Letnik 1916. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXII. Izdan in razposlan 10. dne avgusta 1916. Vsebina: Št. 247. Ukaz v izvršitev cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. o davku od vojnih dobičkov. 247. Ukaz finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916.1. v izvršitev cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. I. (drž. zak. št. 103) o davku od vojnih dobičkov. Na podstavi §§ 29 in 31 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103) se ukazuje v poraznmu s pravosodnim ministrstvom: I. Oddelek. Davek od vojnih dobičkov družb. Člen 1. Davku zavezane družbe (§ 1). Davku, od vojnih dobičkov po I. oddelku cesarskega ukaza so zavezane delniške družbe, na cesarskem patentu z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253) sloneča delniška društva, nadalje komandi!ne družbe na delnice, rudarske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge 1er družbe z omejeno zavezo, to družbi' lirez ozira na to, morajo-li po S 115, točka I, zakona z dne 6. marca 1906. I. (drž. zak. št. 58) plačevati pridobnino po II. ali po I. poglavju zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) v besedilu novele z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) (z. o o. d.). Člen 2. Davčna podlaga (§ 2). I. Davčna podlaga je večji donos, ki se je dosegel v posameznih vojnih opravilnih letih (člen 3) nasproti poprečnemu čistemu donosu (poprečnemu donosu) merodajnili opravilnih let v miru (poprečnih let) (člen 8). / Večji donos je dognati in obdačiti za vsako vojno opravilno leto posebej. Pri inozemskih družbah je dati poizvedbi davku zavezanega večjega donosa v podlago le opravilne posledke tuzemskega obrata (člen 7, št. 6). II. Različno od tega velja za večji donos: 1. Pri tuzemskih družbah, ki še niso dovršile opravilnega leta pred 1. dnem avgusta 1914. 1. (novo nastalih družbah), v posameznih vojnih opravilnih letih doseženi čisti donos (člen 5 do 7 in 9), kolikor presega 6 odstotkov napravne glavnice (člen 4) po njenem stanju s pričetkom vojnega opravilnega leta. Movtnlsch.) 1 46 2. Pri inozemskih družbah, kojih tuzemski obrat pred 1. dnem avgusta 1914. 1. še ni trajal polno opravilno leto, v posameznih vojnih opravilnih letih doseženi čisti donos tuzemskega obrata. III. Z davku zavezanim večjim donosom je umevati vedno letni znesek, ki ga je preračunih iz posledkov polnih let; kolikor so za ta preračun merodajni čisti donosi vojnih ali mirnih opravilnih let, ki obsegajo daljšo ali krajšo dobo nego eno leto, jih je preračunati na letne zneske, da se poizve večji donos (člen 10, točka H). IV. Ako se pokaže v skupnem uspehu podjetij družbe v enem izmed vojnih opravilnih let izguba, jo je v drugih vojnih opravilnih letih odbiti od večjega donosa tistih podjetij, iz katerih izhaja, in sicer je odračuniti izgubo prvega vojnega opravilnega leta najprej od večjega donosa neposrednje sledečega leta, izgubo poznejših vojnih opravilnih let pa najprej od večjega donosa prejšnjih vojnih opravilnih let, počenši z neposrednje prejšnjim letom. Kolikor je po tem zaračuniti izgubo na večji donos, od katerega se je že predpisal davek od vojnih dobičkov, je dodatno popraviti predpis. Izguba se poizve po načelih veljajočih za poizvedbo čistega donosa. K izgubi je priračuniti pripadajoči najmanjši davek z dokladami vred (člen 7, št. 2). Da ne bo dvakratnega vpoštevanja izgube, je pri pogodovanih zadrugah ter pri družbah z o. z. izgubo, ki se. je vračunila po § 94, lit. g, z. o o. d., oziroma § 115, IV, št. 3, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58) pri odmeri pridobnine, zopet privzeti v donos. V. Ako je poleg pridobnini zavezanih podjetij tudi kaj davka prostih podjetij (obratnih strok), je davčna podlaga, izvzemši v členu 7, št. 6, navedeni primer, le večji donos pridobnini zavezanih podjetij (obratnih strok). VI. Davčne dolžnosti ni pri tuzemskih in pri inozemskih družbah, ako letni večji donos ne presega 10.000 K. Člen 3. Vojna opravilna leta (§ 2, odstavek 1). Za vojna opravilna leta morajo veljati opravilna leta, ki spadajo docela ali deloma v dobo od 1. dne avgusta 1914. 1. do 31. dne decembra 1916. 1. Ako obsega na primer opravilno leto dobo 12 mescev, začenči a) s dnem januarja, 5) s 1. dnem junija, e) s 1. dnem oktobra, veljajo za vojna opravilna leta v primeru a) tri koledarska leta 1914, 1915 in 1916, v primeru b) tri opravilna let 1914/15, 1915/16 in 1916/17, ki končavajo z 31. dnem maja, v primeru c) štiri opravilna leta 1913/14 do vštevši 1916/17, ki končavajo s 30. dnem septembra (člen 10, točka IV). Tudi opravilna leta, ki obsegajo dobo več ali manj nego 12 mescev, morajo veljati za vojna opravilna leta, ako so dani v odstavku 1 navedeni pogoji (člen 2, I, odstavek 2) Člen 4. Napravna glavnica (§ 2, odstavek 2; § 23). Napravna glavnica obsega: 1. Osnovno glavnico, to je pri delniških družbah in delniških društvih vplačano delniško glavnico, pri komanditnih družbah na delnice vplačano komanditno delniško glavnico, prištevši vložbe komplementêrjev, pri rudarskih družbah glavnico rudarske družbe, pri družbah z o. z. vplačano osnovno glavnico in pri zadrugah znesek vplačanih opravilnih deležev. 2. Glavnice, ki ■ so jih družabniki razen te osnovne glavnice trajno posvetili obratu za opravilni vložek, tako zlasti pri rudarskih družbah novce, ki so jih rudarski družabniki poleg rudarske glavnice dali za izvršitev novih investicij, ali pri družbah z o. z. glavniške vložke, ki jih družabniki razen osnovne vloge trajno porabljajo v opravilnem obratu. 