št. 6/2019, let. XXV Ekonomsko ogledalo št. 6, letnik XXV, 2019 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc, mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 130 izvodov ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................ 3 Tekoča gospodarska gibanja .............................................................................................................. 5 Mednarodno okolje .....................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji .............................................................................................................8 Trg dela ......................................................................................................................................................... 11 Cene ............................................................................................................................................................... 12 Plačilna bilanca ........................................................................................................................................... 14 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 15 Javne finance .............................................................................................................................................. 16 Statistična priloga ..................................................................................................................................19 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. oktobra 2019. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Negotovost v mednarodnem okolju se nadaljuje; napovedi gospodarske rasti za naše glavne trgovinske partnerice se znižujejo. Vrednosti kazalnikov razpoloženja se znižujejo, kar kaže na povečano negotovost, ki je povezana s carinskimi ukrepi v največjih svetovnih gospodarstvih in izstopom Združenega kraljestva iz EU. To je že vplivalo na šibkejšo rast svetovne trgovine v letošnjem letu in se je v zadnjih mesecih tudi odrazilo v zniževanju aktivnosti v predelovalnih dejavnostih evrskega območja, najbolj v Nemčiji. Ugodnejša pa so gibanja v dejavnostih povezanih z zasebno potrošnjo, deloma pa tudi z investicijami. ECB in OECD za letos pričakujeta 1,1-odstotno rast gospodarstva evrskega območja, podobna rast, a nižja kot v pomladanskih napovedih teh institucij, pa naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. V Sloveniji se nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske aktivnosti, poslabšanje izvoznih pričakovanj se zaenkrat kaže v nižji rasti izvoza nekaterih segmentov blaga. Rasti blagovnega izvoza in uvoza sta sicer relativno visoki, kar je po naši oceni v veliki meri povezano z večjo trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti pa je precej nižja, kar je povezano z upočasnjevanjem aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Nadalje se poslabšujejo tudi pričakovanja podjetij glede izvoza. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja blizu ravni, doseženih po precejšnjem dvigu na začetku leta, nadalje se krepi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme). Nadaljevala se je tudi rast v dejavnostih, ki so v veliki meri povezane z domačim povpraševanjem. Visoko aktivnost v gradbeništvu povezujemo s povečano investicijsko aktivnostjo javnega in zasebnega sektorja. Ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev se je nadaljevala rast prodaje v trgovini in v večini storitvenih dejavnosti. Razmere na trgu dela še naprej ugodno vplivajo na rast zasebne potrošnje. Rast zaposlenosti se sicer upočasnjuje, a ob večjem zaposlovanju tujcev rast ostaja visoka. Znižujejo se pričakovanja podjetij glede novega zaposlovanja. Ob nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti se je padanje števila registriranih brezposelnih v zadnjih mesecih upočasnilo. Rast plač se še naprej krepi, k temu pa največ prispeva rast plač v javnem sektorju. V zasebnem sektorju rastejo plače zlasti v dejavnostih, kjer primanjkuje usposobljene delovne sile in je velik tudi delež prejemnikov minimalne plače. Skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev in nadaljnjim povečevanjem obsega kreditov gospodinjstvom to še naprej spodbuja rast zasebne potrošnje. Ob večjem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast cen storitev, medtem ko zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane vplivajo na umiritev medletne rasti cen življenjskih potrebščin. Ponudba stanovanjskih nepremičnin ostaja omejena, ponovno se povečuje promet z rabljenimi stanovanji. Cene teh se še naprej zvišujejo, z znaki umirjanja v Ljubljani. Rast depozitov v bančnem sistemu ostaja stabilna in predstavlja glavni vir zmerne krepitve kreditne aktivnosti bank. Rast depozitov nebančnih sektorjev je približno dvakrat višja od rasti kreditov. Še naprej raste predvsem obseg kreditov gospodinjstvom, ki predstavljajo več kot štiri petine celotnega medletnega prirasta kreditov, v avgustu pa se je okrepil tudi obseg kreditov podjetjem, kar je po naši oceni posledica manjšega razdolževanja. Izboljšuje se tudi kakovost bančne aktive, obseg nedonosnih terjatev, predvsem pri podjetjih, pa se še naprej znižuje. Ukrepi ECB vplivajo na znižanje vrednosti donosnosti državnih obveznic v večini držav evrskega območja, tudi v Sloveniji. ECB je v poletnih mesecih sprejela dodaten sveženj ukrepov denarne politike, med drugim je napovedala izvedbo nove serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja (TLTRO III) ob nižjih obrestnih merah in nakupe vrednostnih papirjev v višini 20 mrd EUR. Spodbujevalna denarna politika in napoved ohranjanja obrestnih mer na trenutnih ali še nižjih ravneh sta vplivali na znižanje donosnosti obveznic večine držav evrskega območja. Najnižje ravni doslej je dosegla tudi vrednost 3-mesečnega EURIBOR, ki je negativen že več kot štiri leta. Javnofinančni presežek je bil ob znatno hitrejši rasti izdatkov od prihodkov v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Na nižjo rast prihodkov so najbolj vplivala medletno nižja prejeta sredstva iz proračuna EU in izpad prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve regresa. Letošnja krepitev odhodkov je bila povezana predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač, z nadaljnjo rastjo zaposlenosti (predvsem v zdravstvu in izobraževanju) in ukrepi na področju transferjev. Zaradi nizkega črpanja sredstev iz naslova kohezijske politike se, podobno kot v predhodni perspektivi, dinamika črpanja EU sredstev preveša v drugo polovico programskega obdobja 2014–2020. Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Vir: SURS, preračuni UMAR. Ob umirjanju rasti zaposlovanja ostajajo razmere na trgu Rast plač se krepi in skupaj z višjo rastjo socialnih dela ugodne, znižujejo pa se pričakovanja podjetij glede transferjev ter rastjo novega kreditiranja spodbuja novega zaposlovanja. nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) Socialni transferi, realno Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: podatek za Q3 2019 pri masi plač in socialnih transferjih je vrednost za julij Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. in avgust. Ponovno se povečuje promet z rabljenimi stanovanjskimi Javnofinančni presežek po denarnem toku je bil v prvih nepremičninami, cene pa se še naprej zvišujejo predvsem osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. izven Ljubljane. Transakcije stan. nepremičnin (leva os) Javnofinančni saldo Primarni saldo Cene stan. nepremičnin (desna os) 1.500 1.000 500 -500 2.000 526,4 170,3 95,2 Negotovost v mednarodnem okolju se odraža na znižanju V Sloveniji se nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske kazalnikov razpoloženja v predelovalnih dejavnostih v aktivnosti, visoka zunanjetrgovinska aktivnost pa je naših glavnih trgovinskih partnericah. povezana s povečano trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. EMU Avstrija Francija Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Nemčija Italija Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.) Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, Vrednost kazalnika PMI, 3.mes. drseče sredinedesezonirano 40 740 0 20 760 60 800 880 120 40 780 840 80 820 860 100 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 900 140 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano mio EUR Desezoniran indeks 2015=100 Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina 0 100 105 95 110 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 115 120 Kaz. zaup. potrošnikov (desna os) 125 100 90 80 70 60 160 150 140 130 120 110 50 40 170 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18jan.19 Ravnotežje, desezonirano Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 -1.500 -2.000 -1.000 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-VIII I-VIII sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2018 2019 2010 naprej. