem polrjuJ( da bo barva papirja, ki se bo bil sa primarne glasovnica n. šajočih se strank v primM volitvah, ki se bodo vršil® v 0\ ju Cook. izven mest Bare Chicago. Chicago Heights in H ▼ey. v mestu Clcero in v t« Elmvvood Park. Morton G« Skokle. Summit in Sticknai torek dne U. aprila 1944. bo kor sledi: za DEMOKRATSKO STRANKO—zelena sa REPUBLIKANSKO STRANKO—RJAVKASTA V potrditev tega to določbo po aujem in utianem na njo nas ur, pečat okraja Cook ta 27 dsn nu A. D. 1944. MICHAEL J. FLYK okrajni klerk okraja Cook. Iilinol (Seal) Naj aaneelj IveJŠe dnevne lavsko vesti ao v dnevniku 1 Ali jih čltate vsak d NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠE URADNE CENE! ŽIVIL AKO NE 000IM ZNAMK! TISKARNA S.N.P.J. sprejema vea O tiskarsko obrt spadajo&a dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO snpj, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Via pojitafla daje sodstvo tiskarn« .... Cone smerno, unUsko delo prve vrši« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2957-59 S. Lasrndale Avenue • . Chicago 23. IUlnok TEL. ROCXWELL UM VRHNJA lan« naroČite si dnevnk prosveto š^lkae liaito prištele k aatetelaL Torej aedaj ni vsroka. rad. da |e list peedrag aa šlaae SNPJ. List Psesvata le vaše laainins ia SNPJ. LM Prosveta |e veše leatniai aokdo. Id M sad Mtel Ust vsak dan. ktkor wtpo kateri teh članov preneha biti *la» ^ m pnmh P"* od družine In bo zahteval ssm tvoj 1* tednik, bode moral tisti član Iz dotično druitne, ki je tako akupao naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti oprsvniitvu lktt. ? °bcn!n? '^Ptafatl dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefa w stori, tedaj mora upravništvo mila ti datum sa to vsoto naročnika. I JI denarfa al gandir ****** ** *** 60 kmm U *** P»opii