3. Prave, po bilanci za reserve izkazane reserve, torej izključivši vse vrste tihih reserv ter na stran dejane zneske (račune o vrednosti), ki služijo za izravnavo znižb vrednosti in izgub. Sovpoštcvali je tudi dotacije, odkazane pravim reservain iz čistega donosa šele s sklepom občnega zbora, nadalje odnose dobička. Toda na stran dejani zneski iz donosov vojnih opravilnih let se smejo le toliko privzemati v napravno glavnico, kolikor družba dokaže, da mora na stran dejani znesek služiti podjetju ne z golo rabo glavnice, temveč z neposrednjim porabljanjem v opravilnem obratu. Bilančno izkazane odnose izgub ter odvzeinke iz reservnih zakladov, ki jih sklene občni zbor, je odračuniti od napravne glavnice. Poizvedba čistega donosa. Člen 5. Obča načela (§ 4). I. Čisti donos tako vojnih kakor tudi mirovnih opravilnih let je preračunjati po predpisih, veljajočih za posebno pridobnino, oziraje se na naslednja določila tega člena ter členov 2 (IV, odstavek 3), 6, 7 in 9. Po istih načelih je ravnati zlasti tudi pri družbah z o. z., zavezanih obči pridobnini. II. Presojaje primernost odpisov od vrednosti in položb v posebne zaklade (§ 95, lit. f, z. o o. d.) se je ozirati na izredne znižbe vrednosti in izgube, ki jih je povzročila vojna. Z njimi je umevati poleg razdejanih vrednosti na obratnih napravah v vojnem ozemlju tudi vse druge ncposrednje ali tudi le posrednje po vojni povzročene izgube, zlasti izgube pri dolžnikih, potem če so obratila (stroji, orodja in dr.) izgubila vrednost zaradi posebno intensivnega uporabljanja v vojni, nadalje znižbe vrednosti in izgube, ki se pokažejo pozneje, ko preide podjetje v mirovno gospodarstvo (razvrcdenje obratnih naprav, ki so se ustanovile zgolj za namene vojne industrije, izguba vrednosti na zalogah nasproti plačanim vojnim cenam in dr.). Ozirati pa se je tudi na to, ali se niso te izgube v danem primeru že zadostno vpoštevale z reservami za vojno izgubo, ustanovljenimi v zmislu cesarskega ukaza z dne 11. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 60). Kolikor se spozna, da so odpisi v vojnih opravilnih letih neprimerni, jih je brez ozira ■r,u to, katerih aktiv se tičejo, torej zlasti tudi tedaj privzeti v čisti donos, ako so se odpisali na zalogah blaga in drugih aktivah, ki se hitreje reproducirajo v opravilnem obratu. Na drugi strani morejo družbe zahtevali, da se od čistega donosa vojnega opravilnega leta odračunijo listi v njih obseženi zneski dobičkov, glede katerih se trdno (8 predložbo faktur, uradnih cenikov, mnenj izvedencev in dr.) dokaže, da izvirajo iz manjše cenitve zalog blaga in sirovin. ki je podstava zadnje mirovne bilance. V mirovnih opravilnih letih pa je vpo-stevati odpise in cenitve/ vseskozi z zneski, vzetimi ob odmeri pridohnine. III. Vse v vojnih opravilnih letih dosežene in zaračunjene, toda ne tudi v objavljene račune o donosih (račune o dobičku in izgubi) teh let vstavljene opravilne donose je posebej izkazati davčnemu oblastvu. To velja zlasti o donosih, ki so se izven računa o dobičku in izgubi porabili za odpis aktiv ali neposrednje odkazali glavni-škemu računu ali reservi za izgube. Kolikor se ne dokaže davka prosta poraba ali namemba takih donosov, jih je po določilih zakona o osebnih davkih privzeti v čisti donos. Člen 6. Razlike od zakona o osebnih davkih: V vojnih opravilnih letih ne zaračunjeni dobički (§ 14). I. Različno od določila § 92 z. o o. d. je v preračun čistega donosa, ki je določen za davek od vojnih dobičkov, privzeti tudi take donose, ki so se sicer dosegli že v vojnih opravilnih letih, pa se še niso zaračunili v teh letih (dobički iz opravil konsorcijev in sindikatov, iz kartelnih pogodb in drugih opravilnih zvez), nadalje prirastek vrednosti zalog (člen 5, II, odstavek 2), ako in kolikor je nastal v vojnih opravilnih letih, pa se tukaj ni vpošteval v knjigah. Pri tem ni razlike, iz katerih razlogov se je zaračunilo šele pozneje (izostali 'obračun z od-jemniki, knjigovodska navada, opravilni zadržek, pomota itd.) in kako so se porabili pozneje zaračunjeni donosi (dotacija reserv za izgube, nepo-srednji odpis aktivnega postavka in dr.). Donose tukaj omenjene vrste je privzeti v čisti donos zadnjega vojnega opravilnega leta, prirastek vrednosti po stanju s koncem tega leta; toda družba more od prirastka vrednosti odstaviti kvoto, ki ustreza primernemu vpoštevatiju nevarnosti za izgubo, ki jo je presojati po ozna-menjenem' času. Gledé dodatne priznave je razlikovati: 1. Dobičke, ki so se zaračunili šele po preteku zadnjega vojnega opravilnega leta, pa so se zaračunili še pred koncem 1918. 1., naj prizmjo drutbe v štirih lednih po preteku tistega opravilnega leta, v katerem se je zaračunilo. Priznati se mora z računskim izpiskom, kateremu je pridejati p smeno izjavo z vsebino, da se drugi donosi v § 14. odstavek 1. omenjene j vrste niso zaračunili v dotičnem opravilnem letu. j 2. Vse do konca leta 1918. ne zaraeunjene dobičke iz vojnih opravilnih let je dokazati davčnemu oblastvu do 31. dne januarja 1919. 1. ter natančno razložiti posamezna opravila. Da se privzamejo v davek od vojnih dobičkov, more odrediti davčno oblastvo tudi, preden se zaračunijo, ako po njegovem preudarku ni nikakih tehtnih razlogov, da bi se dalje odlagal zaračun. Toda davčno oblastvo mora poprej zaslišati družbo in na njen predlog tudi izvedence. 3. Prirastek vrednosti zalog se mora priznati najdalje eno leto po koncu zadnjega vojnega opravilnega leta. II. K dobičkom, ki jih je dodatno priznati po tem členu, spadajo tudi tisti deli reserv za vojne izgube, ustanovljenih po cesarskem ukazu z dne 11. marca 1915. I. (drž. zak. št. 60), ki izvirajo iz donosov vojnih opravilnih let, ki so se ob odmeri pridobnine pripoznali za vštevni odbitni postavek in se do časa, ko se opusti reserva za vojne izgube (§ 1, odstavek 2 in 3, omenjenega ukaza) niso porabili, kakor je bilo določeno. III. Kazenske posledice opuščene priznave v zmislu točke 1, št. 1, 2 in 3, določa člen 31. št. 2. Člen 7. Nadaljnje razliko od zakona o osebnih davkih (§ 4, odstavek 1 in 3; g 15). 