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Gospodarska klima ESI po dejavnostih Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju kažejo na nadaljevanje šibke gospodarske rasti v tretjem Industrija Potrošniki četrtletju. Rast BDP je v drugem četrtletju upadla z 0,4 % Trgovina na drobno Gradbeništvo na 0,2 % (medletno 1,2 %). K četrtletni rasti je pozitivno Storitve Gosp. klima v EMU (desna os) prispevalo domače povpraševanje, prispevek neto izvoza pa je bil, zaradi skromnega tujega povpraševanja, negativen. Na začetku tretjega četrtletja se je aktivnost znižala v predelovalnih dejavnostih (predvsem v Nemčiji) in gradbeništvu, relativno visoka pa ostala v trgovini na drobno. Nadalje so se občutneje poslabšale vrednosti kazalnikov razpoloženja v predelovalnih dejavnostih (ESI, PMI), kar povezujemo s šibko svetovno trgovino in globalno negotovostjo. Znižale so se tudi v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, stabilne pa ostajajo v trgovini na drobno in med potrošniki. ECB in OECD sta septembra nekoliko znižali napoved gospodarske rasti evrskega območja, kjer letos pričakujeta 1,1-odstotno Q1 08Q1 09Q1 10Q1 11Q1 12Q1 13Q1 14Q1 15Q1 16Q1 17Q1 18Q1 19 Vir: EK. rast, podobna rast pa naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2018 VIII 19 IX 19 IX 19/VIII 19 IX 19/IX 18 I-IX 19/I-IX 18 Brent USD, na sod 71,01 59,04 62,83 6,4 -20,4 -10,4 Brent EUR, na sod 60,17 53,27 56,62 6,3 -16,3 -5,3 USD/EUR 1,181 1,113 1,100 -1,1 -5,6 -6,0 3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,408 -0,418 -1,0 -9,9 -1,6 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 2: Blagovna menjava Obseg zunanjetrgovinske menjave se je na začetku tretjega četrtletja povečal. V prvih sedmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 9,4 %, k njegovi rasti pa je prispeval predvsem izvoz medicinskih Izvoz Uvoz in farmacevtskih proizvodov. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je bila precej nižja, kar povezujemo z ohlajanjem rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah (predvsem Nemčiji). Rast uvoza ostaja visoka, k njeni rasti pa prispevajo podobni dejavniki kot pri izvozu. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 3: Storitvena menjava Rast izvoza in uvoza storitev se je nadaljevala tudi na začetku tretjega četrtletja. Nominalni izvoz je bil v prvih sedmih mesecih medletno višji za 8,8 %, k temu pa sta več kot polovico prispevala izvoz transportnih (predvsem Izvoz storitev Uvoz storitev cestnih) in gradbenih storitev. Povečuje se tudi trošenje tujih turistov, vendar manj kot v predhodnih letih. Tudi rast uvoza (5,6 %) je temeljila na uvozu transportnih storitev, v nekoliko manjši meri pa tudi na uvozu gradbenih storitev, potovanj in IKT (predvsem računalniških storitev). Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 4: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od dviga na začetku leta giblje na podobni ravni. Krepi se zlasti proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ob Desezonirani podatki nadaljnji rasti proizvodnje IKT opreme se po naši oceni Trimesečne drseče sredine, desezonirano krepi tudi farmacevtska industrija. Proizvodnja bolj izvozno usmerjenih srednje nizko (kovinska in gumarska) in večine srednje visoko tehnološko zahtevnih panog ostaja skoraj nespremenjena. Proizvodnja tistih srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so manj odvisne od tujega povpraševanja oz. manj vpete v globalne verige vrednosti, pa se povečuje (popravila ter montaža strojev in naprav, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov). Po daljšem obdobju postopne rasti se je v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog. jan. 09jan. 09jan. 10jan. 10 jan. 11jan. 11jan. 12jan. 12jan. 13jan. 13jan. 14jan. 14jan. 15jan. 15jan. 16jan. 16jan. 18jan. 18jan. 19 jan. 19 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan.10 jan.11 jan.12 jan.15 jan.16 jan.19 Slika 5: Aktivnost v gradbeništvu Vrednost opravljenih gradbenih del se je sredi leta sicer znižala, a ostaja na visoki ravni. Nihanja v obsegu gradbenih del so letos povezana z vremenskimi Desezonirani podatki razmerami, kar je tudi vplivalo na znižanje sredi leta. Trimesečne drseče sredine, desezonirano Relativno visoko raven aktivnosti povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij, ugodnimi poslovnimi rezultati podjetniškega sektorja po razmeroma šibki gradnji v preteklih letih. . Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2018 VII 19/VI 19 VII 19/VII 18 I-VII 19/I-VII 18 Izvoz blaga, realno1 6,9 1,33 13,1 9,4 Uvoz blaga, realno1 8,5 3,53 17,9 11,5 Izvoz storitev, nominalno2 10,3 7,43 8,8 8,8 Uvoz storitev, nominalno2 7,0 7,83 9,1 5,6 Industrijska proizvodnja, realno 4,9 2,73 5,04 3,94 v predelovalnih dejavnostih 5,3 3,43 5,64 4,14 Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 -2,93 0,1 11,8 Trgovina – realni prihodek 8,1 0,83 5,24 7,84 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 2,13 7,94 6,94 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 telekomunikacijske in računalniške naprave, zdravila, izdelki za osebno nego, športna oprema, itd.). Rast v trgovini na drobno sicer precej zaznamuje prodaja motornih goriv, ki se po visokih rasteh ob koncu leta 2018 letos zmanjšuje. Prodaja v trgovini z motornimi vozili pa po visokih rasteh v preteklih štirih letih ostaja na ravni z začetka leta. Slika 6: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija povečala. To je bila posledica rasti prodaje v trgovini na debelo in nekaterih predvsem z nadaljnjo rastjo trošenja gospodinjstev povezanih Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno proizvodov v trgovini na drobno (živila, gospodinjske, Vir: SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.17 jan.18 jan.18 jan.19 jan.19 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 9: Kazalnik gospodarske klime Gospodarsko razpoloženje se po upadanju v začetku leta ni bistveno spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Obeti ostajajo ugodni v trgovini na drobno Gospodarska klima Predelovalne dej. in v storitvenih dejavnostih. Nespremenjeni ostajajo Trg. na drobno Storitvene dej. obeti v predelovalnih dejavnostih. Ocene podjetij glede Gradbeništvo Potrošniki proizvodnje in izvoza so ostale na doseženih ravneh, ob Vir: MF, MZI, SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 Desezoniran nominalni indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 Slika 7: Nominalni prihodek tržnih storitev (brez trgovine) Rast prihodka se je na začetku tretjega četrtletja nadaljevala v večini tržnih storitev. V strokovno­tehničnih dejavnostih se je prihodek okrepil zaradi znatne Skupaj* Promet in sklad. (H) julijske rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) prihodka se je nadaljevala v prometu (ob upočasnjeni Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. Slika 8: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje Rast trošenja gospodinjstev se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka na začetku tretjega četrtletja nadaljevala. Poleg okrepljene rasti mase izplačanih Real. prihodek v trg. z neživili Real. masa izplačanih neto plač neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) je Real. socialni transferji Real. prihodek v trg. z živili na povečana sredstva gospodinjstev vplivala tudi davčna razbremenitev regresa za letni dopust in visoka rast na novo odobrenih potrošniških kreditov. To je gospodinjstva spodbudilo, da so povečale izdatke za nakupe v več segmentih1, ob tem pa se je nadaljevala tudi rast njihovega varčevanja. Po podatkih SURS se je stopnja varčevanja, ki se je leta 2018 povečala za 0,2 o. t. na 12,6 %, v prvi polovici letošnjega leta medletno zvišala še za 1,8 o. t. jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.19 jan. 19 ohlajanju rasti v mednarodnem okolju pa se zmanjšujejo pričakovanja glede naročil, predvsem izvoznih. Zaupanje v gradbeništvu in med potrošniki se je v zadnjih mesecih nekoliko znižalo. storitev povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. 1 Predvsem za nakupe nekaterih poltrajnih in trajnih izdelkov, živil ter rasti izvoza storitev cestnega prometa). Ob povečevanju prihodka v storitvah, ki jih dajejo podjetja pogosto v izvajanje zunanjim izvajalcem, je rast v drugih poslovnih dejavnostih ostala visoka. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer zniževanje v telekomunikacijskih storitvah zavira rast, ob precejšnji krepitvi v računalniških storitvah. Upočasnila pa se je rast prihodka v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prenočitev turistov. Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 Trg dela Slika 10: Število delovno aktivnih in registriranih Rast zaposlenosti se upočasnjuje, a se ob večjem brezposelnih oseb zaposlovanju tujcev ohranja na visoki ravni. Število delovno aktivnih se je v prvih sedmih mesecih medletno Delovno aktivni po SRDAP (leva os) povečalo (2,9 %) nekoliko manj kot v istem obdobju lani Registrirani brezposelni (desna os) (3,3 %). Najvišja rast je bila zabeležena v gradbeništvu, 140 120 100 80 60 40 20 0 Število registriranih brezposelnih, v 1.000,desezonirano jan. 19 prometu in skladiščenju, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih, ki so hkrati tudi dejavnosti z visoko stopnjo prostih delovnih mest. Prispevek tujcev k skupni rasti delovno aktivnih ostaja visok in je julija znašal okoli 70 %. Ob že nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti, se je padanje števila registriranih brezposelnih sredi leta upočasnilo. Konec avgusta jih je bilo 71.544 oz. 5,8 % manj kot leto prej. jan. 06 jan. 07jan. 08jan. 09jan. 10 jan. 11 jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15 jan. 16 jan. 17jan. 18 jan. 19 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 11: Povprečna bruto plača na zaposlenega Medletna rast plač je bila v prvih sedmih mesecih (4,4 %) višja kot v enakem obdobju lani (3,6 %). To je predvsem odraz rasti plač v javnem sektorju zaradi višjega vrednotenja večine delovnih mest, ki je bilo dogovorjeno Zasebni sektor Javni sektor Skupaj konec lanskega leta, in napredovanj. V zasebnem sektorju je k rasti, ob še vedno razmeroma visoki rasti BDP in pritisku na rast plač, povezanim s pomanjkanjem delovne sile, prispeval še dvig minimalne plače v začetku leta. Letos so se plače najbolj povišale v gostinstvu, drugih raznovrstnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in trgovini, torej v dejavnostih z visokim pomanjkanjem delovne sile in velikim deležem prejemnikov minimalne plače. jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 14: Cene stanovanjskih nepremičnin v % 2018 VII 19/VI 19 VII 19/VII 18 I-VII 19/I-VII 18 Delovno aktivni2 3,2 0,21 2,5 2,9 Registrirani brezposelni -11,5 -0,11 -5,5 -5,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,61 5,2 4,4 zasebni sektor 4,0 0,51 5,2 4,1 javni sektor 3,0 0,31 5,5 5,3 v tem sektor država 2,3 0,11 6,1 6,2 v tem javne družbe 4,8 0,71 4,1 3,0 2018 VII 18 VI 19 VII 19 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,31 7,7 7,7 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Vir: SURS. jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 Slika 13: Medletna rast cen industrijskih proizvodov Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu slovenskih proizvajalcev se je tudi avgusta še nekoliko upočasnila. To je predvsem posledica pospešenega padca cen na tujih trgih. Nižje so cene proizvodov v Domači trg Tuji trg Medletna inflacija, v % Vir: SURS, Eurostat. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 svežega sadja. Upočasnila se je tudi rast cen blaga dnevne rabe ter poltrajnega blaga, cene trajnega blaga pa so bile 2 po avgustovski rasti septembra ponovno medletno nižje. Ob solidnem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast 1 cen storitev, zlasti v povezavi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, stanovanjem, počitniškimi paketi ter 0 gostinstvom. Počasneje kot v Sloveniji naraščajo cene storitev v evrskem območju, kar ohranja evrsko inflacijo na nižji ravni kot v Sloveniji. -1 Slika 12: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju Slovenija Evrsko območje 4 3 Cene novih stan. nepremičnin (desna os) Q1 19 jan. 18 90 95 100 105 110 115 120 jan.19 jan. 19 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine transakcij, pa je bila za več kot desetino nižja kot pred nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 2 % vseh preostali Sloveniji. Povprečna cena novih stanovanjskih enaka kot pred letom, izraziteje pa se je zvišala cena v je v preteklih štirih letih nadpovprečna rasla, je ostala Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani, ki družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni. Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nadalje zvišale, po zmanjševanju v preteklem letu se je povečal tudi promet z njimi. Cene so bile medletno višje za 5,8 %. Rast je izhajala iz povečanega prometa in dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (8,3 %). Med njimi so se najbolj zvišale cene vseh namenskih skupinah, kar je po naši oceni tudi posledica umirjanja rasti tujega povpraševanja. Rast cen na domačem trgu pa se ohranja okrog 2 %. To je v veliki meri posledica visoke rasti cen energentov (zaradi višjih cen električne energije, kjer medletna rast znaša okoli 15 %). Rast cen v večini ostalih namenskih skupinah je bila skromna; med temi je bila najvišja rast cen netrajnega blaga za široko porabo (1,8 %). Po krepitvi v zadnjih mesecih se je septembra medletna rast cen precej upočasnila. Občutno nižja je bila rast cen blaga, k temu pa so pomembno prispevali zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane. Negativni prispevek cen pogonskih goriv se je, zaradi v povprečju nižjih cen naftnih derivatov, še okrepil. Nižji je bil tudi prispevek cen hrane, po naši oceni predvsem zaradi mesečno nižjih cen Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb sopodatki za transakcije razpoložljivi odleta 2010 naprej. Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 15 Q1 16 Q1 17 85 80 letom, ko se je močno (za več kot četrtino) zvišala. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 18/XII 17 IX 19-x 18/IX 18-x 17 IX19/X19 IX19/IX18 I-IX19/I-IX18 Skupaj 1,4 1,7 -0,2 1,7 1,7 Hrana 0,5 1,4 -1,0 1,7 1,3 Goriva in energija 3,8 3,0 -0,4 -0,8 1,8 Storitve 3,0 3,0 -1,2 3,9 3,1 Ostalo1 -0,3 0,3 1,0 0,7 0,7 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 0,0 2,1 1,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 1,5 0,0 1,6 1,5 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Plačilna bilanca Slika 15: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 5000 Sekundarni do hodki Blagovna menjava Tekoči račun Pri marni do hodki Storitven a menja va Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 2,5 mrd EUR (5,2 % ocenjenega BDP). Ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga je k temu največ prispeval nižji blagovni presežek. Medletno višji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi cestnega transporta, potovanj, gradbenih storitev ter storitev raziskav in razvoja. Poleg tega so se znižali tudi neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga. 12-mesečne kumulative, v mio EUR 4000 3000 2000 1000 -1000 -2000 -3000 -4000 jan.09jan.10jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 5: Plačilna bilanca I-VII 2019, v mio EUR Saldo, I-VII 18, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Tekoči račun 26.199,1 24.623,4 1.575,6 1.672,6 Blago 20.051,6 19.367,1 684,5 950,8 Storitve 4.738,3 3.081,7 1.656,5 1.436,6 Primarni dohodki 979,7 1.349,5 -369,8 -456,3 Sekundarni dohodki 429,5 825,1 -395,5 -258,5 Kapitalski račun 999,4 1.053,9 -54,4 -100,9 Finančni račun 2.084,4 3.440,5 1.356,1 1.928,1 Neposredne naložbe 963,3 425,4 -537,9 -477,3 Naložbe v vrednostne papirje 261,5 405,0 143,6 501,5 Ostale naložbe 943,5 2.828,4 1.884,9 2.000,7 Statistična napaka 0,0 -165,0 -165,0 356,4 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Finančni trgi Slika 16: Medletni prirast kreditov domačim nebančnim Rast depozitov v slovenskem bančnem sistemu je sektorjem stabilna in predstavlja glavni vir zmerne krepitve kreditne aktivnosti bank. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je avgusta medletno povečal Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj za 3,3 %, k temu pa je največ prispevalo kreditiranje 2000 gospodinjstev (več kot 80 % celotnega medletnega Medletne spremembe v mio EUR 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 -5000 -6000 Vir: BS, preračuni UMAR. prirasta kreditov). Ponovno se krepi obseg kreditov podjetjem in NFI, kar pa je po naši oceni še vedno v veliki meri posledica manjšega razdolževanja, saj novo kreditiranje ostaja skromno. Rast depozitov nebančnih sektorjev je približno dvakrat višja od rasti kreditov. Še naprej naraščajo vloge gospodinjstev, med njimi predvsem vloge čez noč. Rast depozitov nefinančnih družb se je po umirjanju ob koncu prve polovice leta ponovno nekoliko okrepila, a je nižja od rasti iz preteklega leta. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje, delež zamud nad 90 dni pa je julija predstavljal 1,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Slika 17: Donosnost do dospetja državnih obveznic Donosnosti do dospetja državnih obveznic v evrskem območju so se tudi v tretjem četrtletju občutneje znižale. Na to je pomembno vplivala ECB, ki je v poletnih mesecih sprejela dodaten sveženj ukrepov denarne politike, kar je vplivalo na znižanje donosnosti v večini držav evrskega območja. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je v tretjem četrtletju znižala na 0,0 % (približno 50 b. t. manj kot četrtletje prej), razmik do nemške obveznice (51 b. t. ) pa se je zmanjšal. jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19 Vir: Eurostat, Bloomberg, preračuni UMAR. Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. VIII 18 31. XII 18 31. VIII 19 31. VIII 19/31. VII 19 31. VIII 19/31. VIII 18 Krediti skupaj 22.356,1 22.371,2 23.100,4 0,9 3,3 Krediti podjetjem in NFI 10.386,0 10.247,2 10.627,7 1,2 2,3 Krediti državi 1.809,4 1.754,1 1.691,5 -0,2 -6,5 Krediti gospodinjstvom 10.160,7 10.370,0 10.781,1 0,7 6,1 Potrošniški 2.599,2 2.683,0 2.888,6 0,6 11,1 Stanovanjski 6.149,1 6.238,7 6.456,8 0,5 5,0 Ostalo 1.412,3 1.448,3 1.435,8 2,2 1,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.690,3 19.117,0 20.161,6 -0,1 7,9 Čez noč 13.803,4 14.372,6 15.465,6 -0,1 12,0 Vezane 4.886,9 4.744,4 4.696,0 -0,1 -3,9 Bančne vloge centralne države skupaj 688,2 665,6 690,6 0,3 0,4 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.549,0 6.833,3 6.832,0 0,8 4,3 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Javne finance Slika 18: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance Presežek konsolidirane bilance2 je v osmih mesecih javnega financiranja dosegel 95,2 mio EUR, kar je za polovico manj kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je bila v tem obdobju znatno nižja, na kar sta najbolj vplivala Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki medletno nižja prejeta sredstva iz proračuna EU3 in izpad 1.200 prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve 800 400 0 -400 -800 -1.200 -1.600 12-mesečna kumulativa, v mio EUR regresa. Na nižjo rast skupnih prihodkov je vplivala tudi nižja rast prihodkov iz davka na dodano vrednost. Že od začetka leta pa je okrepljena rast odhodkov. Povezana je predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu in izobraževanju, ter z ukrepi na področju transferjev posameznikom ter gospodinjstvom. Okrepljena so tudi plačila v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom umirila, vendar je ostala visoka. Ocena -2.000 realizacije državnega proračuna za leto 2019 kaže na jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19 pričakovan presežek v višini 151 mio EUR,4 kar je manj kot načrtovano v sprejetem rebalansu (194 mio EUR). To Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. je povezano predvsem z nižjo pričakovano realizacijo pri izvajanju projektov, financiranih iz sredstev EU, in njihovih povračil v proračun. 2 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 3 V tem obdobju lani je bilo v državni proračun povrnjenih 168, 3 mio EUR sredstev EU iz naslova prejšnje finančne perspektive 2007–2013. Prihodki iz EU sredstev iz naslova sedanje finančne perspektive pa so se v osmih mesecih letos medletno povečali za 24,7 %, vendar so tudi ta gibanja pod načrti ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019. 4 Pripravljena ob pripravi predlogov državnih proračunov za leti 2020 in 2021 (Ministrstvo za finance, 19. 9. 2019). Slika 19: Realizacija in napovedi črpanja EU sredstev za Neto položaj državnega proračuna do proračuna programsko obdobje 2014 – 2020 EU je bil v prvih osmih mesecih 2019 pozitiven, a precej manj kot v enakem obdobju lanskega leta (23,0 mio EUR, leta 2018 209,4 mio EUR). Razlika Kohezija+FI, SVRK, INOP 8.3, december 2018 je posledica povračila dela zadržanih sredstev iz Kohezija+FI, SVRK, INOP 9.2, avgust 2019 800 prejšnjega programskega obdobja v letu 2018, višjih vplačil v proračun EU v letu 2019, pod pričakovanji pa 700 so tudi letošnja povračila v državni proračun iz tekočega 600 programskega obdobja. V državni proračun je bilo tako 500 400 300 200 100 0 Vir: SVRK. Opombi: Kohezija+FI -Kohezijski skladi in finančni instrumenti; INOP -Izvedbeni načrt Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje povrnjenih 409,1 mio EUR (40,2 % načrtovanih prihodkov za letos), predvsem iz naslova strukturnih skladov ter za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike. Pod pričakovanji je tudi realizacija projektov iz naslova evropske kohezijske politike5. Zaradi nizkega črpanja sredstev iz naslova evropske kohezijske politike se, podobno kot v predhodni perspektivi, dinamika črpanja EU sredstev preveša v drugo polovico programskega obdobja 2014–2020. 5 Po podatkih SVRK (Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike od leta 2014 do konca junija 2019) je bilo dodeljenih 78 %, potrjenih operacij za 64 % in izplačanih za 26 % razpoložljivih sredstev. V mio EUR Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-VIII 2018 I-VIII 2019 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 12.027,8 9,0 12.480,2 3,8 Davčni prihodki1 6.326,9 6,4 6.612,0 4,5 Dohodnina 1.586,5 11,0 1.613,0 1,7 Davek od dohod. pravnih oseb 581,4 8,9 703,5 21,0 Davki na nepremičnine 130,7 -0,9 127,6 -2,4 Davek na dodano vrednost 2.422,6 6,8 2.513,7 3,8 Trošarine 1.022,6 -1,5 1.008,7 -1,4 Prispevki za soc. varnost 4.291,2 7,8 4.611,3 7,5 Nedavčni prihodki 764,3 -2,7 756,6 -1,0 Prejeta sredstva iz EU 497,6 92,4 411,2 -17,4 Ostalo 147,7 159,9 89,1 -39,7 Kategorija I-VIII 2018 I-VIII 2019 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 11.629,2 5,2 12.384,9 6,5 Plače in drugi stroški dela2 2.757,2 5,4 2.986,6 8,3 Izdatki za blago in storitve 1.654,7 5,8 1.728,5 4,5 Plačila obresti 728,3 -5,9 630,3 -13,4 Rezerve 92,2 17,6 130,6 41,7 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 4.646,8 3,6 4.925,6 6,0 Ostali tekoči transferi 844,8 2,5 887,7 5,1 Izdatki za investicije 619,3 33,3 709,5 14,6 Plačila v proračun EU 286,0 13,7 386,1 35,0 JAVNOFINANČNI SALDO 170,3 95,2 PRIMARNI SALDO 814,2 717,4 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jesenska napoved 2019 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,8 3,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.242 50.910 53.581 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 23.350 24.641 25.934 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.900 22.700 23.800 24100 25500 27000 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 82 82 82 83 85 87 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2 6,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 4,0 3,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,3 1,5 1,9 Inflacija2, povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,8 2,0 2,3 Inflacija2, konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,3 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,8 6,6 7,8 5,0 4,8 Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,5 8,1 4,9 4,7 Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 9,9 7,2 6,8 5,6 5,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,7 7,7 9,2 5,8 5,5 Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 9,9 5,8 5,6 Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 5,4 5,7 5,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 2.348 2.398 2.289 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 4,9 4,7 4,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.274* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,123 1,115 1,115 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,3 3,4 3,4 2,7 2,2 - delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,7 52,3 52,4 52,2 51,8 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 2,2 1,7 1,4 - delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,5 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,4 6,8 6,8 7,0 - delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,9 20,7 21,6 Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2019). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec julija 2019. Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,5 3,2 4,1 7,5 8,3 13,3 9,8 B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,0 -1,2 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,4 4,3 7,9 9,3 14,4 10,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 0,8 3,5 3,0 3,0 9,1 1,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 7,5 7,0 31,1 26,0 Stavbe 2,4 27,6 16,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 6,0 3,1 11,3 44,8 30,4 Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,1 10,0 5,5 26,4 23,8 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 7,8 5,7 8,1 6,8 11,5 10,3 Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,4 6,0 11,2 8,8 15,3 12,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 4,9 5,8 4,3 3,6 8,8 6,5 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 11,2 2,9 -2,2 3,9 7,4 3,9 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,7 12,2 7,3 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,6 4,6 7,6 8,5 14,7 22,6 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 5,6 11,6 7,6 8,5 8,7 Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 7,8 7,2 2,7 6,2 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 12,7 13,5 14,6 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 18,9 10,5 21,6 16,1 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 3,5 6,9 9,3 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 14,6 11,6 5,9 10,8 5,6 7,7 7,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 14,9 7,1 6,8 7,7 Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 5,5 -4,2 15,2 0,3 Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 18,5 11,7 2,9 13,6 Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,1 7,5 11,3 4,3 6,5 7,2 KMETIJSTVO POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 8 9 13 12 9 4 8 4 0 8 10 12 13 v gradbeništvu -10 12 22 10 18 18 24 25 25 24 24 21 25 23 27 29 v storitvenih dejavnostih 19 25 25 25 24 28 22 25 21 19 17 12 17 18 22 13 v trgovini na drobno 19 21 14 18 22 26 18 12 13 13 22 20 19 24 27 30 potrošnikov -14 -4 -2 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -6 -4 -3 0 -1 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . 2017 2018 2019 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,5 14,6 6,4 12,0 4,5 0,7 8,0 - - -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 - - 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,1 -0,1 - - 0,1 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,5 16,5 7,7 12,4 3,8 2,1 11,7 - - Trg dela 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,4 934,1 951,2 934,3 932,5 942,0 943,1 948,8 949,2 963,9 965,3 967,8 931,6 931,7 934,2 941,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 817,2 845,5 872,8 846,5 849,3 858,5 858,1 872,0 874,0 886,9 885,3 895,5 846,9 847,9 853,2 858,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 23,1 25,0 26,3 27,3 25,2 25,2 24,7 27,2 25,2 27,9 25,6 25,4 25,1 25,2 25,2 25,3 V industriji in gradbeništvu 260,3 269,1 280,9 268,7 271,9 274,8 273,7 279,6 283,0 287,1 287,5 292,7 271,1 271,6 273,0 275,2 - v predelovalnih dejavnostih 186,7 193,9 202,6 192,8 195,0 198,0 199,3 201,6 203,2 206,4 207,4 208,5 194,5 194,8 195,8 197,6 - v gradbeništvu 53,9 55,7 58,4 56,3 57,2 57,2 54,9 58,1 59,8 60,7 60,4 64,2 56,9 57,1 57,5 58,0 V storitvah 533,8 551,3 565,7 550,6 552,3 558,5 559,7 565,2 565,8 571,9 572,2 577,5 550,7 551,1 555,0 557,9 - v javni upravi 48,4 48,8 49,0 48,8 49,0 49,0 48,8 49,1 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,0 49,1 49,1 -v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 127,7 131,6 135,0 131,4 130,8 133,5 134,3 135,0 133,9 136,7 137,0 137,8 130,0 130,0 132,4 133,2 ZAPOSLENI (C)1 730,5 755,3 780,2 754,3 758,9 767,4 767,5 778,9 782,5 792,0 792,7 803,0 756,8 757,5 762,5 767,3 V podjetjih in organizacijah 680,2 704,3 729,3 702,6 707,3 716,2 718,1 727,7 730,9 740,3 741,6 749,7 705,1 705,9 710,9 715,5 Pri fizičnih osebah 50,3 51,0 50,9 51,7 51,6 51,2 49,4 51,2 51,5 51,7 51,1 53,2 51,7 51,6 51,6 51,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 86,7 90,2 92,6 92,1 90,4 91,2 90,6 93,2 91,5 94,9 92,6 92,6 90,1 90,4 90,7 91,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 103,2 88,6 78,5 87,8 83,2 83,5 84,9 76,7 75,3 77,0 80,0 72,2 84,7 83,8 81,0 83,0 Ženske 52,4 45,4 39,9 45,5 43,7 42,9 42,1 39,3 38,9 39,2 39,6 36,8 44,5 44,3 42,3 43,4 Mladi (15 do 29 let) 22,5 17,5 15,1 17,0 15,2 17,1 16,4 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 15,7 15,3 14,6 17,3 Starejši od 50 let 36,5 34,3 31,5 34,3 33,2 32,7 33,8 31,7 30,5 29,9 31,5 29,6 33,6 33,3 32,7 32,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 30,2 26,7 24,3 26,3 24,6 25,2 26,6 23,7 23,0 24,0 25,8 22,8 24,9 24,6 24,3 24,5 Brezposelni več kot 1 leto 55,1 47,0 40,6 48,1 45,2 43,7 42,9 40,8 39,5 39,1 39,2 38,3 46,0 45,2 44,3 44,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 23,1 21,5 20,0 19,5 19,8 20,2 24,4 18,7 18,3 18,5 23,5 17,4 19,8 20,0 19,4 19,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,2 9,5 8,3 9,4 8,9 8,9 9,0 8,1 7,9 8,0 8,3 7,5 9,1 9,0 8,7 8,8 Moški 10,2 8,5 7,5 8,3 7,8 7,9 8,4 7,3 7,0 7,2 7,7 6,7 8,0 7,8 7,6 7,8 Ženske 12,4 10,6 9,2 10,7 10,2 9,9 9,7 9,0 9,0 8,9 9,0 8,4 10,4 10,4 9,9 10,1 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -13,5 -14,6 -6,5 -10,4 -3,8 4,1 -3,8 -6,2 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,1 -0,8 -2,9 2,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,2 12,3 11,4 1,8 2,3 5,7 2,1 1,6 2,1 5,6 0,6 0,4 0,5 0,6 1,2 4,0 Izgubili delo 75,7 70,0 65,1 13,7 15,5 18,6 19,5 13,4 14,9 17,4 6,5 4,1 6,0 4,5 5,0 5,6 Brezposelni dobili delo 74,9 68,6 61,5 18,5 14,3 13,6 20,0 16,4 12,7 12,4 6,2 4,8 4,3 3,5 6,4 5,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,6 28,3 21,6 7,4 7,3 6,7 5,4 4,8 5,5 5,8 1,7 1,7 2,4 2,3 2,6 2,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 19,2 18,0 24,0 17,2 18,4 19,4 21,0 23,6 24,2 27,0 29,6 32,3 18,0 18,5 18,8 18,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,1 1,9 2,5 1,8 2,0 2,1 2,2 2,5 2,5 2,8 3,1 3,3 1,9 2,0 2,0 2,0 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2017 2018 2019 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 943,4 941,3 942,3 942,5 944,4 947,9 949,0 949,6 947,7 948,4 951,7 961,9 964,1 965,7 964,0 965,4 966,5 967,2 968,1 968,0 965,6 861,0 856,2 854,4 856,8 863,2 869,3 872,3 874,6 871,6 872,4 877,9 885,7 888,0 887,2 881,2 884,7 890,0 893,2 896,1 897,2 893,8 25,3 25,1 24,7 24,5 24,9 27,2 27,2 27,2 25,3 25,2 25,2 27,9 27,9 27,9 25,5 25,5 25,7 25,4 25,4 25,4 23,8 276,3 272,9 272,0 272,7 276,4 278,3 279,6 281,1 281,8 282,7 284,5 286,5 287,3 287,5 285,5 287,0 290,0 292,0 292,9 293,2 292,9 198,3 198,1 198,4 199,0 200,4 200,9 201,6 202,4 202,5 203,1 204,1 205,6 206,3 207,4 206,9 207,3 207,8 208,5 208,5 208,5 207,6 58,4 55,3 54,2 54,2 56,3 57,4 58,1 58,8 59,4 59,7 60,4 60,9 61,0 60,3 58,9 59,9 62,3 63,5 64,3 64,7 65,2 559,4 558,2 557,7 559,5 561,9 563,9 565,5 566,3 564,6 564,6 568,2 571,3 572,7 571,8 570,2 572,2 574,4 575,8 577,9 578,7 577,1 49,0 48,8 48,7 48,8 48,9 49,0 49,2 49,2 49,0 49,1 49,1 49,0 49,1 48,9 48,7 48,8 48,8 48,6 49,1 49,0 49,0 133,7 133,7 134,0 134,2 134,6 134,9 135,0 135,1 133,3 133,1 135,4 136,3 136,9 136,8 136,5 137,0 137,4 137,7 137,9 137,8 136,5 769,7 765,1 763,8 766,3 772,3 776,2 779,0 781,4 780,3 781,0 786,1 790,9 792,9 792,3 788,7 792,1 797,3 800,7 803,5 804,6 802,7 718,1 715,1 714,8 717,3 722,2 725,3 727,8 730,0 728,8 729,6 734,4 738,9 740,8 741,2 738,3 741,3 745,2 747,8 750,3 751,2 749,4 51,6 50,0 49,0 49,0 50,1 50,9 51,2 51,4 51,5 51,4 51,7 52,1 52,1 51,1 50,4 50,7 52,1 53,0 53,3 53,4 53,4 91,3 91,1 90,6 90,5 90,9 93,1 93,2 93,2 91,3 91,5 91,8 94,8 95,1 94,9 92,5 92,6 92,7 92,5 92,6 92,6 91,0 82,4 85,1 87,9 85,7 81,2 78,6 76,7 75,0 76,1 75,9 73,8 76,2 76,1 78,5 82,8 80,8 76,5 74,0 72,0 70,7 71,9 42,8 42,5 43,1 42,1 41,0 40,2 39,3 38,4 39,4 39,5 37,9 39,3 39,1 39,1 40,4 39,7 38,6 37,7 36,7 36,1 37,1 16,9 17,0 17,2 16,4 15,5 14,7 14,0 13,4 13,8 13,8 13,5 16,3 15,9 15,9 16,2 15,7 14,5 13,7 13,1 12,6 12,8 32,4 33,2 34,5 34,0 32,8 32,2 31,7 31,1 31,0 30,6 29,9 29,7 29,6 30,5 32,3 31,7 30,6 30,0 29,6 29,3 29,3 24,6 26,4 27,7 27,0 25,2 24,2 23,7 23,2 23,1 23,0 23,0 23,3 23,6 25,1 26,8 26,2 24,4 23,4 22,8 22,3 22,3 43,7 43,3 43,7 42,9 42,2 41,5 41,0 40,1 39,9 39,6 39,1 39,3 39,2 39,0 39,7 39,1 38,7 38,4 38,4 38,0 38,0 19,2 22,2 25,7 24,6 23,0 19,3 18,6 18,1 18,0 18,9 17,9 17,0 18,2 20,5 24,8 23,8 21,8 17,3 17,7 17,1 17,5 8,7 9,0 9,3 9,1 8,6 8,3 8,1 7,9 8,0 8,0 7,8 7,9 7,9 8,1 8,6 8,4 7,9 7,6 7,4 7,3 7,4 7,7 8,3 8,8 8,5 7,9 7,5 7,3 7,1 7,1 7,1 6,9 7,1 7,0 7,5 8,1 7,8 7,2 6,9 6,7 6,5 6,6 9,9 9,9 10,0 9,7 9,5 9,2 9,0 8,8 9,1 9,1 8,8 9,0 8,9 8,9 9,2 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,5 -0,6 2,6 2,9 -2,2 -4,5 -2,7 -1,9 -1,7 1,1 -0,1 -2,1 2,5 -0,1 2,4 4,3 -2,0 -4,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 1,0 0,7 0,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,5 1,1 4,1 1,0 0,6 0,8 0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 5,4 7,6 10,3 4,6 4,6 4,7 4,5 4,2 6,0 4,2 4,6 5,5 5,2 6,7 10,6 4,6 4,5 4,5 4,1 3,8 5,8 4,8 3,7 6,2 5,6 8,2 6,5 5,3 4,6 3,6 3,2 5,9 4,8 4,4 3,3 5,3 5,6 7,6 5,9 4,7 3,8 3,3 2,2 1,9 2,2 1,7 1,5 1,4 1,6 1,8 1,8 1,7 2,0 2,3 1,9 1,6 1,8 1,6 1,7 1,6 1,7 1,6 1,8 19,8 19,8 20,2 21,1 21,8 22,5 23,6 24,6 23,3 24,2 25,1 26,2 27,1 27,9 28,6 29,5 30,6 31,6 32,3 32,9 33,5 2,1 2,1 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,3 3,4 3,5 Plače v EUR 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2018 Q2 19 jul. 19 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.682 1.726 1.737 1,8 2,7 3,4 2,3 2,8 3,9 3,6 3,6 3,0 3,3 4,6 3,9 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.627 1.650 1.665 1,3 2,7 3,8 2,3 2,6 4,1 3,8 4,0 3,4 4,1 4,0 3,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.857 1.974 1.977 3,3 2,8 2,4 2,7 3,6 3,5 3,2 3,0 2,2 1,3 6,4 6,1 Industrija (B-E) 1.697 1.704 1.731 1,9 3,2 3,8 2,7 2,6 4,8 4,0 4,0 3,8 3,5 3,5 3,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.489 1.523 1.525 0,9 2,7 4,0 2,2 2,8 4,0 3,7 4,3 3,5 4,5 4,3 3,1 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.794 1.843 1.853 0,7 2,1 3,9 1,7 2,5 3,5 3,8 3,9 2,7 5,1 5,7 4,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.381 1.398 1.440 -0,4 0,2 5,3 0,3 -1,2 1,5 1,1 5,6 6,0 7,8 5,4 3,0 B Rudarstvo 2.239 2.159 2.279 2,7 1,2 7,6 3,2 0,5 -2,8 12,6 4,7 3,9 9,1 -3,0 -1,8 C Predelovalne dejavnosti 1.659 1.667 1.695 2,1 3,2 3,9 2,7 2,8 5,0 4,2 4,1 4,1 3,5 3,6 3,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.519 2.589 2.495 1,3 4,3 2,9 3,1 3,6 6,2 1,5 6,5 1,3 2,2 4,6 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.624 1.611 1.670 1,9 3,5 3,0 4,0 1,4 4,2 2,2 1,4 3,7 4,5 3,7 2,0 F Gradbeništvo 1.290 1.302 1.333 1,3 2,7 4,2 2,7 2,3 4,4 4,8 4,3 4,0 3,9 2,0 1,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.548 1.586 1.576 1,6 3,3 4,2 2,6 3,4 4,5 4,2 4,7 3,6 4,4 4,9 3,2 H Promet in skladiščenje 1.542 1.558 1.588 -0,5 1,7 3,3 1,5 1,5 3,1 2,4 