1. Obresti od hipotečnih posojil, prednostnih obligacij in drugih delnih zadolžnic (§ 94, lit. c, z. o o. d.) so števen odbitni postavek, torej jih je zopet odračuniti od pridobninske podlage, privzete za odmero davka od vojnih dobičkov, kolikor so bile že obsežene v njej. Ne vštčvne pa so tudi pri davku od vojnih dobičkov obresti (td glavniških vlog družabnikov (delnic, prednostnih delnic, opravilnih vlog. zadružnih deležev, vlog komanditov in dr.), nadalje tudi obresti od posojil, ki so jih dovolili družbi z o. z. njeni družabniki za trajno plodonosno porabljanje v opravilnem obratu (g 115, IV, št. 2, zakona z dne 6. marca 1906. 1. [drž. zak. št. 581). 2. Dopusten odbitni postavek je tudi posebna pridobnina z dokladami vred: a) S tem je umevali pridobnino, ki pripada od čistega donosa, preračimjenega po pridob-ninskih predpisih, mirovnega ali vojnega opravilnega leta, ki prihaja vsakočasno v poštev, torej ne morda v dotičnem letu zaračunjeni davek prejšnjega leta ali prihranek za davčno reservo (§ 94, lit. f, z. o o. d.). b) Kolikor v času odmere davka od vojnih dobičkov niso znani prikladni odstotki k pri-dobnini za vsakočasno po § 92 z. o o. d. merodajno davčno leto, bo dati odmeri doklade v podstavo odstotne postavke, ki jih mora dokazati družba, in sicer tistega leta, za katero se je» zadnjikrat predpisala pridobnina. Družbi pa je dano na voljo, da naznani odstotne postavke, ustanovljene za davčno leto, ki je merodajno po g 92 z. o o. d., davčnemu oblastvu pozneje, da popravi oznamenjimi odbitni postavek v nlku zastaranja. e) Pri družbah z o. z., zavezanih obči pridob-nini. je poizvedeti znesek pridobnine, ki ga je odračuniti, po določilih, ki veljajo^ za družbe z o. z. z napravno glavnico čez en milijon kron. Da se preračunijo doklade, je porazdeliti davčni znesek v razmerju v posameznih občinah predpisanih zneskov obče pridobnine, oziraje se na kvoto, pripadajočo na sedež družbe. Vse izkaze, potrebne za preračun doklad, morajo dobaviti družbe. Zaračunjeuo občo pridobnino z dokladami vred je privzeti v čisti donos (g 19). 3. V zmislu II. poglavja zakona o osebnih davkih davku zavezanih porah občih reservnih zakladov, ki veljajo po g 98 z. o o. d. za ne-obdačene, ni priračuniti k čistemu donosu, kolikor so pa že bile obsežene v njem (kakor na primer, ako se prenese, kar se je vzelo iz takega zaklada, na račun o dobičku in izgubi), jih je odračuniti od čistega donosa. 4. Izločiti se da iz čistega donosa vojnih opravilnih let po pogojih člena 9 tudi večji prejemek iz posesti delnic in opravilnih deležev kake druge družbe. 5. Zaračunjeni davek od vojnih dobičkov ni dopusten odbitni postavek. 6. l*ri tuzemskih družludi je privzeti v čisti donos mirovnih in vojnih opravilnih Id s pridržkom določila člena 33 tudi inozemske opravilne posledke, brez razlike, ali se vt inozemstvu obratuje obratovališče ali ne (§§ 87 do 89 z. o o. d.). (lien 8. Poprečni donos (§ 5). I. Poprečni donos (člen 2) je preračuniti iz opravilnih posledkov zadnjih petih opravilnih ne-posrednje pred 1. dnem avgusta 1914. 1. (mirovna opravilna leta); pri tem je izločiti leti, v katerih se je dosegel najvišji in najnižji čisti donos. t Pri tuzemskih družbah sta ti dve leti, ki ju je izločiti, leti s čistim donosom, ki je v razmerju k napravni glavnici (člen 4) najvišji in najnižji, torej z vsakočasno najugodnejšim in najneugodnejšim odstotkom donosnosti. Preračunu odstotka donosnosti je dati v podstavo stanje napravne glavnice ob koncu dotičnoga mirovnega opravilnega leta. Pri inozemskih družbah je dognati ti leti na podstavi absolutnih številk tuzemskega čistega donosa, preračunjenih za posamezna mirovna opravilna leta. Ako so potekla pred 1. dnem avgusta 1914. 1. Sele štiri mirovna opravilna leta, je preračuni ti poprečni donos iz opravilnih posledkov zadnjih treh mirovnih opravilnih let. Ako ima družba le tri ali dve mirovni opravilni leti, so ta leta merodajna za poprečno poizvedbo. Ako je le eno samo mirovno opravilno leto, jo vzeli opravilni posledek tega leta. il. Iz čistili donosov potemtakem merodajnih mirovnih opravilnih let (poprečnih let) je preračunih poprečni donos. Pri tuzemskih družbah pa je paziti še na naslednje: I. Ako se je v mirovnih opravilnih Ustili povišala napravna glavnica, je prišteti čistemu donosu poprečnih let za čas, v katerem Se glavnica ni bila povišana, najprej znesek letnih ti odstotkov te pomnožilve glavnice in potem šele preračuniti poprečnino. Ako se vplača zvišana glavnica, kakor na primer pri novih izdajah delnic, v več obrokih, je smatrati za čas zvišbe zadnji vplačilni rok. 2. Ako se zaradi izgub ne podaja poprečni donos ali ako ne dosega 6 odstotkov napravne glavnice po njenem stanju s koncem zadnjega poprečnega leta, ga je šteti s 6 odstotki te glavnice. Pri novo nastalih družbah se uporablja določilo člena 2, II, št. 1. 3. Ako je napravna glavnica v vojnem opravilnem letu višja nego koncem zadnjega poprečnega leta, je k poprečnemu donosu prihiti na leto 6 odstotkov zvišbe glavnice. Priračuniti je, ako je bila zvišana glavnica že začetkom vojnega opravilnega leta, polni letni znesek, ako se zviša v teku vojuega opravilnega leta, pa le delni znesek, ustrezajoč ostanku vojnega opravilnega lela. 4. Določila št. 1 in 3 se uporabljajo na zvišbe glavnic za vojna in mirovna opravilna leta z dobo več ali manj nego 12 mescev tako, da se poizvé doba, za katero je priračuniti, vsakočasno iz razmerja dejanskega trajanja takega opravilnega leta k dobi enega leta (12 mescev). 5. Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah je brez izjeme merodajen prirastek glavnice, ki se vsakočasno izraža v stanju glavnice “na koncu leta. lil. Pri delniških družbah, ki so v mirovnih ali vojnih opravilnih letih vzprejele kako drugo družbo z združitvijo (fuzijo), je poizvedeti poprečni donos, sooziraje se na opravilne posledke in, ako gre za tuzemske družbe, tudi vpoštevaje napravno glavnico fuzijoniranih družb. . Člen 9. Posest delnic ali deležev kake druge družbe (§ 8). Ijružhe, ki imajo delnice ali deleže kake druge družbe, imajo pravico od čistega donosa vojnega opravilnega leta odbiti, kar so prejele v tem letu več iz delnic ali deležev, 1. ako so v dotičnem vojnem opravilnem letu oh času, ko se je sklenilo o razdelitvi dobička druge družbe, imele več nego eno pétinko vseli delnic ali deležev le poslednje družbe, 2. ako je bila ta druga družba v letu, iz čigar donosov so pod 1. omenjeni večji prejemki, zavezana davku od vojnih dobičkov. Višina večjega prejemka, ki se dä izločiti, se določa po posesti delnic ali deležev v času, oznamenjenem v odstavku 1, št. 1. Kolikor posest v vojnem opravilnem letu ne presega posesti v zadnjem mirovnem opravilnem letu, je preračunih izločljivi večji prejemek iz razlike med deleži dobička, pripadajočimi v tem letu na posest vojnega leta, in deleži dobička, pripadajočimi na isto število delnic in deležev v poprečnih letih. Za posest delnic in deležev, ki sega čez stanje zadnjega mirovnega opravilnega leta, se podaja izločljivi večji prejemek iz primerjave v vojnem opravilnem letu nanj pripadajočih deležev dobička s 6odstotnim obrestovanjem glavniškega zneska, porabljenega za nabavo delnic in deležev. Vse merodajne okolnosti morajo družbe verojetno dokazati. Člen 10. Izmera davka (§§ 3 in 6). I. Tuzemske družbe morajo plačevati davek od vojnih dobičkov od tistega dela večjega donosa, ki ne presega 5 odstotkov napravne glavnice (člen 4) po njenem stanju začetkom dotič-nega vojnega opravilnega leta, z 10 odstotki, od tistega dela večjega donosa, ki presega 5 odstotkov, pa ne 10 odstotkov napravne glavnice, s 15 odstotki, oil vsakih nadaljnjih začetih ali polnih 5 odstotkov s postavkom, višjih vselej za 5 odstotkov, do najvišje izmere 35 odstotkov. Inozemske družbe morajo plačevati davek po znesku davku zavezanega tuzemskega večjega donosa. Davek znaša pri davku zavezanem večjem donosu ne več nego 200.000 K. . . 20 odstotkov več nego 200.000 K do 400.000 K 25 „ , 400.000 , „ 700.000 „ 30 , , 700.000 , „ 1,000.000 „ 35 „ , 1,000.000 „ ,...........40 večjega donosa. II. Ako trajajo vojna opravilna leta več ali manj nego 12 mescev, je preračunih davek, ki pripada od letnega večjega donosa, poizvedenega po členu 2, točka lil., na dejansko trajanje voj- nega opravilnega leta in ga predpisati z višjim ali nižjim zneskom, ki se pokaže po tem. III. Davek je odmerjati tako, da od davku zavezanega letnega večjega donosa, odbivši davek, ne sme preostajati manj nego 10.000 K. Pri inozemskih družbah ne sme vrhutega od davku zavezanega letnega večjega donosa višje stopnje, odbivši davek od vojnih dobičkov, nikdar preostajati manj, nego oslane od najvišjega večjega donosa bližnje nižje stopnje, odbivši pripadajoči davek. IV. Pri družbah, kojih prvo vojno opravilno leto konča pred 31. dnem decembra 1914. ]., je predpisati od večjega donosa zadnjega vojnega opravilnega leta pripadajoči davek le toliko, kolikor presega od večjega donosa prvega vojnega opravilnega leta odmerjeni davek. To določilo velja pa le za tiste primere, v katerih sega zadnje vojno opravilno - leto čez 1. dan avgusta 1917.1. Člen 11. Ustavitev in prenos podjetij (§ 7). Davek od vojnih dobičkov je predpisati vedno tudi od večjega donosa tistega vojnega opravilnega leta, v katerem nastopijo premembe v razmerah davku zavezane družbe z ustavitvijo podjetja ali z njega prenosom na drugo osebo ali s predrugačbo v drugo pravno obliko ali kako drugače. V takih primerih je v vojnih opravilnih letih doseženi večji donos poizvedeti po členu 2 in od njega po členu 10 pripadajoči davek od vojnih dobičkov predpisati za dobo zadnjega opravilnega leta. Ako se prenese podjetje (tudi ako se fuzijo-nira ali predrugači v drugo pravno obliko), je predpisati za zadnje opravilno leto {'pripadajoči davek vedno predajniku, ne kratč v členu 41, točka II zaukazanega prevzemnikovega jamstva. Ako prenese družba vsa svoja podjetja ali del svojih podjetij na osebo, ki ni zavezana davku od vojnih dobičkov družb, pa nadaljuje obrat za prevzemnikov račun ali dogovori obratovanje za prevzemnikov račun od kakega prejšnjega časa, je predpisati davek predajniku tudi gledé večjega donosa iz časa tega obratovanja. Pri tem je ravnati tako, da se poizve večji donos na podstavi posledkov ilotičnega vojnega opravilnega leta in da st predpiše družbi, ki prenese, na čas obratovanja pripadajoča kvota od davka, preračunjenega ;od njega. Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah ni pridobitve ali izgube v § 85 z. o o. d. določenih ugodnosti enačiti, kakor da je nastalo novo podjetje. Člen 12. Pristojnost davčnega oblastva. Davek od vojnih dobičkov mora odmeriti listo davčno oblaslvo I. stopnje, ki je pristojno za odmerjanje posebne pridobnine. Finančno ministrstvo pa more tudi zaukazati, da odmeri davek od vojnih dobičkov drugo nego za odmero pridobnine pristojno davčno oblastvo. A ko je drugo davčno oblastvo pristojno za odmero davka od vojnih dobičkov za poznejše vojno opravilno leto nego gledé prejšnjih vojnih opravilnih let, naj odmeri davek za ta leta, kolikor še ni odmerjen, sedaj pristojno davčno oblastvo. Člen 13. Postopek. 1. Davčno oblastvo mora najprej poizvedeti čisli donos vojnega opravilnega leta s pomočjo aktov za odmero pridobnine. Poprečni donos se preračuni le, če znaša čisti donos vojnega opravilnega leta več nego 10.000 K in če presega pri tuzemskih družbah znesek šestih odstotkov napravne glavnice po njenem stanju koncem zadnjega poprečnega leta za več nego 10.000 K. 2. Popravki čistega donosa, poizvedenega za odmero pridobnine (člen h, 7 in 9), za odmero davka od vojnih dobičkov in druge ugotovitve, kakor ugotovitev časa vplačila povišane osnovne Klavnice, sc morajo izvršiti s sodelovanjem družbe. Ilružba je dolžna na poziv dajati pojasnila in pomočke, potrebovane za odmero davka od vojnih dobičkov. •1. Družbe z o. ki so zavezane obči pri-dobnini, so dolžne poizvedeti čiste donose vsakega vojnega opravilnega leta iti petih mirovnih opravilnih let neposrednje pred 1. dnem avgusta 1914. 