3,1 2,9 4,6 2,7 2,3 I Gostinstvo 1.170 1.222 1.222 1,4 2,8 4,9 2,9 3,3 3,8 4,4 5,2 4,9 5,1 5,2 4,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.245 2.312 2.305 0,6 2,4 4,1 1,4 3,1 3,2 1,8 3,6 4,4 6,3 6,8 5,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.480 2.529 2.547 1,5 3,2 4,8 2,4 2,8 5,3 6,3 5,8 2,1 4,8 6,0 2,8 L Poslovanje z nepremičninami 1.530 1.589 1.570 0,7 1,8 0,9 2,7 2,5 0,6 1,1 0,1 0,2 2,3 3,7 5,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.883 1.918 1.941 0,7 3,9 4,2 3,4 4,9 5,8 5,7 4,2 2,8 4,1 4,3 4,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.143 1.179 1.205 3,4 2,5 5,8 2,5 2,3 4,2 5,7 5,6 4,9 7,0 6,1 4,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.010 2.166 2.284 4,7 4,0 3,2 4,5 6,0 4,0 4,0 2,6 2,9 3,4 9,5 9,4 P Izobraževanje 1.732 1.841 1.792 2,5 1,7 0,9 1,9 2,3 1,2 1,3 0,9 0,5 0,8 5,3 5,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.877 1.974 1.940 3,1 3,1 3,4 2,2 3,2 5,9 4,6 5,6 3,5 0,1 5,0 4,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.706 1.766 1.730 2,7 1,7 1,7 1,6 3,1 0,1 1,0 2,4 0,5 2,8 5,1 2,7 S Druge dejavnosti 1.363 1.389 1.405 -0,8 0,9 1,2 1,5 1,3 1,7 1,3 0,1 1,3 2,3 4,5 3,2 Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2017 2018 2019 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 4,1 4,2 4,2 3,6 2,9 4,6 3,1 3,2 3,6 3,5 1,8 3,4 3,2 3,4 4,2 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 4,3 4,6 4,5 3,9 3,1 5,4 3,2 3,4 3,9 3,6 2,5 4,6 3,9 3,9 3,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 3,7 3,3 3,7 3,0 2,7 2,8 3,0 3,1 3,2 3,2 0,2 0,5 1,1 2,3 6,3 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 3,9 5,9 5,9 4,1 2,1 5,5 3,2 3,3 5,0 4,2 2,2 4,7 4,0 1,8 3,3 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 5,5 3,1 3,4 4,4 3,3 6,3 3,1 3,5 3,9 3,4 3,3 4,5 3,0 6,0 4,5 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,7 4,5 3,6 3,0 4,7 4,6 3,3 3,8 2,3 3,7 2,2 4,8 5,2 5,2 4,4 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 1,1 1,9 4,7 1,9 -2,9 6,9 5,7 4,3 6,8 4,1 7,0 8,5 7,5 7,4 6,0 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 -3,5 -2,8 28,5 2,7 6,5 6,7 10,9 -2,8 4,0 5,5 2,2 8,3 7,3 11,8 -11,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 4,1 5,7 5,9 4,5 2,4 5,6 3,5 3,1 5,2 4,5 2,5 4,6 4,1 2,0 3,5 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,9 15,5 4,7 -0,5 0,6 5,0 0,7 14,0 3,1 1,9 -1,2 7,5 3,3 -3,2 4,2 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 6,8 3,3 2,3 4,6 -0,1 3,5 2,8 -1,9 4,9 3,7 2,6 5,4 4,8 3,4 6,2 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 4,2 4,5 6,6 5,8 2,2 6,8 3,5 2,7 5,1 2,6 4,2 4,8 3,7 3,2 1,0 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 4,3 5,3 4,0 5,0 3,7 7,3 3,7 3,0 4,0 3,4 3,4 4,3 4,3 4,6 5,0 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 9,3 -1,9 1,8 3,3 2,3 4,5 1,2 3,7 3,4 2,8 2,4 4,4 0,2 9,1 3,2 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 4,2 4,6 4,5 4,2 4,5 5,6 4,5 5,4 4,7 5,1 4,8 5,5 3,3 6,4 4,8 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,7 4,5 2,3 3,9 -0,6 5,0 3,3 2,7 5,5 5,5 2,2 8,1 3,8 7,1 5,0 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 8,2 4,5 4,4 -0,7 14,7 5,1 4,4 8,0 2,7 0,8 2,8 4,4 5,0 4,8 0,6 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 -0,4 1,2 1,0 1,2 1,1 0,5 -1,0 0,8 1,0 -1,3 0,8 2,1 2,5 2,5 4,1 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 6,5 6,0 7,0 5,8 4,3 5,9 4,4 2,3 3,6 3,3 1,4 3,2 4,6 4,4 4,4 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 3,4 5,5 3,9 7,2 6,0 6,6 4,5 5,6 1,2 8,3 5,6 6,5 9,0 5,6 7,4 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 4,9 3,1 4,9 3,5 3,5 2,5 2,5 2,9 4,0 3,6 1,0 2,9 2,3 4,9 10,1 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 1,5 1,0 1,8 1,4 0,9 1,3 0,9 0,7 1,6 1,4 -1,3 0,5 0,5 1,2 5,0 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,3 6,3 4,9 4,7 4,3 4,9 5,8 6,2 4,5 4,9 1,1 -1,6 0,6 1,3 4,4 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 -0,8 1,1 1,8 1,2 0,0 1,3 2,7 3,2 1,3 1,8 -1,5 2,1 1,3 4,9 4,1 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 0,9 1,9 1,6 1,1 1,1 1,0 -0,8 0,1 1,6 2,2 0,0 2,0 2,5 2,4 4,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 0,5 1,7 1,4 1,2 1,3 1,3 1,9 1,9 1,9 1,3 1,6 2,0 1,4 1,0 1,2 1,7 Hrana in brezalkoholne pijače 1,7 2,9 0,6 1,6 2,4 3,0 3,5 2,6 1,7 0,4 1,1 2,5 2,0 1,7 2,7 2,9 Alkoholne pijače in tobak 0,4 3,0 0,4 2,8 3,0 2,6 2,5 1,1 0,8 0,4 0,4 1,6 2,8 2,9 3,1 3,0 Obleka in obutev -2,9 1,3 0,3 2,4 -1,0 0,1 -1,6 -1,3 -0,2 0,7 0,5 3,6 2,7 -2,4 -1,8 1,3 Stanovanje -0,1 3,6 4,7 2,0 3,1 3,1 3,3 4,3 5,4 4,2 5,3 4,5 2,3 2,8 2,9 3,6 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 0,9 -0,5 0,2 0,2 1,5 0,6 0,9 0,9 1,0 1,9 -0,2 0,5 -0,3 0,4 Zdravje 0,8 0,2 1,3 0,0 0,3 1,0 1,7 1,3 1,1 1,7 2,0 1,3 0,4 0,5 0,3 0,2 Prevoz -0,1 1,6 -0,7 0,7 1,2 -0,2 0,8 1,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 0,6 0,8 1,1 1,6 Komunikacije 2,9 -2,3 3,3 -0,8 -1,8 -1,6 0,2 0,8 2,0 3,0 0,0 -0,2 -2,1 -1,7 -1,5 -2,3 Rekreacija in kultura 0,2 0,8 1,9 0,8 0,4 -0,6 1,8 1,2 2,5 2,4 1,3 2,1 1,5 0,4 0,0 0,8 Izobraževanje 0,3 3,7 1,7 0,5 3,8 3,9 4,1 4,4 1,8 2,2 3,5 4,2 0,6 3,8 3,8 3,7 Gostinske in nastanitvene storitve 1,0 1,6 2,4 2,0 1,6 2,6 2,5 2,7 2,6 2,8 3,3 3,0 1,8 1,7 1,5 1,6 Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,3 1,7 1,4 1,2 1,5 1,9 1,8 1,7 1,3 2,1 2,4 1,4 1,2 1,2 1,3 HICP 0,6 1,9 1,4 1,3 1,5 1,5 2,1 2,1 1,9 1,4 1,8 2,0 1,4 1,3 1,4 1,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,4 0,9 1,2 0,9 0,6 0,6 0,9 0,8 1,0 1,5 1,5 2,1 0,9 0,4 0,5 0,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,5 2,2 1,4 2,3 2,3 2,2 2,1 2,4 1,6 1,1 0,9 2,3 2,3 2,5 2,2 Domači trg -0,2 1,8 1,2 1,5 1,9 2,1 2,0 2,2 1,4 1,5 2,1 1,6 1,8 2,1 1,8 Tuji trg 1,2 2,6 1,6 3,1 2,7 2,2 2,2 2,6 1,8 0,9 -0,3 3,0 2,8 2,8 2,6 Na evrskem območju 0,6 2,3 1,6 2,8 2,2 2,1 2,4 2,9 1,9 1,2 -0,3 2,6 2,2 2,2 2,3 Izven evrskega območja 2,3 3,6 1,7 3,9 4,0 2,5 1,6 2,1 1,7 0,0 -0,3 4,0 4,1 4,2 3,6 Indeks uvoznih cen 2,7 1,6 1,7 2,4 2,4 0,5 2,4 4,3 2,8 1,4 0,2 2,7 2,7 3,0 1,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,0 0,5 0,7 1,1 1,2 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 1,2 1,1 1,1 1,3 Realni (deflator HICP) 0,3 0,4 0,8 0,7 1,0 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,9 0,7 0,7 1,6 Realni (deflator ULC) 1,0 -0,1 0,5 1,6 0,6 1,3 1,1 -1,1 0,3 -0,1 USD za EUR 1,1066 1,1293 1,1815 1,1744 1,1777 1,2294 1,1922 1,1631 1,1412 1,1357 1,1239 1,1915 1,1756 1,1738 1,1836 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1,5 1,2 1,2 1,5 2,0 2,1 1,9 1,8 2 2,2 2 1,4 1,1 1,2 1,6 1,7 1,4 1,8 2 2,3 1,7 2,9 2,4 3,6 3,7 3,4 3,3 2,5 2,8 2,5 2,7 1,9 0,6 0,8 0,4 0,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 3,6 2,1 2,2 2,2 2,7 2,5 1,2 0,9 1,1 1,2 0,9 0,4 0,8 0,3 0,1 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 0,1 1,5 -1,2 -1,7 -1,4 -1,8 -1,8 -1,1 -1 0,1 -1 0,3 0,5 -0,5 2,1 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 3,8 2,9 2,5 3,2 3,3 3,4 4 3,8 5,2 5,9 5,5 4,7 3,5 3,9 5,1 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 0,7 -0,2 0,2 1,6 1,4 1,4 0,4 0,3 1 0,4 1,4 0,9 0,5 1,5 0,7 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 0,5 0,6 2,0 1,9 1,7 1,4 1,6 1,5 0,9 0,8 1,3 1,3 1,6 1,5 2 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 0,0 0,2 -0,7 -0,3 0,5 2,2 2,1 1,9 1,6 1,5 1 -0,7 -2 -1,6 -0,2 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2 -1,3 -2,5 -1,0 -1,5 1,5 0,6 0,2 0,8 1,3 1,4 1,2 3,3 2,1 3,9 3,1 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 -0,5 -0,3 -1,0 1,1 2,8 1,6 1,4 1 1,2 2,6 3 1,9 2,7 2,5 1,9 2 0,7 1,3 2 2,1 2,2 4,0 3,9 3,9 3,9 4,1 4,4 4,4 4,4 4,5 1,8 1,8 1,7 1,6 2,5 2,6 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 2,7 2,5 2,5 2,4 2,6 2,6 2,6 2,5 3,1 2,6 2,7 2,4 3,1 2,7 2,6 3,2 3 3,6 2,9 3,3 2,8 1,7 1,4 1,4 1,5 2,0 2,1 2,3 1,6 1,6 1,5 1,9 1,7 0,8 1,2 2 2,5 1,9 1,8 1,8 2 3,5 1,7 1,4 1,5 1,9 2,2 2,3 2,1 2 2,2 2,3 2,1 1,4 1,2 1,3 1,6 1,8 1,6 1,9 2 2,4 1,7 0,9 0,5 0,4 0,5 1,2 0,9 0,8 0,7 0,9 1 1 1,2 1,3 1,4 1,7 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 2,3 2,4 2,5 2,2 1,9 1,6 1,4 1,1 1,2 1,1 1,2 1 0,5 0,2 0,2 1,8 2,1 2,5 2,1 1,7 2,2 2,2 2,3 2,0 1,7 1,4 1,2 1,2 1,6 1,6 2 2,2 2 1,8 1,9 2,7 2,0 1,9 1,9 2,2 2,6 2,6 2,8 2,5 2,1 1,8 1,6 1,1 0,8 0,7 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 2,3 2,1 1,9 2,2 2,4 2,7 2,9 2,9 2,8 2,3 1,8 1,6 1,5 1,1 1 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 3,6 2,0 2,1 1,0 1,7 2,1 2,0 2,4 2,0 1,6 1,7 1,7 0,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 0,6 0,4 0,4 1,1 2,1 3,8 4,0 4,4 4,4 4,1 2,6 1,7 1,6 1,3 1,4 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 1,4 1,8 1,7 1,6 0,7 0,5 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,0 -0,3 -0,5 -0,7 -0,6 0,2 0,2 -0,5 0,0 1,6 1,7 1,6 1,9 0,9 0,7 0,6 0,0 0,3 0,2 0,2 -0,2 -0,5 -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,4 -0,1 0,5 1,2200 1,2348 1,2336 1,2276 1,1812 1,1678 1,1686 1,1549 1,1659 1,1484 1,1367 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 Plačilna bilanca 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 1.925 2.241 2.678 580 684 508 531 642 803 702 595 776 189 261 234 245 Blago 6.501 7.288 7.963 1.758 2.121 1.874 1.651 1.918 2.286 2.109 1.790 2.093 705 741 675 651 Izvoz 4.575 5.047 5.285 1.179 1.437 1.366 1.120 1.276 1.483 1.407 1.195 1.317 516 481 440 406 Uvoz -1.139 -886 -807 -367 -204 -208 -28 -296 -254 -228 -93 -203 -59 -96 -49 -47 Storitve 1.259 1.374 1.592 359 299 353 421 438 320 413 445 424 108 84 108 106 Izvoz 2.398 2.260 2.399 727 503 561 449 734 574 642 538 628 167 180 156 154 Uvoz -381 -299 -406 -91 -67 -46 -138 -73 -120 -75 -229 -114 -38 -20 -10 -17 Primarni dohodki 713 828 789 200 205 239 175 201 172 241 181 183 63 66 75 76 Prejemki 1.094 1.127 1.196 291 272 285 314 274 292 316 410 296 101 86 85 92 Izdatki -303 -324 -225 -65 -59 -59 -41 -35 -28 -120 -20 -24 -141 91 -9 31 Sekundarni dohodki 1.187 2.088 2.527 686 729 40 915 701 699 213 544 338 128 225 376 319 Prejemki -864 -495 -933 51 -100 -256 -25 -226 -465 -217 -428 -131 69 -25 -143 97 Izdatki 434 570 362 263 107 23 259 -10 18 94 419 -88 88 -118 136 171 Kapitalski račun 1.298 1.065 1.295 212 206 279 284 216 483 311 847 44 20 -92 279 74 Finančni račun 5.023 2.987 750 561 666 2.064 -1.290 1.559 996 -515 534 -90 404 258 4 1.057 Neposredne naložbe -270 -185 -86 -115 -24 18 2 -76 24 -36 -177 7 -11 -5 -8 7 Imetja -2.606 -308 2.743 157 162 -1.774 2.239 -534 73 965 594 509 -343 -17 522 -855 Obveznosti -2.221 -1.381 2.031 -226 -1.092 -139 814 374 -371 1.214 658 1.364 -418 -286 -389 -141 Naložbe v vrednost. papirje 35 72 68 34 15 -8 42 35 16 -25 31 1 5 5 5 -9 Finančni derivativi -2.132 -2.076 1.590 -388 -1.259 132 227 137 -286 1.512 4 1.114 -445 -144 -671 -239 Ostale naložbe -203 -115 207 6 -38 -34 -6 91 50 72 51 324 -8 -17 -13 14 Imetja 10 5 -7 -1 3 0 1 1 -1 -8 8 0 1 1 1 0 Ostali lastniški kapital 167 615 303 171 115 -197 463 105 54 -318 560 -64 25 -172 262 115 Gotovina in vloge -97 118 -130 -49 73 -31 87 5 -205 -18 4 -9 3 42 27 -23 Posojila 385 -1.073 -713 -383 -1.255 1.635 -1.426 908 -444 249 64 856 -75 -269 -910 714 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 4 20 2 20 0 0 0 0 0 2 0 -1 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 1.128 365 -524 14 -430 1.679 -1.318 187 242 365 129 444 169 69 -669 707 Ostale terjatve -818 -1.853 -490 -507 -695 -262 -237 131 -85 -299 -105 153 -167 -300 -227 -115 Obveznosti -8 5 20 -8 2 -8 27 21 -14 -14 40 0 1 1 1 -3 Ostali lastniški kapital 137 411 331 53 -56 224 112 243 -201 179 5 115 -50 -95 89 151 Gotovina in vloge -57 -21 -52 45 -76 2 -10 327 -385 16 -4 145 -28 57 -104 -25 Posojila 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -97 89 52 33 25 -12 -12 -22 70 16 21 44 10 14 2 14 Komercialni krediti in predujmi -452 -223 158 209 -104 -473 263 37 -73 -68 -87 -284 3 -43 -64 -134 Ostale obveznosti -67 26 -121 18 -34 -28 70 11 227 -337 -22 41 -30 13 -17 -12 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -97 89 52 43 33 25 -12 -12 -22 70 16 21 -2 2 33 10 Neto napake in izpustitve -768 -999 -885 -169 1 -334 -498 -117 -159 -461 -149 -45 -53 66 -12 -87 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2017 2018 2019 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 23 127 236 158 299 252 182 265 280 212 307 217 183 1 281 143 228 5 396 246 278 56 21 74 67 188 164 64 199 196 75 101 6 91 -95 118 150 111 -232 215 204 118 2.581 2.218 2.387 2.365 2.785 2.507 2.679 2.746 2.738 2.245 2.623 2.906 2.859 2.293 2.689 2.677 2.904 2.860 2.992 2.854 3.075 2.525 2.197 2.314 2.298 2.597 2.343 2.616 2.547 2.542 2.170 2.522 2.899 2.768 2.388 2.571 2.527 2.793 3.092 2.777 2.651 2.957 109 154 188 146 197 219 208 216 263 261 279 288 226 188 209 170 216 310 234 232 285 554 669 541 503 607 645 619 654 786 777 723 739 650 720 565 575 650 742 657 695 855 445 515 353 356 410 426 411 439 522 516 444 451 424 532 356 405 434 431 423 463 570 -121 -40 3 9 -40 -93 -62 -141 -131 -79 -44 -45 -98 -85 29 -69 -53 -44 -23 -137 -73 112 135 152 151 117 130 145 164 112 96 112 116 110 188 213 104 128 131 160 133 111 232 175 149 143 157 223 206 305 244 175 155 161 208 273 185 172 181 175 182 270 184 -21 -8 -28 -63 -47 -38 -27 -8 -47 -45 -28 -32 -35 -7 -75 -108 -47 -30 -31 -53 -53 74 89 58 56 61 67 60 73 59 53 60 81 65 96 58 65 58 70 59 54 66 95 98 86 119 108 105 87 81 106 97 89 113 100 103 133 173 105 99 89 108 118 -5 -85 -12 -15 -15 -9 -8 -18 -24 7 -11 2 -7 -115 -15 -17 11 -7 -1 -17 -10 -67 -212 584 384 -54 217 536 -53 313 77 309 334 251 -372 429 342 -226 121 267 -50 474 -174 -180 32 -52 -4 -57 20 -189 -226 -147 -91 112 -89 -240 10 -444 6 -109 -51 29 22 -102 -46 40 116 103 0 -48 38 108 -210 121 231 -20 -117 77 172 170 -32 39 -94 95 71 134 8 168 107 57 -68 227 334 -63 212 119 69 123 67 616 164 77 90 -123 73 412 595 -1.456 321 -156 320 1.281 -42 233 455 308 90 -687 82 -1.511 2.162 -117 174 40 -304 -300 5 7 4 2 -4 -28 -26 -23 5 12 7 -11 -14 -11 -60 -54 -63 3 -2 5 8 -274 -645 2.008 147 84 -11 -741 218 296 -260 38 131 1.031 -196 1.962 -1.290 -78 28 273 208 782 25 -22 353 95 366 -101 71 404 -61 -411 101 285 1.038 -108 1.751 -1.314 220 180 728 457 806 -9 10 14 14 14 12 11 11 5 6 5 -8 -8 -9 -1 32 0 0 0 0 -2 46 325 217 -211 221 30 4 103 -63 -30 -193 131 1.005 376 1.295 -1.459 167 196 561 357 903 -17 -32 2 14 -22 8 28 55 5 -17 62 38 7 27 32 14 5 12 133 179 -5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -3 -3 -3 3 3 3 0 0 0 0 9 -321 68 138 257 -46 -17 168 24 -196 226 93 25 -436 174 193 193 16 -34 -46 -83 -4 -5 51 140 -104 -106 45 67 -32 -174 1 34 13 -65 249 -97 -148 -44 68 -33 -7 299 622 -1.655 -52 282 -90 811 186 -356 -151 64 154 6 88 -211 -24 299 152 454 249 24 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 -1 0 0 0 243 729 -1.365 -149 196 -78 365 -100 65 131 46 121 5 239 -64 111 81 131 155 158 81 -127 -19 -160 -18 -59 32 84 15 0 -55 -31 -51 -3 -245 12 -186 69 57 72 24 153 -3 -3 9 9 9 7 7 7 -5 -5 -5 -5 -5 -5 13 13 13 0 0 0 0 135 -62 -184 70 226 -13 -5 260 -53 -227 78 67 52 60 -285 151 139 -70 152 32 -174 51 -23 45 36 -90 -38 361 4 -364 4 -25 22 -43 37 114 -114 -4 36 74 35 -35 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -36 11 -4 -34 26 -6 1 -17 6 18 47 13 10 -7 27 -33 27 25 7 12 -37 -85 -254 360 240 -338 -26 362 -299 57 -142 12 115 74 -258 163 215 -466 123 -128 -279 206 Denarna gibanja in 2016 2017 2018 2017 2018 obrestne mere 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 4.618 6.247 6.290 4.937 5.041 5.173 5.297 5.485 5.600 5.781 6.041 6.247 6.290 6.273 Centralna država (S.1311) 6.273 5.170 5.154 5.856 5.784 5.699 5.524 5.489 5.491 5.136 5.114 5.170 5.154 5.099 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 576 571 576 588 581 573 572 563 559 556 550 571 576 571 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.154 9.733 9.765 9.352 9.413 9.447 9.476 9.541 9.604 9.660 9.699 9.733 9.765 9.778 Nefinančne družbe (s.11) 9.664 9.644 9.682 9.790 9.745 9.800 9.824 9.828 9.816 9.780 9.716 9.644 9.682 9.687 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.411 1.566 1.627 1.222 1.248 1.254 1.247 1.241 1.545 1.558 1.548 1.566 1.627 1.621 Denarni sektor (S.121, 122) 3.541 3.886 3.682 3.910 3.860 3.550 3.635 3.625 3.440 3.705 3.824 3.886 3.682 3.798 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 23.969 25.496 25.363 24.613 24.492 24.313 24.338 24.377 24.478 24.840 24.940 25.496 25.363 25.448 V tuji valuti 672 528 545 642 630 624 597 596 571 567 554 528 545 535 Vrednostni papirji skupaj 5.889 4.450 4.487 5.366 5.412 5.291 5.254 5.224 5.308 4.887 4.858 4.450 4.487 4.474 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge čez noč 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,21 0,13 0,16 0,15 0,10 0,11 0,11 0,11 0,14 0,13 0,13 0,14 0,14 0,15 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % 3-mesečni -0,264 -0,329 -0,321 -0,330 -0,330 -0,330 -0,330 -0,329 -0,329 -0,330 -0,329 -0,328 -0,329 -0,329 6-mesečni -0,164 -0,260 -0,266 -0,246 -0,251 -0,267 -0,273 -0,272 -0,273 -0,274 -0,274 -0,271 -0,274 -0,275 3-mesečni -0,747 -0,732 -0,735 -0,731 -0,729 -0,730 -0,728 -0,726 -0,726 -0,726 -0,745 -0,755 -0,740 -0,745 6-mesečni -0,671 -0,658 -0,653 -0,669 -0,661 -0,663 -0,651 -0,651 -0,650 -0,649 -0,653 -0,653 -0,644 -0,662 Vira: BS, EUROSTAT. 