1.' po predpisih, veljajočih za posebno pri-dobnino, in jih priznati po priloženem vzorcu. Priznati se more na enem obrazcu priznanice za več opravihiih let. /' Priznanico s potrebnimi pomočki vred (§ 110 z. o o. d.) je vložiti 14 dni po odo-brenju računskega sklepa, ki se je vršilo po pravilih ali drugače po predpisih, najdalje pa šest mescev po preteku vojnega opravilnega leta. Za vojna opravilna leta, gledé katerih je že minil ta rok, ter za mirovna opravilna leta je vlagati priznanice pri pristojnem davčnem oblastvu v šestih tednih od dneva razglasitve tega ukaza naprej. V ozira vrednih primerih more na prošnjo družbe davčno oblastvo dovoliti primerno podaljšanje šest-tedenskega roka. Ako se priznanice ali za njih preskušnjo potrebni računski pomočki ne vložijo pravočasno, je ravnati po § 112 z. o o. d. Dokaz poprečnega donosa se more opustiti, da izjavi družba v priznanici, da je zadovoljna, da se vzame ta donos s 6 odstotki napravne glavnice, ki jo je dokazati (člen 4) na koncu zadnjega mirovnega opravilnega leta. 4. Pravice in dolžnosti davčnih oblastev in družb v postopanju za odmero posebne pridobnine veljajo tudi gledé odmere davka od vojnih dobičkov. Davčno oblastvo more zlasti izsiliti sodelovanje davku zavezane družbe ob ugotovitvi davčne podlage s kazni zaradi nereda in svoje pozive izdajati z določenimi rokovi s pravnimi učinki, določenimi v § 112 z. o o. d. 5. Davčno oblastvo more pozvati družbe, naj vnovič potrdé, oziroma popravijo svoje pred razglasitvijo cesarskega ukaza za pridobnino vložene priznanice. Člen 14. Plačilni nalog. » Davek od vojnih dobičkov je naznaniti davčnemu zavezancu s plačilnim nalogom. V plačilnejn nalogu ah v prilogi k njemu je pokazati preračun davku zavezanega večjega donosa. Ako se je poizvedba poprečnega donosa enkrat naznanila davčnemu zavezancu, se je v naslednjih plačilnih nalogih sklicevati nanjo in poočititi zgolj popravek poprečnega donosa, izvršen z ozirom na zvišano napravno glavnico vojnega opravilnega leta. Člen 15. R e kur z. Zoper odmero ima davčni zavezanec pravico vložiti rekurz na finančno deželno oblastvo. Rekurz nima odložive moči gledé plačila predpisanega davka in naredi) za njega izterjanje. Poprečni donos, ki se je pravnomočno dognal ob prvi odmeri davka od vojnih dobičkov, se ne more več izpodbijati ob odmeri davka za naslednja vojna opravilna leta; le ako je poprečni donos popraviti, ker se je v poznejših vojnih opravilnih letih zvišala napravna glavnica, je dopustno izpodbijati ta popravek. Vgovori, ki merijo zgolj zoper odmero pri. dobnine, se ne morejo pravnomočno navajati v re . kurzu zoper odmero davka od vojnih debičkov _ Ako se pa prvotni posledek odmere pridob-nine po pravni poti premeni tako, da se to tiče dolžnosti davka od vojnih dobičkov ali višine davka od vojnih dobičkov, mora davčno oblastvo I. stopnje uradoma popraviti davek. Zoper odredbo davčnega oblastva ima davčni zavezanec pravico vložiti' rekurz na finančno deželo oblastvo. II. Oddelek. Davek od vojnih dobičkov posameznikov. (§§ 9 do 16 in 19.) Člen 16. Davku zavezane osebe. Davek od vojnih dobičkov po oddelku 11 cesarskega ukaza morajo plačevati fizične osebe in mirujoče dediščine (posamezniki), ki so glede dohodka, izvirajočega iz vojnih let, v zmislu § 153 z. o o. d. in člena 1 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih (izv. predp. IV) načeloma zavezani dohodnini. Večji dohodek iz virov, oznamenjenili v § 153, št. 1, odst. 1, drugi stavek, pa je izvzet iz ob-daČbe le s pogojem, da je v deželi, iz katere izvira, dokazno že zavezan davku enake vrste kakor je davek od vojnih dobičkov in da dotična dežela gledé večjega dohodka omenjene vrste po načelih vzajemnosti (reciprocitete) ravna nasproti Avstriji. Člen 1 7. J Oprostitve. I. Davka od vojnih dobičkov so oproščeni: 1. V § loi z. o o. d. imenovane osebe gledé večjega dohodka iz tam oznamenjenili virov. 2. Zneski, ki so se naklonili dokazno za darove namenom vojne oskrbe v obsegu, ozname-njenem v cesarskem ukazu z dne 31. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 315), oziroma v ukazu finančnega ministrstva z dne 12. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 316) in v cesarskem ukazu z dne 29, maja 191 ti. 1. (drž. zak. št. 164), ako so se dali oskrbovalnicam ofioijalnega značaja kakor Rdečemu križu, vojnemu pomožnemu uradu ministrstva za notranje stvari, vojnemu oskrbovalnemu uradu vojnega ministrstva, Avstrijskemu zakladu za vojaške vdove in sirote in so znašali v enem koledarskem letu (vojnem letu) najmanj 500 K, ako znaša ves dohodek več nego 30.000 K, najmanj 5 odstotkov dohodka. Naklonitve mora davčni zavezanec dokazati predloživši uradno pre-jemno potrdilo oskrhovalnice. 3. Dobitki iz žrebov in loterijski dobitki, kolikor jih davčni zavezanec verojelno dokaže. 4. Večji dohodki službenih in mezdnih prejemkov ter preskrbninskih užitkov iz tuzemskih državnih, dvornih, deželnih, okrajnih ali občinskih blagajnic ali iz c. in kr. skupnih blagajnic, nadalje iz javnih zakladov, brez omejitve po številkah. Semkaj spadajo tudi prejemki duhovnikov iz štolnin, nadalje iz državnih ali njim zenačenih javnih blagajnic izplačane preskusne takse, koleg-nine in dr. V 5. Večji dohodki službenih in mezdnih pre-jémkov ter preskrbninskih užitkov druge nego pod številko 4 oznamenjene vrste, ako za eno leto ne presegajo 4000 K. Ako presega tak večji dohodek znesek 4000 K, je, nekraté določilo čl. 24, št. 3, zavezan davku od vojnih dobičkov ne le z delnim zneskom, ki presega to mejo, temveč s polnim zneskom. Za presojanje meje 4000 K je sešteti i* različnih virov izhajajoče službene prejemke. Ako se pa priračunijo službeni prejemki pripadnikov gospodarstva po členu 18, je za presojanje te meje vpošlevati službene prejemke vsakega pripadnika posebej. 6. Večji dohodki iz opravilnih deležev tuzemske družbe z omejeno zavezo, na kateri ni bilo udeleženih več nego šest fizičnih oseh za družabnike. Davka prost je le na družabnika pripadajoči del razdeljenega večjega donosa, ki se je pri družbi res obdačil z davkom od vojnih dobičkov. Da se preračuni večji prejemek, je prejemek leta 1913. (poprečnih let) razmerno zvišan ali zmanjšan privzeti v primerjavo, ako je bil opravilni delež v 'času razdelitve dobička v vojnih letih višji ali nižji nego v mirovnih letih. 7. Osebe, kojih davku zavezani večji dohodek ne presega 3000 K. Na osebe, ki po čl. tli (g 153 z. o o. d.) niso od vsega svojega večjega dohodka zavezane davku, se uporablja to določilo le tedaj, ako dokažejo, da ves njihov večji dohodek, vštevši davku ne zavezani znesek, ne presega 3000 K. Pri osebah, ki morajo plačati davek od vojnih dobičkov le od večjega dohodka krajše dobe nego enega leta, ker so se priselile v ozemlje, za katero velja cesarski ukaz, ali odselile iz tega ozemlja ali ker se je zaradi smrti prenesla imovina (člen 20,''šl. 1), je preračunih večji dohodek na letni znesek, da se dožene davka prosta meja. H. Pri osebah, ki imajo poleg večjega dohodka, oproščenega po točki I, št. 3 do 6, še drugačen večji dohodek, je za presojo davčne dolžnosti in davčnega postavka vračuniti oproščeni večji dohodek; plačati morajo od davka, pre-računjenega po skupnem večjem dohodku, na davku zavezani del razmerno pripadajoči delni znesek. člen IS. Obdačenje gospodarstva. Da se odmeri davek od vojnih dobičkov, je, zmislu primerno uporabljajo § 157 z. o o. d. in člen 3, I, izv. predp. IV, priračuniti k dohodku predstojnika gospodarstva dohodek pripadnikov gospodarstva po stanju gospodarskih razmer s koncem dotičnega vojnega leta (1914, 1915, 1916) oziroma, ako je dolžnost davka od vojnih dobičkov nehala pred koncem leta, po stanju s koncem krajše dobe. Ako so gospodarske raz-n*ere različne od razmer v letu 1913. (v po- prečnih letih), je združili ali ločiti,'da se primerno primerja, dohodek posameznih oseb, ki pridejo v poštev, iz leta 1913. (iz poprečnih let) tako, da se merodajni dohodek mirovnih let sestavi iz dohodka istih oseh kakor dohodek vojnega leta. Pripadniki gospodarstva jamčijo za tisti del davka od vojnih dobičkov, ki pripada razmerno na njihov večji dohodek. Ako se je v letih, ki jih je primerjati, začelo ali nehalo naklanjanje prispevkov za preživljanje med stariši in otroci ali med zakoncema (§ 157, odstavek 5, z. o o. d.), ali se je pre-menila njih višina, ni zaračuniti prispevkov niti pri dajavcu za odbitek niti pri prejemniku za prejemek, da se poizve vécji dohodek. Člen 19. Davku zavezan večji dohodek. 1. Davčno podlago tvori večji dohodek let 1914, 1915 in 1916; poizvedeti jo je za vsako teh let posebej. Za večji dohodek velja znesek, za katerega presega v letih 1914, 1915 ali 1916 (vojna leta) doseženi dohodek v letu 1913. (mirovno leto) doseženi dohodek. Na željo davčnega zavezanca je namesto dohodka leta 1913. privzeti za primerjavo poprečnino let 1911, 1912 in 1913 (poprečna leta). '2. Za dohodek leta 1913. (poprečnih let) in vojnega leta velja vsota v vsakem teh koledarskih let doseženih prejemkov, ki so v zmislu § 159 z. o o. d. načeloma zavezani dohodnini, odbivši tam oznamenjene izdatke. Merodajen je tudi pri virih dohodkov, ki so nastali ali nehali v teku leta (g 156, odstavek 2, z. o o. d.), dejansko doseženi dohodek. V ostalem je uporabljati določila zakona o osebnih davkih o poizvedbi davku zavezanega dohodka, zlasti določila §§ 158 do 171 in člena 3, II, nadalje členov 4 do 9 in 12 do 28 izv. predp. IV z razlikami, ki sc podajajo iz člena 16 in 18 tega ukaza ter iz naslednjih določil. Merodajni dohodek je vzeti, ako se je dognal za priredbo dohodnine, z dognanim zneskom ; 147 Hlovtalfob.) drugače je samostojno poizvedeti dohodek. (Člen 26, I, odstavek 2.) Vinarske zneske, ki se podajajo ob preračunu dohodka, je zanemarjati. (Primerjaj tudi člen 24, št. 4.) 3. Za primerjavo z vsem dohodkom vojnega leta je privzeti ves dohodek mirovnega leta (poprečnih let) tudi tedaj, ako ni .bil zavezan tuzemski dohodnini, bodisi cel, bodisi deloma; dohodnini ne zavezani dohodek pa mora davčni zavezanec verojetno dokazati. Ako je večji dohodek po členu 16 le deloma zavezan davku od vojnih dobičkov, ker je od dohodka iz inozemskih virov že v inozemstvu odmerjen davek od vojnih dobičkov in ga je torej izločiti (§ 153, št. 1. odst. 1, drugi stavek, z. o o. d.) ali ako je pri osebah, stanujočih v inozemstvu, le iz tuzemskih virov prihajajoči dohodek v tuzemstvu zavezan davku (§ 153, št. 2 in 3, z. o o. d.), je tudi dohodek mirovnega leta (poprečnih let) le toliko privzeti za primerjavo, kolikor je iz ustreznih virov. 4. Ako se ob priredbi dohodnine računi po gospodarskih (bilančnih) letih, ki se ne ujemajo s koledarskimi leti (§ 156, odstavek 4, z. o o. d,), je sešteti razmerne dele dohodka teh gospodarskih let, ki ustrezajo razdobjem, ki tvorijo koledarsko leto. Na koledarsko leto 1916 pripadajoči del dobička bilančnega leta 1916/17 pa je dognati v njegovi dejanski višini; na zahtevanje ga mora davčni zavezanec dokazati. 5. Določila člena 5, 11, o vpoštevanju odpisov v vojnih letih in manjših cenitvah zalog v mirovnih letih, nadalje člena 5, III, o donosih, zaračunjenih izven računa o donosu ueposrednje v bilanci, se zmislu primerno uporabljajo pri osebah, ki v redu pišejo knjige (§ 163, odstavek 3, § 165 z. o o. d.). 6. Davek od vojnih dobičkov ni vračunljiv odbitni postavek (§ 15). 