2018 2019 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 6.471 6.524 6.600 6.791 6.915 7.042 7.041 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 4.927 4.859 4.904 4.912 4.870 4.877 4.831 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 563 568 565 564 560 562 554 559 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 9.860 9.905 9.996 10.033 10.075 10.161 10.231 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 9.598 9.628 9.582 9.627 9.648 9.647 9.647 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 1.528 1.547 1.616 1.611 1.605 1.592 1.593 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 3.884 3.955 3.800 3.954 4.269 4.186 4.060 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 25.461 25.580 25.444 25.584 25.959 26.051 25.973 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 529 498 518 533 489 491 485 467 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 4.266 4.266 4.399 4.481 4.477 4.381 4.356 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 -0,328 -0,329 -0,325 -0,322 -0,321 -0,319 -0,319 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,271 -0,270 -0,270 -0,269 -0,269 -0,267 -0,268 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,740 -0,733 -0,726 -0,732 -0,725 -0,726 -0,731 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,657 -0,650 -0,647 -0,645 -0,647 -0,649 -0,652 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 Javne finance 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.842,2 16.803,3 18.593,0 4.445,0 4.026,9 4.372,9 4.170,8 4.712,5 4.607,9 5.101,9 4.518,5 4.673,8 1.397,7 1.443,3 1.404,1 1.525,5 Tekoči prihodki 15.203,9 16.251,4 17.575,5 4.312,2 3.927,5 4.212,6 3.994,9 4.525,9 4.251,7 4.803,1 4.271,9 4.369,5 1.321,6 1.426,3 1.356,0 1.430,3 Davčni prihodki 14.240,5 15.162,0 16.224,9 3.910,7 3.678,7 3.991,2 3.782,0 4.230,9 3.914,8 4.297,3 4.103,3 4.174,9 1.239,6 1.351,5 1.287,2 1.352,5 Davki na dohodek in dobiček 2.680,8 2.967,0 3.296,3 944,3 582,5 770,8 785,5 990,7 651,8 868,2 850,4 987,2 227,4 251,4 244,9 274,5 Prispevki za socialno varnost 5.720,6 6.092,1 6.549,8 1.510,8 1.510,5 1.598,2 1.592,8 1.619,6 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.714,9 511,6 509,4 514,6 574,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 19,8 21,3 21,6 5,4 4,9 6,1 5,0 5,6 5,0 6,1 5,3 5,3 1,5 1,9 1,9 2,2 Davki na premoženje 256,2 274,2 277,7 70,9 100,1 75,9 28,1 65,0 106,7 77,9 26,3 34,5 30,8 38,2 22,3 15,4 Domači davki na blago in storitve 5.432,9 5.722,8 5.989,3 1.411,3 1.463,5 1.521,3 1.336,8 1.519,5 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.438,4 462,3 531,3 516,1 473,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 81,9 83,3 89,8 20,4 21,7 19,9 22,6 21,4 22,7 23,2 25,5 27,4 7,6 7,5 6,3 6,1 Drugi davki 48,2 1,3 0,5 -52,4 -4,4 -1,0 11,2 9,3 5,6 -25,6 57,8 -32,9 -1,8 11,8 -18,9 6,2 Nedavčni prihodki 963,4 1.089,4 1.350,6 401,5 248,8 221,4 212,9 295,0 336,9 505,8 168,5 194,6 82,0 74,8 68,8 77,8 Kapitalski prihodki 96,2 91,2 152,7 24,3 17,4 33,0 28,6 37,3 43,9 43,0 23,6 26,4 6,0 7,8 11,0 14,1 Prejete donacije 10,4 9,5 12,4 1,3 6,0 1,5 0,2 1,5 7,1 3,6 5,2 5,7 4,6 0,6 0,5 0,3 Transferni prihodki 51,1 52,3 55,6 1,1 50,0 1,1 0,4 0,5 51,4 3,3 1,8 3,2 50,0 0,9 0,0 0,2 Prejeta sredstva iz EU 480,5 399,0 796,8 106,1 25,9 124,8 146,7 147,4 253,8 249,0 216,0 269,1 15,5 7,7 36,6 80,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.496,7 17.102,0 18.066,6 3.931,9 4.115,7 4.721,1 4.337,0 4.282,8 4.387,6 5.059,2 4.689,6 4.609,1 1.323,6 1.359,6 1.588,2 1.773,3 Tekoči odhodki 7.407,1 7.733,0 7.966,9 1.782,9 1.782,3 2.103,4 2.027,9 1.919,2 1.877,2 2.142,5 2.116,1 2.127,8 598,0 586,0 772,6 744,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.785,4 3.938,1 4.168,2 1.017,6 956,5 1.008,5 980,7 1.091,2 1.016,8 1.079,5 1.067,7 1.081,2 313,8 332,1 327,6 348,9 Izdatki za blago in storitve 2.371,4 2.626,6 2.633,2 590,9 586,2 886,0 552,0 642,6 640,6 798,0 602,3 629,1 176,9 209,3 350,4 326,3 Plačila obresti 1.074,2 985,3 867,9 144,2 206,5 116,2 462,5 145,7 190,3 69,5 404,2 373,6 95,3 33,5 77,7 4,9 Sredstva, izločena v rezerve 176,1 183,0 297,5 30,2 33,0 92,7 32,7 39,7 29,4 195,6 42,0 43,9 12,0 11,1 16,9 64,6 Tekoči transferi 7.700,0 7.912,9 8.235,0 1.882,0 2.001,8 1.989,8 2.034,4 2.027,4 2.071,1 2.102,1 2.187,9 2.099,5 613,6 623,5 661,0 705,3 Subvencije 397,0 425,4 443,8 67,1 79,8 108,2 159,9 103,9 52,7 127,3 161,8 65,7 20,2 20,6 45,1 42,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.495,5 6.665,1 6.925,4 1.652,2 1.718,8 1.650,0 1.678,4 1.715,1 1.811,9 1.720,0 1.784,6 1.820,8 530,2 538,0 540,2 571,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 727,8 748,0 792,5 146,7 184,6 206,5 174,8 192,4 193,4 231,9 216,6 193,5 59,0 63,9 61,6 80,9 Tekoči transferi v tujino 79,7 74,3 73,4 16,0 18,7 25,2 21,3 16,0 13,1 22,9 25,0 19,5 4,2 0,9 14,1 10,2 Investicijski odhodki 784,3 891,0 1.158,6 145,4 208,1 428,5 111,2 197,5 292,4 557,6 156,1 178,8 62,4 87,2 103,8 237,5 Investicijski transferi 177,8 186,6 272,7 23,1 37,0 103,8 29,7 54,4 42,1 146,4 24,7 32,8 18,3 30,6 19,1 54,1 Plačila sredstev v proračun EU 427,4 378,5 433,4 98,4 86,5 95,6 133,8 84,4 104,8 110,5 204,8 170,1 31,3 32,2 31,8 31,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -654,5 -298,7 526,4 513,1 -88,8 -348,2 -166,2 429,7 220,3 42,7 -171,1 64,7 74,1 83,7 -184,1 -247,8 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 9 1.465,5 1.322,9 1.382,4 1.717,1 1.418,4 1.577,0 1.461,6 1.682,9 1.463,3 1.790,8 1.542,8 1.768,2 1.547,5 1.401,3 1.569,8 1.702,7 1.622,5 1.618,8 1.461,5 1.556,1 1.431,0 1.302,2 1.261,7 1.582,6 1.391,2 1.552,0 1.390,2 1.471,5 1.390,0 1.764,5 1.498,0 1.540,6 1.525,6 1.372,4 1.373,9 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,2 1.376,0 1.245,0 1.161,1 1.515,1 1.275,0 1.440,8 1.237,8 1.367,4 1.309,6 1.418,4 1.435,5 1.443,3 1.473,5 1.315,3 1.314,5 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 263,2 252,9 269,4 347,6 284,7 358,4 115,2 279,3 257,3 271,5 280,8 316,0 289,6 275,3 285,4 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 542,8 507,7 542,3 543,5 537,1 539,0 541,0 537,8 543,6 540,7 550,6 623,7 575,5 563,7 571,1 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 1,8 1,5 1,7 1,9 1,8 1,9 1,9 1,5 1,6 1,8 1,9 2,3 1,9 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 12,2 7,6 8,3 18,2 16,8 29,9 33,1 38,3 35,3 39,2 23,3 15,4 10,6 8,1 7,6 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 516,9 457,1 362,8 590,1 418,9 510,4 533,5 518,1 449,0 591,4 561,5 479,6 531,1 503,3 393,4 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 6,7 9,6 6,4 8,3 5,5 7,5 7,5 8,1 7,1 7,8 8,6 6,9 7,3 8,9 9,2 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 32,3 8,6 -29,7 5,5 10,1 -6,3 5,5 -15,7 15,7 -33,9 8,9 -0,5 57,6 -45,8 46,0 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 55,0 57,2 100,6 67,5 116,2 111,3 152,4 104,1 80,4 346,1 62,5 97,2 52,0 57,1 59,4 78,1 141,6 160,4 130,0 77,9 7,7 11,1 9,7 10,3 9,4 17,6 17,6 8,8 17,4 16,2 12,9 13,9 7,6 8,2 7,8 10,4 11,5 9,2 14,9 7,3 -0,7 0,2 0,7 0,5 0,2 0,8 1,2 0,4 5,5 1,0 0,7 2,0 0,0 5,0 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 0,1 0,1 0,2 0,0 0,4 0,0 50,1 1,1 0,1 0,5 0,0 2,8 0,1 1,7 0,0 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 27,5 9,2 110,0 123,7 17,2 6,5 2,5 201,0 50,3 8,7 31,3 209,0 14,2 13,9 187,9 67,2 68,7 42,1 8,1 9,0 1.412,4 1.418,1 1.506,5 1.448,8 1.379,5 1.454,5 1.554,8 1.454,6 1.378,2 1.439,2 1.598,1 2.022,0 1.572,4 1.502,3 1.614,9 1.491,9 1.454,3 1.560,0 1.700,9 1.488,2 651,8 613,8 762,3 678,4 587,1 653,7 638,6 646,6 592,0 582,7 706,0 853,9 689,2 648,0 779,0 700,8 605,5 704,2 691,1 658,2 321,1 329,5 330,0 326,2 336,2 428,8 341,4 343,9 331,5 349,7 348,2 381,6 341,7 359,9 366,1 355,2 362,5 458,7 374,5 368,0 176,1 178,5 197,4 219,4 216,7 206,5 242,8 217,3 180,5 215,3 251,8 331,0 194,8 187,4 220,2 221,6 223,1 224,7 251,4 205,4 147,5 94,0 221,0 118,7 21,6 5,4 44,9 75,2 70,2 7,9 56,8 4,8 145,4 91,9 166,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 7,0 11,8 13,9 14,1 12,6 13,0 9,5 10,1 9,7 9,8 49,3 136,5 7,3 8,9 25,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 683,3 706,8 644,3 679,9 681,5 666,0 776,0 653,9 641,3 658,1 680,2 763,9 766,3 693,7 727,9 677,8 716,0 713,4 849,7 668,5 73,5 76,6 9,8 39,3 37,4 27,2 13,9 15,4 23,4 21,1 22,2 84,0 122,5 8,6 30,6 26,5 39,8 47,1 20,0 16,5 551,7 561,9 564,7 573,6 573,7 567,7 688,6 564,7 558,6 567,5 570,6 582,0 576,9 607,1 600,5 613,1 600,3 603,2 745,8 578,6 51,6 62,5 60,8 59,5 65,7 67,3 67,9 68,2 57,2 67,8 72,4 91,6 56,2 68,3 92,1 33,1 69,9 60,1 77,0 62,9 6,5 5,7 9,0 7,6 4,7 3,7 5,6 5,5 2,1 1,7 14,9 6,3 10,6 9,7 4,7 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 30,4 34,2 46,6 47,6 64,0 85,9 94,5 106,2 91,7 132,0 151,1 274,4 44,2 55,2 56,7 67,0 88,6 85,1 102,0 100,2 8,4 6,9 14,4 10,0 19,4 25,0 13,0 12,8 16,3 30,0 24,5 92,0 7,2 8,1 9,3 15,4 16,6 17,0 17,2 19,8 38,6 56,4 38,7 32,9 27,5 23,9 32,8 35,1 37,0 36,4 36,2 37,8 65,6 97,3 41,9 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 53,1 -95,2 -124,1 268,3 39,0 122,5 -93,2 228,3 85,1 351,7 -55,2 -253,8 -25,0 -101,1 -45,1 210,8 168,2 58,9 -239,4 67,9 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, EMU – evrsko območje, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FI – Finačni instrumenti; INOP – Izvedbeni načrt Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje; MF – Ministrstvo za finance, PMI – Purchasing Managers' Index, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS,TLTRO – targeted longer-term refinancing operations, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZK – Združeno kraljestvo, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Čile, HR – Hrvaška, CZ – Češka, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemčija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grčija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turčija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. št. 6/2019, let. XXV