7. Ako znaša dohodek leta 1913. (poprečni dohodek) manj nego 10.000 K, ga je vzeti z 10.000 K, da se poizve večji dohodek. Na osebe, ki po členu 16 (§ 153 z. o o. d.) niso zavezane davku od vsega svojega večjega dohodka, se ne uporablja to določilo. Člen 20. Priselitev, odselitev, prenos imovine. 1. Ako dohodek ne obsega dobe çnega leta, ker se je dotičnik priselil v ozemlje, za katero velja cesarski ukaz, ali odselil iz tega ozemlja ali ker se je zaradi smrti prenesla imovina, je preračunih dohodek te krajše dobe na letni dohodek, da se poizve večji dohodek. Na željo davčnega zavezanca se more za leto 1913. (poprečna leta) vzeti ves dejanski dohodek tega leta (poprečnih let), vštevši tukaj davku ne zavezani dohodek, oziroma zapustnikov dohodek (številka 2), ako se verojetno dokaže. Ako je nastal omenjeni dogodek v vojnem letu, je predpisati od letnega davka le delni znesek, pripadajoč razmerno na krajšo dobo. 2. Dohodek iz imovine, podedovane po pričetku leta 1913. (poprečnih let) je obravnavati za dedičev večji dohodek le s tistim zneskom, za katerega presega dohodek, dosežen iz te ijno-vine v letu 1913. (v poprečnih letih). Enako je ravnati tudi v primerih imovinskih prenosov, če se dâ dota, ali z izročilno pogodbo med roditelji (dedom in babico) in otroci (vnuki) ali med zakonci. Ako je prešla imovina v letu 1914., je v ta namen izločiti dohodke, ki jih je imel pravni prednik v letu 1913. (v poprečnih letih) iz imovine, ki je prešla, iz njegovega dohodka in jih prišteti dohodku pravnega naslednika; ako je prešla imovina v teku enega vojnih let, je izločiti, oziroma priračuniti dotični dohodek — iz-vzemši pod številko 1 uravnane primere — le s tistim zneskom, ki razmerno ustreza dobi od prehoda imovine do konca vojnega leta. Člcu 21. V vojnih letih ne zaračunjeni dohodki. 1. Določila člena 6, 1, o donosih, ki so se dosegli v vojnih letih, pa se niso zaračunili v teh letih, se uporabljajo zmislu primerno. Kazenske posledice opuščenega priznanja teh donosov določa člen 31, št. 2. 2. Ako se ob priredbi dohodnine za davčna leta 1915 do 1922 dožene imovina, od koje donosov se ni že ob prejšnji priredbi odmerila dohodnina, je smatrati, da izvira ta imovina iz večjih dohodkov vojnih let, ako davčni zavezanec ne dokaže, da izvira iz prejemkov, ki niso za-' vezani davku od vojnih dobičkov ali od katerih se je že plačal davek; priračuniti jo je z njenim celim zneskom dohodku zadnjega prejšnjega vojnega leta, ki je merodajen za priredbo večjega dohodka. Člen 22. Izredni prejemki ali izpadki. 1. Dobitke žrebov in loterijske dobitke iz leta 1913. (iz poprečnih let) je izločiti iz dohodka teh let. Ako je bil dohodek teh let zaradi drugih izrednih enkratnih prihodkov izdatno višji ali zaradi izrednih izpadkov izdatno nižji nego navadno, se more po svobodnem preudarku komisije (člen 26, 1, odstavek 2, lit, c), izločivši izredne prihodke oziroma izpadke, vzeti primeren normalen znesek dohodka. Za take izredne dohodke prihajajo v poštev izkupila iz izrednega sekauja gozdov, zaslužki iz dolgoletnega delovanja kakor izredni avtorski honorarji ali izkupila za iznajdbe, nadalje izredni enkratni spekulacijski dobički, prihodek večletnih zaostalih glavniških aktivnih obresti in dr., za izredne izpadke izdatne znižbe dohodka zaradi elementarnih nezgod in nenavadnih motenj obrata, plačilo večletnih zaostalih obresti za dolg in dr. 2. Finančnemu ministru je pridržano, da v posameznih ozira vrednih primerih na prošnjo davčnega zavezanca, zaslišavši priredbeni organ, izloči iz dohodka vojnih let izredne, ne vsako leto se ponavljajoče prejemke, ki so poslcdek večletnega, pred letom 1914. pričetega delovanja ali s kojih dosego more davčni zavezanec računati praviloma šele v daljših dobah, ali izredne enkratne prejemke iz duševnega dela, ki se ne opravlja po poklicu, docela ali s primernim delnim zneskom, ako ti prejemki niso v nikakršni zvezi z razmerami, ki jih je ustvarila vojna. Semkaj spadajo zlasti izkupila iz izrednega sekanja gozdov (primerjaj člen 15, št. 3, izv. pred]». IV), kolikor niso v vojnem letu doseženi večji dobički, izkupila iz iznajdb, prilični avtorski honorarji za ne poklicna znanstvena dela in dr., kolikor niso le izredni prejemki, temveč pridejo tudi le slučajno v vojno dobo. Člen 23. Ozir na izgube. Ako se pokaže v skupnem uspehu gospodarstva osebe v enem izmed let 1914, 1915 ali 1916 izguba, jo je v drugih. letih odbiti od večjega dohodka iz tistih virov dohodka, iz katerih prihaja, in sicer izgubo leta 1914. najprej od večjega dohodka leta 1915., eventualno od večjega dohodka leta 1916., izgubo leta 1915. od večjega dohodka leta 1914., eventualno leta 1916., izgubo leta 1916. najprej od večjega dohodka leta 1915., eventualno leta 1914. Ako je po tem zaračuniti izgubo na večji dohodek, od katerega se je že predpisal davek od vojnih dobičkov, je predpis dodatno primerno popraviti. Člen 24. Izmera davka od vojnih dobičkov. 1. Davek znaša od prvih začetih ali polnih 10.000 K večjega dohodka . . . 5 odstotkov od prihodnjih začetih ali polnih 10.000 K . 10 » od prihodnjih začetih ali polnili 20.000 K . 15 * od prihodnjih začetih ali polnih 20.000 K 20 n od prihodnjih začetih ali polnih 20.000 K . 25 n od prihodnjih začetih ali polnih 20.000 K 30 n od prihodnjih začetih ali polnih 200.000 K 5» od prihodnjih začetih ali polnih 200.000 K 40 » od večjih zneskov (čez 500.000 K) 45 2. Davek pa je odmeriti tako, da od davku zavezanega večjega dohodka po odbitku davka ne sme ostati manj nego 3000 K. Davek je potemtakem pri večjih dohodkih do vštevši 3157 K odmeriti le s tistim zneskom, za katerega presega večji dohodek davka prosti znesek 3000 K. 3. Sprednje določilo (št. 2) se zmislu primerno uporablja tudi na večji dohodek iz zasebnih službenih prejemkov in preskrhninakih užitkov (člen 17, I, št. 5, in 11) tako, da mora davčnemu zavezancu od tega večjega dohodka ostati znesek 4000 K neprikrajšan. 4. Večji dohodek je — izvzemši dohodek do zneska 3157 K (št. 2, drugi stavek) — zaokrožiti navzdol na znesek, ki je deljiv z 20. Ako se predpiše le delni znesek davka (člen 17, II, člen 20, št. 1), je zanemarjati vinarske zneske, ki se pokažejo ob preračunu. Člen 25. Pristojnost za priredbo. Davek od vojnih dobičkov mora prirediti tisto davčno oblastvo I. stopnje, ki je pristojno predpisati dohodnino za leto, ki sledi vsakočasnemu vojnemu letu. Ako bi pa po tem moralo odmeriti davek od vojnih dobičkov od večjega dohodka poznejšega leta drugo davčno oblastvo nego gledé večjega dohodka kakega prejšnjega leta, mora izvesti odmero za ta leta — ako se še ni izvršila — davčno oblastvo, ki je pristojno gledé poznejšega leta. Po istih načelih se določa tudi pristojnost za sodelovanje poklicanih cenitvenih komisij za dohodnino. (Člen 26; §§ 177 do 198 z. o o. d.; člen 46 do 50 izv. predp. IV.) Člen 26. Načela priredbe. I. Davčna oblastva morajo s pomočjo dohodninskih priredbenih aktov dognati osebe, ki so domnevno zavezane davku od vojnih dobičkov, 1er dohodek vojnega leta in leta 1913. (poprečnih let). Kolikor se dohodek ali delni znesek dohodka ne more vzeti z zneskom, ki je podlaga za priredbo dohodnine (člen 19, št. 2, odstavek 3), ga je dognati samostojno. To je naloženo pristojni cenilni komisiji za dohodnino (člen 25): a) ako se dejansko doseženi dohodek sploh ni proračunil za dohodnino ali ne z njegovim resničnim zneskom, ker je v teku leta nastal ali odpal vir ali ker se je dotičnik priselil v ozemlje, za katero velja cesarski ukaz, ali odselil iz tega ozemlja; b) ako se je dal dohodnini za leto 1918. v podlago dobiček bilančnega leta 1916/1917 in je torej delni dobiček v koledarsko leto 1916. spadajoče dobe poizvedeti z dejanskim zneskom (člen 19, št. 4); c) ako je odločiti, ali je na podstavi člena 22 izločiti izredne postavke; ako je sklep pridržan finančnemu ministru (člen 2 2, št. 2), mora komisija izrazili svoje mnenje o tem. . Poprečna razdelitev v mirovnih opravilnih letih (8 21; S 20, odstavek 2). Pri poizvedbi poprečne razdelitve jc v obče ravnati po načelih, postavljenih za poizvedbo poprečnega čistega donosa \ členu 8. Pazili pa je na nastopne razlike: 1. Za preračun prihaja v poštev le osnovna glavnica ; druge vloge družabnikov ter reserve (člen 4, št. 2 in 3) se torej ne vpoštevajo. 2. Ob preračunu -najmanjše izmere poprečne razdelitve je v vseh primerih merodajno stanje osnovne glavnice na koncu vojnega opravilnega leta. 3. Razdelitve dobičkov za vojna opravilna li'ta. ki obsegajo daljšo ali krajšo dobo nego ■no leto (12 mescev), se ne preračunjajo na eno leto; pri takih vojnih opravilnih letih je marveč merodajna dejanska razdelitev dobičkov in. da se preračuni večja razdelitev, ji je nasproti postaviti na dejansko dobo dotičnega vojnega opravilnega leta preračunjeno poprečno razdelitev. člen 37. Vezane reserve (§ 20, odstavek 1). K reservam, v kojih višini so dopustne večje razdelitve, se štejejo le pravi, po bilanci za take izkazani na stran dejani zneski (člen 4. št. 3), vštevši na stran dejane dobičke iz donosov, doseženih v vojnih opravilnih letih. Te reserve morajo biti po pravilih razpoložne. To pa ni pri zneskih, dejanih na stran, kojih namemba po pravilih se more premeniti le z odobrenjem nadzornega oblastva. Ako družba še nima primernih reserv, jih mora o priliki večjih razdelitev ustvariti na novo iz tekočih dobičkov. Reserve, ki so že vezane z večjimi razdelitvami za prejšnja vojna opravilna leta, se ne smejo več zaračunjali pri večjih razdelitvah poznejših vojnih opravilnih let. Reserve ostanejo v višini večjih razdelitev vezane dotlej, da se popolnoma plača za zadnje vojno opravilno leto odmerjeni davek od vojnih dobičkov. Člen 38. Dodatno zavarovanje (§ 22). Tuzemske družbe, ki so za vojno opravilno leto, poteklo pred razglasitvijo cesarskega ukaza, že razdelile več, ne da bi razpolagale s primernimi reservami (člen 37), mora dodatno ustanoviti take reserve iz dobička ostalih vojnih opravilnih let in, kolikor ta dobiček ne zadošča, naslednjih opravilnih let. Dokler se to ne dopolni popolnoma ah se davek od vojnih dobičkov ni plačal za vsa vojna opravilna leta, je nedopustno razdeliti več čez poprečnino. Ustanovitev posebnega prihranka pri inozemskih družbah (§ 25). Člen 39. Inozemske družbe morajo 40 odstotkov davku od vojnih dobičkov zavezanega večjega donosa posebej položiti na stran, kar je posebej izkazati v tuzemski posebni bilanci. Ako se je že razpolagalo s čistim donosom vojnega opravilnega leta, ki je poteklo pred razglasitvijo cesarskega ukaza, je to, kar se posebej položi na stran za tako leto, naprej položiti na stran iz tuzemskega čistega donosa ostalih vojnih opravilnih let in, kolikor ne zadošča za to, naslednjih opravilnih let. To, kar se posebej položi na stran, je naložiti v tuzemskih državnih zadolžnicah in pod zaporo v prid državnemu zakladu položiti v poštni hranilnici, Avslrijsko-ogrski banki ali v drugem tuzemskem kreditnem zavodu. Na to, kar se je posebej položilo na stran, se zaradi drugih zahtev ne more niti segati z izvršbo, niti se ne more zadeli z zavarovalnimi naredbami. Odtegnjeno je svobodnemu razpolaganju družbe in, ako se razdraži, tudi svobodnemu razpolaganju likvidatorjev dotlej, da je plačan davek od vojnih dobičkov. Po tem, koliko se je plačalo davka, se more docela ali deloma odpraviti zapora. Davčno oblastvo mora družbi na njeno prošnjo izdati potrdilo, ki daje družbi pravico, da dvigne v kreditnem zavodu tisti del vrednostnih papirjev, ki ga oznameni davčno oblastvo. Skupna določila za tuzemske in inozemske družbe. člen 40. Dokaz danega zavarovanja. Preskušnja dokaza po davčnem oblastvu. Da so izpolnjene dolžnosti, ki so naložene družbam v členih 34 do 39, j